Tedenski dogodki Prihod Titove štafete v Ljubljano ; ' v FtfKULTURNI TEDNIK V Ljubljani, dne 18. maja 1952. Srečanje II. kola za Davisov pokal med Anglijo in Jugoslavijo V igri parov bi lahko osvojili dragoceno točko Le/a 1930 so bile na teniških igriščih na Tašmajdanu odigrane prve (ek. j me za Daviso: pokal. Predstavnika Jugoslavije Fridrkh in Schaffer sta takrat j premagala Šveda Romberda in Soeterslroma z rezultatom 3:0. Od takrat Beo. grajcani celih 22 let niso imeli prilike videli naših ‘ niških reprezentantov v borbi s tujimi igralci v okvirit tekmovanja za Davisov pokal. Vzrok temu je bilo žalostno dejstvo, da glavno mesto naše države ni imelo primernih ignsc za tako velika mednarodna srečanja. Pred nekaj dnevi pa So slovesno odprli nova (eniška rilca pri velikem stadionu Partizana, ki so odlično urejena in obdana z lepo začno ograjo. Ta dobro urejena igrišča bodo brez dvoma mnogo pripomogla k hitrejšemu m kakovostnemu razvoju našega teniškeg, Športa. Na teh igriščih poteka te dni prvo veliko -rečanje pni nas v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal mea reprezentancama Velike Britanije velika Britanija :Jugoslavija 1 : 1 Teniška igrišča Partizana, _ gledalcev okrog 1000, vreme oblačno in hladno, mrzel veter. Sodnik Ristič in Bojovič. . Be°grjd, 18. maja. Vse prognoze o prvih ‘Srah posameznikov Mottram - Petrovič in Palada : pa;5h s0 v glavnem predvidevale t0. kar se je zgodilo: prvi teniški »lopar« Velike Britanije je lahko premagal našega drugega igralca, med tem ko je stari mojster palada premagal drugega člana brionske reprezentance ne povsem lahko v š-rih nizih. Mottram : Petrovič S:6, 6:1, 6:2 Edino presenečenje tega dvoboja brez Presenečenj je prvi niz. Petrovič je odlično ?eel in zdel0 se je, da Mottram ne bo ‘*el lahkega dela, Toda čeprav je Petrovič vodil že 5:2r-je moral ta že skoraj dobljeni niz prepustiti boljšemu nasprotni' _. Nato P1 je Mottram zaigra! v svoji polni formi. Bt«= posebnega napora je zagotovil prvo tQčko svojemu moštvu. Najboljši britanski teniški igralec se je pokazal predvsem kot igralec, ki napada in ki hoče doseči zmago. Njegovo glavno orožje je močan oster uca-natančen in silovit Service ter dobra backhanda in forhanda. Dokaj pogosto prihaja tudi na mrežo. Petrovič očitno ni bil dorasel svojemu nasprotniku V sP'ošnem je igral slabo in mehko, nikdar n‘l napadal,--marveč čakal, da nasprotnik Zgreši. Kazal je tudi znake malodušnosti, kar nikakor ne pristoja mlademu igralcu. Palada : Paish 9:7, 6:8, 6:3, 7:3 Drugi dvoboj med Palado in Paishom, ki je trajal dve in pol ure, je bil mnogo Zanimivejši, živahnejši in lepši. Nas stan tttednarodni mojster Palada je ig-al zelo oobro in žel ponovno navdušeno odobrava-niev občinstva. Paish, čeprav zelo borben in Požrtvovalen, mu ni bil dorasel. Palada je lgral sigurno, mirno in prav tako izbojeval P^o točko za Jugoslavijo. Paish. drugi {Najboljši igralec Velike Britanije, se odličje po fizični moči in močnem servicu. Tud on se bori za vsako žogo in točko, !°ds danes je imel dve nezgodi. enkrat si >e poškodoval nogo, ko je teke! za žogo in Jpodrsnil, drugič pa je udaril z glavo v z slez no ograjo. Čeprav je bil udarec rao-C1R se je Paish že čez deset minut vrnil na igrišče. in Jugoslavije. DR. GREGORT. MOTTRAM : PALADA, LAZSLO 6:4, 1:6, 9:11, 6:2, 6:2 Beograd, 18. maja. Drugi dan teniškega dvoboja za Davisov^ pokal so dosegli danes Britanci še eno točko, na katero smo polagali največje upanje. Gostje so odnesli lepo zmago v petih nizih in sedaj nam ne preostane niti najmanjše upanje več. Mottram bo verjetno v^ jutriš- Zaradi poškodbe Paisha je poleg Mottrama igral v parih stari dr. Gregory, vodja angleške ekipe, kar pa naš par Palada-Lazslo ni znal izkoristiti v svoj prid. Svol (N) 6:1, 6:2, 1:6, 6:3; drugi dan: Remy, Abdesselan (F) : Van Svol, Rinkel (N) 6:1, 6:4, 6:3; tretji dan: Destremeau (F) : Van Svol (N) 5:7. 7:5, 6:1, 6:1, Haitlet (F) : Wilton (N) 6:2, 3:6, 6:2, 6:3. Švedska : Čile 5:0 Stockholm, 18. maja. Prvi dan: Davidsson (S) : Ayala (C) 4:6, 3:6, 7:5. 8:6, 6:1, Johan« sson (š) : Balbiers (C) 6:4, 7:5, 6:4; drugi dan: Rolsson, Johansson (5) : Ayala, Bal: biers (č) 6:3, 2:6, 6:4, 4:6, 6:4; tretji dan: Johansson (3) : Ayala (Č) 3:6, 6:3, 6:4, 6:2. vpe. muinam "VT^nToliknr Pa" E!;«ss0“ (Š) : Balbiers (C) 6:2*. 3:6, 6:3*. 2.6. njem srečanju s Palado, kolikor Pa- 6;4 njem srečanju s x aiauu, auia lada ne bo zaigral v polni formi, odnesel še eno zmago, medtem ko drugi igralec Britanije še ni siguren. Ni še znano, ali bo jutri nastopil Paish ali kdo drugi. Verjetno pa bo tudi ta odnesel še eno točko za Britance. V današnjem srečanju je dr. Gregory zamenjal Paisha, ki si je včeraj poškodoval nogo in danes ni mogel nastopiti. Čeprav ima že 49 let, je dr. Gregory igral zelo dobro in se vsestransko zavzemal za zmago. Mottram je igral enako kot včeraj, lepo in sigurno. Lahko se reče, da je zmaga Britancev v ^dvoboju parov popolnoma zaslužena. Naš par je igral dokaj slabo, vsekakor pa ne tako, kot bi lahko. Lazslo je bil slabši od Palade. Razen tega pa se Lazslo in Palada tudi medsebojno nista sporazumela in se je zgodilo celo, da sta se med igro prepirala, kar je napravilo zelo slab vtis. Po dvoboju parov je bil ekshibicijski dvoboj med Plečevičem in in tretjim članom britanske ekipe 18-letnim Backerjem. V lepi in zanimivi igri je zmagal Plečevič z rezultatom 6:4. Slavko vič OSTALA SREČANJA Dan pred srečanjem Jugoslavija Anglija se je začelo še ostalih sedem srečanj IV. kola evropske cone v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal, katerih rezultati so na« slednji: Francija : Nizozemska 4:1 Pariz, 18. maja. Prvi dan: Wilton (N) : Destremeau (F) 6:3, 8:6, 1:6, Remy (F) : Van (Nadaljevanje na 5. strani) Na sliki zgoraj je predaja kajakaške Titove štafete pri Ježici. Inž. Malahovskv predaja štafetno palico državni prvakinji v kajaku, Vidi Bezlajevi. Spodaj pa vidite, da štafetne palice s pozdravi maršalu Tita ne nosijo samo fizkulturniki, ampak tudi pastirji in gozdarji v naših planinskih predelih. Prvenstvo Slovenije v nogometu Prvenstvo Slovenije v nogometu Odred s težavo premagal Kladivarja _ _ . _ . . . . . l • 1 _ „ 1 nn 4» »1-1 r. z-x zviZVC-d »/-» r/ I7ZV.I i Ll 9 Odred : Kladivar 3:2 (2:2) Ljubljana, 18. maja. Igrišče Odreda, gledalcev okoli 3.000, vreme hladno, teren dober za igro, sodnik Kukanja iz Murske Sobote, mejnQ Doberiet in Perko iz Ljubljane. Strelci: Toplak v 10. in 42. min., Hočevar v 77. min. za Odred, Čoh v •1 in Pavlič v 15. min. za Kladivarja. Današnja, tekma nam je zopet pokazala, da z Odredom ni vse v re (luže v tekmi proti mariborskemu Železničarju smo biti nekoliko presenečeni nad neodločenim rezultatom, danes Pa so igralci v celoti pokazali, da so tudi proti relativno slabšemu nasprotniku večkrat brez moči. Nič čudnega ne bi bilo, če bi Kladivar odnesel v Celje eno ali pa tudi obe točki in to povsem zasluženo. Mladi igralci Kladivarja, ki so tokrat nastopili brez Čaterja, so pokazali gle-dacem zelo solidno znanje nogometa in so večji del igre prevladovali, bili so bolj požrtvovalni, obenem pa so predvajali bolj smiselno igro; le k rilski vreti se mora Odred zahvaliti, da ni bil rezultat obraten. Pri Odreda •e drnes razen Toplaka odpovedal ves napad, v obrambi pa sta bila zelo nezanesljiva vratar Todorovič in mladi Smole, ki je nastopil namesto Pielcarja. Prav za prav je bil napad nekoliko nesrečno sestavljen, kajti Osrečkemu mesto na levem krilu sploh ni od go-valjalo, Kumar in Životič pa sta pustila Hočevarja mnogokrat osamlje. nega. Med krilci je bil tudi Berginc danes bolj nezanesljiv kot običajno, boljša pa sta bila Fajon in Pelicon. Pri gostih je najbolj ugajala prav tako krnska vrsta, najboljši je bil Po-sineik, napad' pa je z izkušenim Čohom na čelu prodiral mnogo uspešneje proti Odredovemu golu. Številne idealne priložnosti so po vrsti zapravili Kumar. Životič in Osreoki, pa tudi Hočevarju ni »šlo«. Celjani so bili mnogo boljši v startu na žogo, pa tudi v mnogih dvobojih uspešnejši, te jv 4. min. je Coli po krivdi domače ^ obrambe dosegel vodstvo^ za goste. : minuto za tem pa je Osrečiti zapravil idealno priložnost, dokler se ni_ znašel minut za tein so gostje že vodili z 2:1, vendar sta se moštvi po prisebnem strelu Toplaka v 42. min. razšli z neodločenim rezultatom. Odred ei je moral priboriti zmago šele v drugem polčasu z enajstmetrovko, ki jo je prvič Medved »elegantno« zastreljat mimo gola. sodnik [ki je znova pokazal na piko, ker je eden izmed Celjanov nepravilno preskočil šestnajstin etrovko. Tako je pri drugem strelu Hočevarja žoga obsedela v mreži. Odred se mora torej zahvaliti nepazljivosti Celjanov, da ni bil pri. krajšan tudi za ta gol. Sodnik Kukanja je bil v svojih odločitvah zanesljiv, le včasih je malo preveč trgal igro. Moštvi st;a nastopili v naslednjih postavah: Kladivar: Krofi, Maver, Pelelinek, Dobrajc, Posinek, Florenini, Kopitar, Pavlič, Čoh, Cencen, Firm. Odred: Todorovič, Medved, Smole, Fajon, Berginc, Pelicon, Životič, Ku- Ljubljana brezpogojno potrebuje atletski stadion SSK "ki je Uenatil v “in. Pet' mer, 1*», IH* »HM. Slab nogomet v Mariboru afetna palica Slovenije, ki jo bo prihodnjo nedeljo s pozdravi in Mukami slovenskega ljudstva iz-lc‘la maršalu Titu Vrida Gerbčeva. snutek za izdelavo palice je izde-v “oris Kobe, plastiko Stojan Ba-e’ kovaška in livarska dela pa so Šoto vili v Kropi in v šoli za umet-1 °hrt v Ljubljani. Palica je delno pozlačena. Ljubljana. 18. maja. Danes dopoldne so atleti Odreda organizirali prvi večji atletski miting v Ljubljani z namenom, da ljubljanskemu občinstvu prikažejo v nekaterih disciplinah odlike najboljših atletov Slovenije. Vreme jc bilo hladno in vetrovno, zato tudi rezultati niso najboljši. Preurediti je treba doskočišča in sploh atletsko stezo, ki je še vedno nimamo v Ljubljani. Ne moremo razumeti, kako to, da v Celju dosegajo tako odlične rezultate, v Ljubljani pa ne gre in ne gre. Organizacija današnjega tekmovanja je bila vzorna, sodniški zbor je bil številen, tako da so_se posamezne discipline odvijale točno druga za drugo. Poleg atletov Odreda so nastopili tudi člani Železničarja iz Lj., Grafičarja (bivši Triglav), močno ekipo pa je poslal Kladivar iz Celja. Vseli 50 atletov se je pripeljalo s svojim avtobusom! Rekli smo že, da je bilo vreme neugodno in da rezultati niso mogli biti najboljši. Kljub temu so nas nekateri atleti prijetno presenetili in dokazali, da bodo v letošnji sezoni kos marsikateremu dosedanjemu rek or-du. Med najboljšimi so bili Lorger v teku na 100 m, prav tako pa tuclf mladi Pokorn, član ljubljanskega Odreda. V metu diska se je znova uveljavil M til tor Janko, vendar nekaj cm več kot 45 m ne more biti meja nadarjenemu atletu. Rezultati — moški, 110 m ovire: Lorger Stanko (KI) 15.4, 2. Černe Peter (O) 15.7, 3. Subelj Franc (O) 16.8, 100 m: 1. Lorger (KI) 11.1, 2. in 5. Pokorn J. (O) in Petauer (KI) 11.4, 4. Wagner (O) 11.5; med mladinci pa je zmagal Šoba (Žl) 11.9 pred Čelikom (KI) 12.0, 3000 m: 1. Petek Vid (O) 9:01.4, 2. Kovačič (O) 9:20.0, 1000 m: 1. Hanc (KI) 2:56.9, 2. Gajšek (KI) 2:39.2, 3. Vipotnik (KI) 2:42.1, 500 m: 1. Urbajs (KI) 38.0, 2. Kopitar (KI) 38.1, Djordjevič (Gr.) 38.3; med mladinci je bil najboljši Belšak (O) 38.6 pred Pokornom (O) 38.8; daljina: I. Pokorn J. (O) 6:33.1, 2. Lorger (KI) 6:46, 3. Wagner (O) 6:54, palica: 1. Vehovar (KI) 3.30, 2. Glavač (KI) 3.12. 3. Pungartnik (O) 3.00, disk: 1. Miiller Janko (O) 45.04, 2. Peterka (KI) 41.72, 3. Miler B. (O) 40 42 krogla: 1. Miiller Bogdan (O) 1332, 2. Golc (KI) 13.17, 3. Polutnik (KI) 1139: žene — 100 m: 1. Stanej-čič (Gr) 15.6. 2. Perišič Olga (O) 15.7, 3. Malič (O) 15.9; krogla: I. Kotlu-šek (O) 12.24. 2. Čelešnik (O) 10.53, 5. Sima (O) 10.36; daljina: 1. Knez (KI) 5.02. 2. Stanejčič (Gr) 4.68, 3. Perišič (O) 4.63. Atletski klub Grafičar poziva vse atlete, da se v torek dne 20. t. m. zglasijo ob 15. uri v telovadnem domu na Viču, kjer bodo sodelovali pri Titovi štafeti. Udeležba je za vse atlete strogo obvezna. Odbor Železničar M. : Mura 2:0 Stadion Železničarja, vreme hladno, teren suh, gledalcev 1200, sodnik Orel iz Celja. Železničar: Ukmar, Fišinger, Križan, Rajninger, Štiftar, R J t, Žižek, Vidic, Čendak, Dobnik, Tomac. Mura: Hrastelj, Bušen. ibič. Vrtarič, Klepec, Norčič, Mavčec, Z Iko, Fujs, Hor. vat, Sečko. Strelci: Rafoit v 39. in Čendak v 67. min. Koti 4:4. ; Današnje gostovanje Mure ni.dalo posebno dobrega športa. Dalj časa je trajalo, da se je igra malo razživela, ker so bi .e obojestranske akcije medle . in nekoristne. Malo živahnejši je bii drugi polčas ko so domači popolnoma prevladovali, toda spet zapadli v staro napako nepotrebnega kom- Spored nogometnih tekem republiške lige 25. MAJA 1952 KRANJ — Korotan : Železničar Maribor ob 17.. sodi Doberiet. mejna Kranj, sluob. Gvardjančič D. . .... LJUBLJANA - Sloga : Rudar ob 15.15, sodi Grošelj J., mejna Njegovan in Gregel, služb. Pirkovič. Železničar Ljubljana : Odred ob 17., sodi Presinger, mejna Perko in Fajon, služb. ^MARIBOR — Branik ■ Nafta ob 17., sodi Kukanja, mejna Maribor, služb Novsak. CF.LJE — Kladivar : Mura ob 17., sodi Pucihar, mejna Maribor, služb. Pešec. biniranja. Redki napadi po krilih so bili mnogo nevarnejši, toda strelcev tudi danes ni bilo. Mura nas ni zadovoljila. Razen požrtvovalnosti je bilo malo pametnih potez. Tudi sicer solidni Zefko se ] - tokrat mnogo lovil. Zmaga Železničarja je popolnoma zaslužena in bi bila po poteka igre lahko še večja. V domačem moštvu je bila tokrat obramba brezliibna. Od napadalcev -se je najbolj trudil Rafolt, ki pa večkrač brez potrebe zapušča svoje mesto na krila in nato zamuja zrele priložnosti. Dobnik ni pokazal svoje forme, imel je le malo sreče. Čendak je bil prepričevalen, dočim je imel Tomac očitno slab dan. Sodnik Orel je imel slabo povezavo s svojima pomočnikoma, bil pa je objektiven. j. Rudar : Branik 0:0 V Igrišče Rudarja, vreme lepo, gledalcev 1200. Branik: Grizold. Petek, Hercman-ski, Janžekovič, Gajšek, Železinger, Gabrijan, Pocajt, Vinterhalter, Vitek. Plaznik. , v , Rudar: Ahlin, Sore, Zavolovsek, 31atnik, Šorel, Orač, Lamovšek, Kuaus, Koncilja, Klenovšek, Klanci- šar. . T . ,.. 4 Sodnik: Macoratti iz Ljubljane. Trbovlje, 18. maja. Za današnjo tekmo je vladalo veliko zanimanje. (Nadaljevanje na 6. strani) V torek popoldne ob 17. uri sprejem Titove štafete na Kongresnem trgu T E I- O - V" -A -P, ■.'Et-v-A. ' jutri sleče v Sloveniji Titova štafeta Jutri bo stekla v Sloveniji glavna 'Titova štafeta, in sicer iz Dolnje Lendave, Železnih dveri, iz Črnomlja in iz Bovca. Prva štafeta bo prenočila v Slovenj Gradcu, druga v Slov. Konjicah, tretja v Kočevju, četrta pa v Solkanu. V torek zjutraj pa stečejo še ostale štafete, in sicer glavna republiška s Triglava ter štafeta iz Kopra, kateri je priključena tndi štafeta STO, dočim se Lendavski štafeti v Dravogradu priključi štafeta iz Koroške. V torek steče-ta tudi strelska in konjeniška štafeta. V torek popoldne ob 17. uri je v Ljubljani na Kongresnem trgu svečan sprejem vseh štafet, na kar opozarjamo vse Ljubljančane. Svečan sprejem kajakaške štafete v Celju V četrtek IS. t. m. je preko 500 gledalcev pričakovalo v dopoldanskih urah ob Savinji Titovo staje o kajakasev. Ob 10. vri so prispeli s polurno zamudo kajakasi iz Polzele s celo »flotoe. kajakov. Res impozanten je bil pogled na prihod te štafete. V imenu vseh organizacij in oblasti Celja je pozdravil nosilec štafetne palice tovariš Gabrič, nakar je tov. Medved iz Polzele predal štafetno palico kajakasem iz Celja, ki So jo ponesli naprej po Savinji ob Pravilne rešitve nagradne križanke v 25. številki »Poleta« Vodoravno: 1. Igor Zupančič, 11. Elan, 15. tu, 17. Aeroklub, 18. obznana, 21. ad, 22. ura, 23. nor, 24. tribuna, 26. astma. 28. JA, 29. koš, 30. tu, 32. Istra, 33. ptič, 34. on, 35. kup, 36. RLO, 37. tekoč, 38. on, 39. Delo, 41. tolpa, 42. akti, 44 ime, 45. Anica, 46. spe, 47. t. m.. 48. in 49. PK. 50. MK, 52. Arne, 54. uro, 56. oj, 57. ar. 18. ž. 59. Polda, 62. < etinič, 64. čar, 66. as, 68 jiujitsu, 70. iti, 71. unča, 73. blatu, 74. letev, 76. as. 79. Odred, 80. sad, 81. Bled. 83. Partizan, 86. ki, 87. Inter. 89. ji, 90. LR. 91. GRS, 93 amp, 94 Žemva, 95. Polet. 96. kot. Navpično: 2. gora, 3. Ra, 4. Ženo, 5. Uroš, 6. por, 7. AK. 8 NL, 9. čut 10. Ibrir, 11. ena, 12. la, 13. anatomija, 14. nasičen, 15. TAM, 16. udarnik, 18. obtok, 19. Bur, 20. znati, 22. ujeda, 25. islam. 27. tč, 29. knock*out, 30. tulpa, 31. uppercut. 33. PKI, 34 olimpiada, 35. kos, 40. en, 43. turi, 47. tetiva, 49. Praček, 51. Adi, 53. ne, 54. uniati, 55. oči, 56. oče, 60. ljubim, 61. atlet, 63. it, 65. Rudar, 67. sadist, 68 JLA. 69 sedež, 72. NR. 73. BSK. 75 ep. 77. si. 78. Karl. 82. LNP. 84. rja, 85. zlo. 88. re. 91. gt, 92. SK. Od pravilnih rešitev so bile izžrebane na* slednje: I. nagrada — 300.— din: šarič Srdjan, Gregorčičeva 19, Ljubljana. II. nagrada — 200.— din: Štempihar Miloš. Kranj, Prešer* nova 6*1. III. nagrada — 100.— din: Mlakar Janez, dijak. Jesenice, Mencingerjeva 10. spremstvu 6 kajakov proti Zidanemu mostu. Tej štafeti se je priključila se štafeta ma~ rhborskih kajakasev, k is o prinesli svojo štafetno palico v Celje že v sredo zvečer. * Pred dnevi je TVD »Partizan« — Idrija priredilo uspelo telovadno akademijo, obsegajočo 12 točk. Občinstvo je zelo toplo sprejelo to prireditev in si jih želi še čim več. Tekmovanje sindikalne podružnice » Slovenijašport« Sindikalna podružnica » Sloveni ja-šport« organizira skupno z »Mlekom« Športni turnir v čast rojstnemu dnevu maršala Tita. Turnir bo trajal od 19. do 25. t. m. in bo obsegal sledeče discipline: sobno streljanje, šah, namizni tenis, kegljanje in nogomet. Na turnirju sodelujejo poleg prirediteljev tudi športniki ECŽ, Narodne banke in MLO Ljubljana. Kegljanje bo izvedeno na kegljišču pri »Šestici«, nogometne tekme na igrišču Krima, ostale panoge pa v sindikalni dvorani »Slovenija-Športa«. Skupni zmagovalec bo prejel lep pokal, posamezniki pa praktična darila. Strelsko prvenstvo študentov Študentje ljubljanske univerze so imeli pred nekaj dnevi spomladansko prvenstvo v ostrem streljanju v vojaško puško. Med moškimi je postal študentski prvak za leto 1952 Ludvik Letonja (elektrotehnika), ki je dosegel 110 krogov od 150 možnih. Drugi je bil Kveder (metalurgija) 107 krogov itd. Med ženskami pa je zmagala Joža Kastelic (pravo) z 79 krogi od 100 možnih, 2. Minca Kržišnik (ekenomija) 75 krogov itd. Rezul* tati študentk so predvsem zadovoljivi. * Strelska družina Tempo iz Celja je imela od 7. do 11. t. m. spomladansko prvenstvo, ki se, ga je udeležilo 140 njenih članov. Tekmovali so z vojaško puško na razdaljo 300 m. Povsod, kjeX pho.daja.jo knjiga in časopise., do&ite. phvo. knjigo, „p.o.Ce£ove. knjižnice." PROPAD hiše Usher IN DRUGE ZGODBE ameriškega pisaieija 1.1. POEft Med drugimi so v knjigi tudi naslednje znamenite zgodbe: „Ovojni umor v ulici MorgueJzdajal-sko srce" in „Kra!j Kuga" Pohitite z nakupom, ker bo zaloga kmalu pošla! PD1ETBVA navadna križanka Navpično: 1. luka, zaliv, 2. kralj (angl.), 3. igram na glasbilo, 4. pridevnik od lan, 5. nekdanji prebivalci Španije, 6. kozje usnje, 7. tečaj, 8. nogometaš Dinama, 9. prasnov, 10. barvilo, 12. oziralni zaimek, 13. nada, 16. srbsko žensko ime, 17. gradbeni objekt, vdolbina, 20. košarkar Partizana, 22. kazalni zaimek, 23. latinski predlog, 25. dolina pod Jalovcem, 27. jajčast, 29. del pokrajine, 31. francoski zaimek, 32. nogo* metna organizacija, 34. ameriški (kratica), 36. pamet, 37. dva samoglasnika, 39. na* mera, 41. veznik, 42. glej 34. navpično, 44. smučarski skakalec, 45. predlog, 46. sloven* ski košarkar, 48. žensko ime, 49. del obraza, 55. priljubljena kitajska jed, 57. strelska priprava. Vodoravno: 3. dogodek na tekmi, 5. škod* Ijiva žival, 7. nagrada pri tekmovanjih, 9. opažna mizarska ploščica, 11. podložnik, 13. svetovni prvak v nogometu leta 1950, 14. prislov, 15. pripovedni pesnik, 17. vstaja, 18. rokometni klub (kratica), 19. jedilni list, 21. zemljevidna knjiga, 24. naš veliki vo* d it el j, 26. ptica, 28. skladišče, 30. rastlina, 33. šivam, 35. nedelavna, 36. bosanska reka, 38. tovarna električnega materiala pri Ljub* ljanl, 39. nikalnica, 40. 'letošnji največji športni dogodek, 43. rokometna zveza (kra* tiča), 45. priroden, 47. polnadstropje, 50. znana Prešernova pesem, 51. nevarno orožje (2. skl. množ.), 52. množična organizacija, 53. priprava za dvig ladij, 54. hitro tekoč, 56. pogorje v Severni Afriki, 58. tedenska revija, ki izhaja v Beogradu, 59. administra* tivno-upravni organ. Rešitve je treba poslati do ponedeljka, 26. t. m. Nagrade so 300, 200 in 100 din. Dr. Viktor Murnik: Pomen telovadbe za obrambe in delovno moč naroda Kar moraš v začetku delati k z velikim naporom volje in moči, ti bo polagoma postala lahka navada. Ko vedno iznova napenjaš voljo, se ti utrja vedno bolj; ko vedno znova zbiraš misli na delo, postane to zbiranje vedno popolnejše pa tudi lažje. S tako izurjeno voljo in izurjenimi mislimi se boš lahko lotil vedno večjih in težjih nalog že kot učenec, pa seve tudi pozneje, ko boš že izučen. In polagoma ti bo morda celo prišlo v ljubo navado, napenjati voljo in moči. Z ljubo navado pa je zvezano veselje do dela in z veseljem obenem močno zanimanje. Marsikdo pa ima že spočetka veselje in močno zanimanje. Temu je tem laže. Toda tudi tistemu, ki ima največje veselje in zanimanje je treba često trdne volje, ker so pri vsakem delu vendar tudi stvari, ki mu niso po godu, in ne gre, da bi delal samo to, kar mu godi in se mu ljubi. VELIKI CILJI NARODA Govorili smo o velikih ciljih, za katere je sicer poklicanih več ljudi, kakor se navadno misli; ki pa so zanje prav zaradi .tega, ker so veliki, vendar potrebne posebne in velike nadarjenosti in jih morejo zato dosegati le posamezniki, le »veliki« možje. So pa veliki cilji, ki jih morejo dosegati le velike množit . naroda v skupnem napornem delu pod vodstvom velikih mož. Tu je poklican vsakdo, ne samo posebno . nadarjeni ljudje, tu more in mora delati vsakdo, vsak po svoji sposobnosti pa vendar z vsemi svojimi močmi. Pridejo časi, ko se o;,lasi klic, ki kliče vsakega pripadnika naroda k delu v dosego velikega cilja, danega vsakemu narodu. In pokaže se, ali je narod ali vsaj velika njegova večina voljna odzvati se temu klicu. Tu je narod postavljen pred veliko preizkušnjo. Blagor narodu, ki jo dobro prestane! Pred desetimi leti je tak klic tudi nas poklical in trkal na naša srca, da se dvignemo za veliki cilj. Naš narod je čakala najtežja preizkušnja, kar jih pozna njegova zgodovina. In dvignila so se srca, glave in roke mnogih in mnogih in naš narod je skupaj z vsemi drugimi narodi Jugoslavije čudovito prestal to strašno preizkušnjo. Pokazalos e je, kakšne velikanske moralne moči so v njem. Praznih rok, sprva brez orožja, ki si ga je priboril sam, je vrgel mogočnega sovražnika čez meje; tako mogočnega, da je čudo, da je bilo to mogoče. A bilo je mogoče, ker so bile njegova trdna volja, njegove moralne moči še močnejše, kakor je bil po svojem številu in vojni opremi mogočen sovražnik. In ni bil to strah pred sovražnikom, ki je deseteril in sfoteril moči, saj naš narod ni bežal pred sovražnikom, marveč sovražnik je nazadnje bežal pred njim. Ampak bil je to veliki cilj osvoboditve domovine pred krutim sovražnikom, ki je sipal morje gorja na naše pokrajine. Bila je to velika ljubezen do domovine in vzbujena zavest velikih lastnih moči, navdušenost za veliki cilj, sveti ogenj, ki so ga v tolikih srcih zanetili naš veliki vodniki, da je visoko zaplapolal in tako rekoč vnaprej razsvetlil lepšo pri-hodnjost naroda. Saj ni šlo samo za pregon mogočnega sovražnika. Veliki čas je terjal od nas več in terja še danes. Terja, da ustvarimo vse pogoje za boljše in srečnejše življenje vseh. Temelji za to so postavljeni že med osvobodilno borbo: temelji za resnično socialistično družbeno ureditev. Veliki čas še dalje trka na narod, da vse velike svoje moči, ki so se tako čudežno pokazale in izkazale v osvobodilni borbi, zastavi za popolno zgraditev pravega socializma. In zopet ne trka - .stonj. V srcih naših delovnih ljudi prav tako kakor med osvobodilno borbo, visoko plameni sveti ogenj navdušenosti za veliko stvar. Kljub velikim težavam v notranjosti zaradi zaostalosti naših dežel in kljub velikim težavam, povzroče- nim od zunaj celo tam, kjer smo mislili* da so naši prijatelji, naše delovno ljudstvo kopiči uspeh na uspeh pri izvajanju velikega petletnega plana in pri graditvi socializma. Velike in težke naloge so pred nami. gre za to, da kar najbolj industrializiram0 in elektrificiramo naše dežele in na ka1 najvišjo stopnjo pridelovalnosti povzdig' nemo naše poljedelstvo, gre obenem tud1 zato, da z vedno boljšimi delovnimi metodami in z vedno številnejšimi in popolne); Šimi stroji, ki bodo odvzemali vedno vet dela rokam, skrajšamo in čimdalje bol) skrajšujemo delovni čas za vsakdanji kruh Tako bo tem več časa za drugo delo, zl doseganje še višjega cilja: za povzdigo vsega naroda, ne samo nekaterih posameznikom na čimvišjo kulturno raven, do kar največje izpopolnitve in poplemenitve vsega njegovega bitja. Doseganje tega velikega cilja pa ne 0° nikoli prenehalo. Ne more prenehat:: rj; le, ker bo ta cilj treba v vsakem nvvets pokolenju dosegati iznova, ampak tudi, kd hoče človeštvo vedno nove in večje napredke. In v vsakem novem pokolenju bo nS podlagi tega, kar je dosegio prejšnje, na°' goče iti više. Vedno višji cilji bodo tako le vmesni cilji do najvišjega, katerega doseganje nikdar ne more nehati. Resnično velik narod, to je velik pos vojih vrlinah si bo postavil, ko doseže enega, vedn° novega in višjega, kakor si resnično velik1 možje, ko dosežejo enega, postavijo n?v’ še višji cilj. In kakor je tem le tako življenje vredno, da ga živijo, bo vsakem0 narodu le tako življenje vredno, da ga živ*1 Vnetemu v svetemu ognju mu bo tako delo, tak trud in napor potreba, katere zadovoljitev prinaša srečo. O DELU ZA SKUPNOST IN O SKUPNEM DELU Tako je torej z velikimi cilji tistega velikega »kolektiva«, tiste velike skupnosti, ki se imenuje narod. Dovršujemo prvi veliki »vmesni« cilj, prvi petletni plan m nasledovali mu bodo novi in novi plani Z vsa torišča. Vsakdo mora pomagati pri n)1" izvrševanju, sodelovati pri tem delu z skupnost, prispevati k doseganju teh skup; nih ciljev, prispevati kolikor mogoče tudi zunaj svojega poklica, z vsemi močmi, 5 čim večjo vnemo, s cim popolnejšim delom v poklicu in to v popolnem skladu s svojn” delovnim kolektivom. _. .■ V gospodarskih podjetjih so manjši. 0 večji ali — v največjih podjetjih — jak° veliki delovni kolektivi. V okviru cilja vsakega naroda je izvršitev nalog podjet) vsem članom njegovega delovnega kolektiv skupni cilj. V skupnem skladnem delu S dosegajo. Treba je razumevanja vseh, za to, kar gre v celoti in medsebojnega sporazumevanja in podžiganja vseh, da bo de popolnoma uspelo in da bo kar najkoris1 nejše za veliko narodno skupnost. Tu se pokaže, kakšen je odnos delavk do skupnosti: do njegovega ožjega delovnega kolektiva in do najveejega, do roda. Tu se mora vedno spomniti tistetr prvega, za kar se povsod bori socializem-odprave izkoriščanja človeka po človek1' Ta borba ne more iti samo proti velik'”1 izkoriščevalcem, ampak mora iti tudi pt° . malim, ki bi, če bi jih bilo veliko, mog prizadeti zelo veliko škodo drugim, da, v$w skupnosti. Naj bi ne bilo nobenega takeS£ majhnega izkoriščevalca med delavcL *s mora biti borec proti izkoriščanju človd^ po človeku, borec v sebi proti sebi samem*3-Kako to? Tako, da ne izkorišča drugih nepotrebno počasnim delom, z lenim, _ sj bim, nevestnim, nenatančnim, povrsn-delom, da morajo potem drugi, vestni do lavci toliko več delati, opraviti to, kar P moral on ali popravljati to, kar on slah naredi, pa bi vendar od skupnosti dobiva to, kar drugi, ki več in bolje delajo. Tud1 to je izkoriščanje človeka po človeku. | ANDERL wam HECKMAIR | 4 * BRIJE ZADNJI PROBLEMI ALP Toda skoraj štirinajst dni sva morala čakati, da je prišla najina .■ oprema, šotori, dereze, cepini, gojzerji itd., ki sva jo po neumnosti poslala kot prtljago z vlakom. Brezdelje naju je razkisalo. Zato pa je bilo veselje toliko večje, ko sva se končno dobro opremljena lahko vzpenjala proti zavetišču Leschaux ob vznožju severne stene Jorassesa. Mogočen je bil prvi pogled na to orjaško steno vkovano v led. Počutil sem se zelo majhnega. Narava nama je vrh tega poslala še zoprno svarilo. Da prideš v leschaujsko kočo, moraš vprek pod severno steno Grandes Charmoza, preden dospeš do ledenika Mer de Glace. Komaj sva stopila na lednik, se je že s strahotnim truščem in treskom zapeljal kamnit plaz po severni steni Charmoza. Moral se je bil zrušiti cel stolp. Zdelo se mi je, da ob belem dnevu vidim iskre drobečega se kamenja. Prestrašena sva skočila za neko skalo, toda toča kamenja je dosegala icomaj do ledeniške groblje. To mi je bilo v nekakšno osebno svarilo in me je zelo prizadelo. Toda dva meseca pozneje sva se že spet trdo spoprijela s to steno. Veliko spoštljiveje sva se ob prvem lepem dnevu, ki se nama je zdel primeren, bližala severni steni Jorassesa. Takoj sva morala čez tri obrobne poči. Prvič sem imel na nogah dereze ir, sem se celo na gladkem ledu počutil takoj varnega. Gustl, ki je bil bolj izkušen v ledu, je prevzel vodstvo iti vsekaval prave kadunje za stopinje. Hotela sva plezati naravnost skozi ozebnik, ki se vleče čez celo severno steno med Point Whymperjem in Point Walkerjem. Ledeno območje je bilo veliko višje in strmejše, kot sva si mislila. Spričo nestrpnosti se mi je zdelo, da veliko prepočasi lezeva dalje. Medtem ko je Gustl plezal napošev od desne proti levi, sem sam zdolgočasen mežikal naravnost navzgor in nenadoma zagledal nad seboj bel oblak, v katerem je bilo razločiti črne pičice. Oblak se je z blazno naglico pripodil nad naju. Samo toliko sem še utegnil, da sem kriknil Gustlu, ko so že z groznim žvižganjem zatulili mimo naju kot kavniki veliki kamni, ki jih je spremljal plaz snežnega pršiča. Odskakujoč in previ- jajoč se kakor pri igri z žogo sva se izmikala, samo da nama je šlo presneto za nohte. Neki kamen me je pa le oplazil ter gladko odsekal toporišče cepina, ki sem ga imel zataknjenega v zanki na vrvi. Nevarno me je zadelo in že sem mislil, da imam polomljene vse kosti. Toda užila sva le neznansko strahu. Prečnica v severozahodni steni Zinne Bilo je že popoldne in videla sva, da s,1 na zahodu pripravlja k nevihti, kar naju je nemudoma nagnilo k urnemu sestopu. Komaj sva bila iz stene, se je že ulilo. Po ozebniku pa so se plazovi in kamenje kar usipali. Bila sva do kože premočena in noro vesela, da sva prišla nazaj v kočo. To je bil lep začetek in dobila sva prvi nauk. Zaradi njega sva bila previdnejša, nikakor pa ne malodušna! V naslednjih tednih sva kakor mačka okrog vrele kaše lazila okrog stene in medtem preplezala bližnje vrhove Aiguille de Tacul, Mont Mallec in greben Rochefort, vendar pa se v mislih vedno znova vračala k steni. Gustl, ki je bil velik umetnik v svoji slikarski stroki, je napravil nekaj risb, kje bi se jo dalo naskočiti. Med njimi je bila res tudi smer, po kateri sta si leta 1935 Peters in Maier priborila zmago. Drugič sva poskusila prve dni avgusta. Za vstop sva si izbrala isto mesto nad obrobno počjo v ledeni ozebnik. Nato pa sva takoj zavila na desno navzgor v skale desnega zunanjega rebra. Ravno tako kakor prvič so se pokazali nad nama usodni beli oblaki pršiča s črnimi pikam1. Tokrat sicer nisva hotela kar tako odnehati, ker se je pa vreme spre' vrglo, sva se morala vendarle spet umakniti. Vse leto 1931 ni bilo posebno lepega trajnega vremena, v fflOflt-blanškj skupini pa so bili vremenski preobrati še večji kot v drug”1 pogorjih. Za tretji poskus sva hotela vsekakor počakati na stanovitne)1* vreme. Redke lepe dneve sva izkoristila za vzpone na Aiguille du na Grepon in na druge znane vrhove. V tolažbo nama je bilo, da 5 ni samo nama tako godilo. Srečala sva znana alpinista Welzenbacha in Merkla, katerih name11 nama niso dolgo ostali skriti. Namenila sta se v severno steno Grar.de Charmoza. Godilo se je tudi njima prav tako kakor nama v Jorasse^- Že pri prvem poskusu sta morala iz stene na severozanoani ^ severozahodni Drugič pa jima je šlo še slabše. Slabo vreme ju je zateklo visoko o srednjim ledenikom in ju tri dni in tri noči držalo ujeta v majhne^ bivaku v steni. Že sva opustila vsako upanje, da ju bova videlo 1 kdaj živa, in se že pripravljala, da ju pojdeva ob prvem lepem dno* po tem neurju reševat. _ ,,, Kako zelo sva se začudila, ko sva ju tistega dne navsezgodaj v hotelu v Montenversu, kjer smo od veselja nad svidenjem takoj P0?1^ steklenico vina. Že prejšnji večer, takoj ko je vihar pojenjal, sta^spio-2-1 na severovzhodni greben in ponoči sestopila do svojega izhodišča., Spet sva se popolnoma premočena vrnila s ture na Aiguille ^ v kočo, ko je bilo hrepenenje po toploti in soncu tolikšno, da 5 sklenila poiskati si toplejših krajev. Še istega dne sva z lahko prtljago sedela na kolesih in se Čez sJj l A. T" • LMSBt BJntRinirt! Celje, 15. maja. V počastitev t/Dneva Zmage«, je A. D. »Kladivar« priredil danes Popoldne interni miting, na katerem je natopilo preko 60 atletov domačega društva. Vreme za tekmovanje ni bilo prav ugodno, Par se je poznalo zlasti na rezultatih v z*dnjih disciplinah, ko je še naletaval rahel *ez. p/ted tekmovalci smo zopet opazili pre. Cei novih atletov. Tokrat sta na 400 m Presenetila Urbajs in Hanc z dobrim rezul-latorn 52,6, zlasti pa Lorger, ki se je poleg °dločnega teka na 110 m zapreke (kjer je [ 15,1 dosegel najboljši čaS po osvoboditvi) ‘■■p-azal t'udi pri skoku v daljino s 6,49, Pfer je pravzaprav v tej disciplini nastopil Prvikrat v svojem življenju. Moški 100 m člani: 1. Lorger 11.3, 2. Pe» l4Ver 11,6 — mladinci: 1. Črepinšek 12.1, 2. yik 12.1, 3. Videtič 12.4; 400 m: 1. Hanc 12A 2. Urbais 52.6, 3. Kopitar 53.3; 1000 m ®ladinci: 1. Vipotnik 2:44.9, 2. Korcs 2:55.2, , Cetina 2:56.9; 1500 m: 1. Grabar 4:18.3, Mlinarič 4:19.2; krogla — člani: 1. Golc 3. Peterka 11.28 — višina — člani: Ur; ‘V®-. 2. Rojc 11.40. Gladino;. in ra '»ladinci: Perčič ‘l' mesto, omeniti pa moramo tudi g:*g? mesto mladinske dvojice HlebšsKova* Rebolj. moške dvojice II. razred Petrovič* Od leve proti desni: Urbajs, Peta ver, Knezova in Lorger (vsi člani Kladivarja iz Celja) Kako izbirajo reprezentante v ZDA Komaj dva meseca nas še ločita od začetka olimpijskih iger v Helsinkih, ne vemo pa še niti približno, kateri tekmovalci in tekmovalke so kandidati za olimpijske zlate kolajne. Favoritov /■? sicer precej, toda zaenkrat so zelo previdni in štedijo Svoje sile. Treba bo počakati zato še mesec dni, da bodo izvedena držama prvenstva in izbirna tekmovanja za olimpijske igre na vseh kontinentih in šele nato bomo imeli pred očrni točnejšo sliko o položaju. , Skoraj v vseh deželah sveta so določili svojim olimpijskim ‘ndidatom norme, ki jih morajo izpolniti, če hočejo nastopiti na olimpijskih igrah. Tako ne izbirajo svojih olimpijskih tekmo-edino v Združenih državah Amerike, ker tam samo odloča toest°, ki ga je tekmovalec osvojil, in se plasirajo avtomatično v ^Prezentanco tisti, ki so na pr. v atletiki osvojili eno od prvih mest. Teoretično torej nastopijo ameriški športniki na olim-Phskih igrah kompletni, kar dejansko tudi odgovarja dejstvu. Na adnjih olimpijskih igrah v Londonu je štela olimpijska repre-eWanca ZDA skupno 346 udeležencev ter je z njimi osvojila več olimpijskih kolajn, in sicer 38 zlatih, 24 srebrnih in 20 r°nastih. Poleg tega se je še 43 njihovih tekmovalcev in tekmo-valk plasiralo od 3. do 6. mesta. To pa ni čudno, ker je treba uPoštevati. da posvečajo v ZDA olimpijskim moštvom posebno Puzornost in je na pr. samo atletsko ekipo spremljalo v London ?tc'd štirimi leti 11 trenerjev. IZBIRA BREZ USMILJENJA Pri našem dosedanjem izbiranju olimpijskih kandidatov se je Prakticiralo, da se je pri dosezanju minimumov često pogledalo a*° skozi prste. Nekaj desetink sekunde ali nekaj centimetrov 0 minimalnim rezultatom se je enostavno spregledalo in kan- ®ii*S§ Sveto dIdat,.ie kljub vni rekorder v teku na 400 m Rhoden na 0ij .. ,u° j£mu, da minimuma ni popolnoma dosegel, odšel Tam P‘)skev igre. V ZDA je to urejeno popolnoma drugače. da se P*as'ra za olimpijske igre tisti, ki osvoji '1,orda,0tedenendeniapoprejiedoLgel t& f— -“I takoj V tDC> d‘SClphm’ kro'ači šivilje plasiranim atletom Pili na oliSskihlgmh0 ^ ** dre$e' v katerih nast°- n®kaiVfrtem/0gled-1SC,PuvPe,: ^ teh izbirn!h tekmovanjih vedno »birntb ge,d,,> ce ’lh,.lahko, tako nto°vemo. Spomnimo se samo ,h tekem za olimpijske igre L 1936. Skakalec ob palici Varoff je nekaj tednov pred izbirnim tekmovanjem postavil svetovni rekord, na izbirnem tekmovanju pa mu »ni šlo« in zato ni videl olimpijskih iger. Kljub temu pa je osvojil ameriški skakalec na olimpijskih igrah 1. mesto. Isto se je pripetilo nekdanjemu svetovnemu rekorderju v teku na 800 in 400 m Ben Eastmanu. Bil je skoraj siguren kandidat ne samo za reprezentanco ZDA na olimpijskih igrah, ampak tudi za olimpijskega zmagovalca na 800 m. Na izbirnih tekmovanjih pa je prispel na cilj nekaj centimetrov za tretje plasiranim tekačem in ga niso uvrstili v reprezentanca Pa tudi v tej disciplini je kljub temu zmagal ameriški tekač Woodruff, ki je postal znan pravzaprav šele na tem izbirnem tekmovanju. P.av iste stvari pa so se dogajale seveda tudi pred štirimi leti na izbirnih tekmovanjih za londonske olimpijske igre. Znana je zadeva z Dilardom, takratnim svetovnim prvakom v teku čez ovire na 110 m. V finalu izbirnega tekmovanja, v katerem so pričakovali, da bo izboljšal svoj svetovni rekord, se mu je primerilo morda prvič v življenju, da ni prišel pred zapreko na korak in je med tekom odstopil. O njegovem nastopu na olimpijskih igrah ni bilo niti govora, ker je bilo še vedno dovolj tekačev, ki so brez njega osvojili vse tri možne olimpijske kolajne v tej disciplini. Dilard pa se je vsaj lahko tolažil s tem, da se je plasiral v reprezentanco popolnoma nepričakovano v teku na 100 m, kjer je celo osvojil olimpijsko prvenstvo. SREČNI TEKAČI ŠTALET Vse države sestavijo svoje štafete za olimpijske igre iz svojih štirih najboljših tekačev, ali morda vstavijo le enega, ki je slabši od njih, a zato bolj spočit tisti dan, ko je določen tek jstafet. Izjema so tu zopet atleti ZDA, kjer navadno določijo v štafeto tekače, ki se niso plasirali med prve tri na izbirnih tekmovanjih. Da ne bomo šli predaleč nazaj, poglejmo najprej samo kako je bilo s štafetami na olimpijskih igrah v Los Angelesu pred točno dvajsetimi leti. V štafeti na 4 X 100 m so tekli popolnoma drugi tekači kot na 100 m solo. V štafeti 4 X 400 m pa je bil od solo tekačev samo Carr, ki je tekel zadnjo predajo. V solo teku na 400 m so namreč tekli Eastman, Carr in Gordon, v štafeti pa Ablawich, Fuqua, Warner in Carr. Kljub temu pa so v obeh štafetah postavili nove svetovne rekorde. V Londonu, pred štirimi leti, so imeli atleti ZDA v štafeti težko stališče na 4 X 400 m, kjer so jim skušali odvzeti prvo mesto tekači Jamajke, katerih tekača Wint in Mac Kenley sta osvojila v solo teku celo prvo in drugo mesto. Američani so bili zato previdnejši in so določili v štafeto svojega najboljšega tekača Whitfielda, poleg njega zmagovalca v teku na 400 m čez ovire Cochrana, poleg njiju pa čdtrto plasiranega z izbirnega tekmovanja za olimpijske igre Harndena in Bourlanda. Kako je prišel Bourland v štafeto pa je za nas prava zagonetka. Izpadel oziroma izstopil je iz teka na 400 m že v polfinalu izbirnega tekmovanja, tako da predstavlja njegova postavitev v olimpijsko moštvo čudno izjemo, ker bi prišla po pravilu v poštev prej Rudes ali Fox, ki sta osvojila na finalnem izbirnem tekmovanju peto oziroma šesto mesto. V štafeti 4 X 100 m pa so se zopet držali tradicije in postavili same nove tekače. Za olimpijske igre se je na ta način plasiralo sedem najboljših sprinterjev in jih zato smatramo res lahko za srečne, ker so bili v olimpijskem moštvu kljub temu. da niso dosegli najmanj tretje mesto. Kljub temu pa bi bilo napačno misliti, da- se v ZDA ne pripravljajo na olimpijske igre. Kako izgledajo priprave letos, nam sicer ni poznano, poglejmo pa, kako je bilo za londonske igre. Izbira se je začela že 1. 1947, in sicer za maratonske tekače. Reprezentanca maratonskih tekačev je bila namreč nekoliko drugače določena kot za vse ostale discipline. xr reprezentanco so se plasirali tisti, ki so dosegli najboljše rezultate na dveh izbirnih tekmovanjih že 1. 1947 in nato na finalnem tekmovanju. Plasirali so se torej tisti trije, ki so na vseh teh treh tekmah dosegli najmanj točk, ki so se Štele tako, da je zmagovalec dobil 1 točko, drugi dve, itd. Za pripravo reprezentance atletov in atletinj je bil izvoljen poseben komite, ki je v marcu 1. 1947 določil, da bo skrčil sistem izbirnih tekem na samo dve tekmi. To je semifi-nalno in finalno. Semifinalni tekmi sta bili prvenstvo ameriških univerz (NCAA) in prvenstvo Ameriške atletske unije (AAU). Prvo je bilo v dneh 18. in 19. junija na stadionu univerze Mi-nessota, drugo pa dne 2. in 3. julija na stadibnu univerze Mar-quette v državi Wisconsin. V finalno tekmovanje se plasiralo po šest tekmovalcev iz vsakega od obeh izbirnih tekmovanj,, tako da je nastopilo v finalu, ki je bilo izvedeno 9. in 10. julija na Dyche Stadium Northwes:ern University. torej 19 dni pred pričetkom olimpijskih iger, po dvanajst tekmovalcev. Kako so določili izbirna tekmovanja za letos, nam icer še ni znano, vendar verjetno ne bo dosti razlike od prejšnjega. O presenečenjih, m zanimivostih na teh tekmah pa bomo lahko pisali seveda šele po olimpijskih igrali. Zdeno ant.tr nir. Službena dolžnost ga je vso dobo Igorjevega življenja vodila po raznih krajih Slovenije: v Mariboru, Ljubljani, Kranjski Gori, Murski Soboti, Ptuju in Celju. Ko se je začel Igor zanimati za atletiko, je obiskoval višjo gimnazijo v Celju. »Sedeli smo v zadnji klopi, Kopitar. Veber, Horvat in jaz, torej, kakor vidiš, športniki,« je začel pripovedovati Igor. »V takšnem okolju sem pr-d petimi leti začel zanimati za atletiko in v teku na 400 m po kratki pripravi dosegel 55,4. V tem času so me seveda zanimale tudi druge športne panoge, predvsem košarka in skorajda nisem vedel, kako naj s; odločim. Težko je namreč za mladega in nerazsodnega človeka, ki je poln navdušenja za športno življenje, ne ve pa, katera panoga mu najbolj ustreza. Prav tu je najvažnejša naloga Športnih pedagogov in strokovnjakov, da na razpotju r-Ademu športniku pomagajo z nasvetom na pravo pot za njegovo nadaljnje udejstvovanje.« Naslednje bto je bil Igor že ri državnem prvenstvu. Štoperice so pokazale 52 sekund! Naglo se je razširila novica o novem atletskem talentu in precej začudenja in živega zanimanja je vzbudil Igor med najboljšim! jugoslovanskimi atleti. Ko je bil na' državnem prvenstvu, je vzbujal vsesplošno pozornost. Celo slavni Sabolovič je vzkliknil: »Aha, ovo je taj Zupančič!« Igor je pripovedoval Še o raznih tekmovanjih doma, veliko zanimivega je povedal o svojih vtisih na evropskem prvenstvu v Bruslju na tekmovanjih v Italiji in Aleksandriji. Povsod ga je seveda najbolj zanimala tehnika najboljših svetovnih atletov. Mnogo se je od njih naučil, kat danes s pridom uporablja pri svojem treningu. Hvaležen je trenerju Kumarju za pomoč pri tako naglem in kvalitetnem vzponu. »Atletiko preveč zapostavljajo,« tako nekako je začel razgovor mladi Lorger, ki je študent filozofske fakultete. Študira fi-ziko. »Kakor z Igorjem, tako je bilo tudi z menoj. Če ne bi živel v športnem okolju, kdove ali bi sploh kdaj stopil na atletsko stezo. Bilo je leta 1949, imeli smo gimnazijsko atletsko prvensf' o. Prvič sem nasto- pil brez priprav — in ure na cilju so pokazale v teku na 100 m 11,9. Seveda sem bil vesel in prav ta rezultat mi je vlil še vse večje veselje do atletike. Začelo se je uporno delo, izpopolnjevanje tehnike teka. Vztrajal sem in moj (rud ni bil zaman. Naslednje leto 1950 smo imeli v Zagrebu tekmovanje, kjer so nastopili najboljši jugoslovanski atleti. Naše moštvo Kladivar je v balkanski štafeti doseglo edinstven uspeh, premagali smo prvič po osvoboditvi nepremagljivo četvorko Partizana. Dosegli tsmo izvrsten rezultat, ki je zaostajal samo leno desetinko sekunde za jugoslovanskim rekordom. v Kaj ogj povem o svojem treningu? Treniram marljivo po navodilih strokovnjakov, čeprav sedaj v Ljubljani nekoliko težje, ker nisem v družbi svojih društvenih prijateljev.« Pogovor se je zasukal na vprašanje o organizatorjih in o društvenih funkcionarjih. Visoki atlet iz Celja je bil poln hvale o matičnem društvu Kladivar, ki vsestransko pomaga svojim atletom in članom pri kvalitetnem razvoju. Igor pr. je dodal: »Če ne bi bilo Fedorja Gradišnika, ne vem kako bi bilo z menoj. Ko sem kolebal, za katero panogo bi se odločil, je bil Fedor neprestano osebno ali pa, če sem. bil odsoten, s pismi nad menoj, da je moje mesto v atletski areni. To ni bilo samo enkrat, dan za dnem so me vabili, Fedor pa je bil pri tem najbolj vnet. Hočeš ali nočeš, v meni je zaživela atletska žilica in vzljubil sem atletsko stezo.« Zanimalo me je, kakšne načrte gojita za bodočnost. To je bilo seveda že težje vprašanje za skromna fanta. Pomagal sem obema iz zadrege. Lorger je povedal, kaj misli o Zupančiču, Zupančič pa o njem. »Prepričan sem, da ne bo več dolgo, ko bo Igor v teku na 400 m dosegel 49 sekund. Čez ovire pa je že lani dokazal, da bo po vsej verjetnosti že v tej sezoni zrušil 16 let stari Ivanovičev rekord. Že lani je namreč dvakrat tekel a tej progi 54,8, rekord pa je 54,7.« »In ti, Igor, kaj misliš o Stanetu?« »V četrtek je dosegel izvrsten rezultat za začetek sezone, 11.2 na 100 m. V teku na 110 m čez ovire bo Lorger prav tako zruši! 16 let stari Hanžekovičev rekord (15,0), čim bo pretekel 100 m v času jpod 11 sekund. Prepričan sem. da bo to že v tej sezoni!« EDIC Navodila za trening in tekmovanja mladine bodo oboi v ali in trenerji redna navodila za treninge in tekmovanja. Na ta način bomo iz teh mladih talentov dobili veliko zdravih in uspešnih vr* hunskih tekmovalcev. PREZGODNJA UDELEŽBA PRI ŠPORTNIH TEKMAH Zdravniki dobro vedo. kakšno škodo lahko povzroči mlademu organizmu preveč naporno Športno udejstvovanje: zaostalo rast, srčne okvare in bolezni, okvare na živčevju, izčr* panost življenjske energije v dobi rasti, da omenimo le najvažnejše. Enostransko športno- udejstovanje povzroča okvare v hrb* tenici, neenakomerno razvitost posameznih delov telesa, napačno držo itd. Prezgodnja preobremenitev mišičja povzroča zopet spre* membe v preobremenjenih sklepih. Vzgojitelji in starši se poleg tega zavedajo še drugih negativnih pojavov, ki nastopajo pri mladini ob pretiranem športnem udejstvo* vanju, zlasti pri športnih tekmah, n. pr.: težnja zanemarjati šolske obveznosti m celo zahteva, da se jim te obveznosti olajšajo, nadutost in druge nanake v značaju. Nasprotno pa vemo., da primeren mišični napor zelo ugodno vpliva na pravilen razvoj vsega organizma in vseh njegovih funkcij. Tega pa mladina lahko dobi predvsem pri pravilni splošni telesni vzgoji, začetni vad* bi treh temeljnih športov: plavanje, smu* Čanje in lahka atletika, v individualnem telesnem razvoju primernih tekmah in cim poznejši specializaciji v samo eni športni panogi. SPLOŠNA NAVODILA 1. Vsaka mladinka ali mladinec se mora natančno zdravniško preiskati predno začne s specialnim metodičnim treningom! 2. Športne tekme se sme mladinec ali m la* dinka udeležiti šele, ko predloži zdravniško potrdilo, na katerem je odobreno, da se sme udeležiti te ali one tekme. Izjemoma sme zdravnik dovoliti udeležbo pri tekmi tudi mlajšim kakor bi smel po naših navodilih, vendar mora to dovoljenje pismeno uteme* Uiti! ----- ---- - . 3. Na tekmovanja, kjer lahko tekmujejo varnosti. Za spoznavanje dejanske stopnje tekmovalci vseh starostnih dob rc smemo telesna razvoja je važna edinole fiziološka : pripustiti mladincev in mladink, ki ne morejo starost. Žal doslej še nimamo popolnoma določene mere za ocenitev fiziološke sta* dolo* Mladina rada meri svoje moči in tekmuje, nerau zdravniku, kjer Učitelji, starši in vzgojitelji^ načelno ne ref1nfl na branijo mladini, da se udeležuje športnih tekem in telovadbe, bojijo se pa, da bi prezgodnje športno tekmovanje in prevelika utrujenost utegnili škodovati mlademu or* ganizmu. Ta navodila so rezultat sodelovanja šte* vi ln ih strokovnjakov za telesno vzgojo (vzgojiteljev, trenerjev in zdravnikov —-predvsem športnih zdravnikov) v najrazhc* nejših deželah sveta in naših domačih stro* kovnjakov in športnih zdravnikov s šport* nimi in telovadnimi društvi. Upoštevano je vse, kar nam je dosedaj znanega o učinku mišičnega napora na mlad organizem, ki šele raste. Ta navodila nikakor še niso do* končna, kajti znanstveno raziskovanje me* dicinskih in psiholoških problemov pri športih in telovadbi pri nas doma^ in re* zultati tujih avtorjev, jih bodo od časa do časa po nadaljnjh izkušnjah verjetno dopol* njevala ali tudi bolj ali manj spremenila. Glavni cilj teh navodil pa je, da se pri nas zagotovi enoten postopek pri treningu in tek* mo vanju mladine v športnih in telovadnih or* ganizacijah, zlasti pa naj služijo zato, da se mladina v športih in telovadbi ne Pre°bre5 menjuje in telesno ne prizadene nepotrebnih okvar in bolezni. Naj torej ta navodila za trening in^ tek* mo vanj a mladine služijo vsem našim šport* nim in telovadnim trenerjem, učiteljem in profesorjem, inštruktorjem, vsem funkcio* n ar jem po športnih in telovadnih^ društvih in zvezah, kot vodilo za treninge in tekmo* vanja mladine, staršem in ^ vzgojiteljem pa kot baza za kritično presojo v pravilnosti telesne vzgoje naše mladine v šoli ter po športnih in telovadnih društvih. Ravnotako naj služijo tudi našim zdravnikom pri njihovem delovanju na tem področju. FIZIOLOŠKA STAROST Telesni razvoj se pri vseh mladih bitjih ne vrši vedno enako hitro; pri posameznikih je lahko pospešen ali zaostal telesni razvoj v različnih dobah starosti. Zato ne moremo in ne smemo upoštevati vedno starost, ka* dar hočemo določiti, če je telo dovolj raz* vito zato, da zdrži določen napor brez ne* pokazati potrdilo o splošnem zdravniškem pregledu (vidi Pravilnik o zdravstveni kon* troli fizkulturnikov LRS) in o specialnem tre* ningu dotične športne panoge. 4. V prvem letu treninga naj se mladinci in mladinke udeležujejo le lažjih tekmovanj predvsem na domačem terenu, kajti splošne telesne vzgoje bodisi v šolskih telesno vzgoj* nih urah. bodisi v društvu, ne moremo srna* trati za specialen trening, ki bi bil zato za* dosten. Za težka tekmovanja v prvem letu treninga naj izda dovoljenje športni zdravnik. 5. Med menstruacijo (mesečno čiščo) naj ho trening deklet zelo omejen; v dobi pu* bertete je trening med menstruacijo prepove* dan ravnotako je prepovedano plavanje m ,osko , kopanje med menstruacijo. V času menstru* zdravmku. ampak; tudi j ad‘je vsako 5„ortno tekmovanje prepovedan 6. Pred 14 letom ne dovoljujmo nastopanje ali tekmovanje zvečer po 21. uri! 7. Pred vsakim večjim in napornejšim tek* movanjem (smuški teki, kolesarstvo, tenis, boks, veslanje) se morajo vsi mladinci in mladinke zdravniško pregledati (predvsem za* radi takozvanih žariščnih infekcij, predbo* tezenskih znakov in podobno)! rosti (amerikanski avtorji poročajo o dolo* čevanju fiziološke starosti preko očesnih znakov, kar pa še ni dokončno proučeno) in moramo razporediti mladino po letih sta* rosti. Ker moramo upoštevati neenakomeren raz* voj pri različnih starostnih stopnjah, smo razširili meje športnega udejstvovanja v go* tovih primerih, kar omogoča športnim zdrav* nikom, da dopuščajo trening in udeležbo na tekmah tudi pred dobo. določeno v teh na* vodilih, v primeru če je mladenka ali mladenič dosegel potrebno stopnjo zrelosti zaradi hitrejšega telesnega razvoja Potreb* no pa je, da »fiziološko starost« pravilno pojmujejo ne samo zdravniki, ampak tudi vsi trenerji, inštruktorji in funkcionarji ter. da to upoštevajo ne samo pri »zrelejših«, temveč tudi pri icmvcv iuv.i mu . rasti »zaostalih«, kajti tu ie lahko prizadejane največ škode. Naj* važnejše delo zdravnikov, predvsem šport* nih zdravnikov, pa ie točna ocenitev fizio* loških sposobnosti pri onih mladih šport* nicah in športnikih, ki zgodaj pokažejo po* seben talent v kaki športni panogi. lake »talente« morajo trenerji sami voditi k šport* Tradicionalna smola st fi&navt{Ct> Nafta:Mura 0:1 (0:0) V četrtek, 15. t. m. je bila v Lendavi ptcd okrog 1000 gledalci odigrana derby* tekma med domačo* Nafto in Muro, Sodnik Glavič iz Maribora, mejna Hari iz Lendave in Pliberšek iz Maribora. Mura: Hrastelj, Basen, Babič. Norčič, Klepec, Deskovic, Mauček, Zelko, Vrtarič, ilorvat, Šeško; Nafta: Štefanec, Gerenčer I., Vajda, šte= 5anec II., Vidak L, Vidak H., Lebar, Božič, Šiftar, Terek, Kulčar, Strelce Horvat v 75. min. za Muro. Kljub delovnemu dnevu se je zbralo na igrišču Nafte lepo število gledalcev, med njimi precej gostov iz Sobote. Že pred tekmo je vladala živahnost, saj so navijači obeh moštev tiho upali na najboljše. Izpolnilo pa »e je tisto, kar se na tekmah prekmurskih rivalov vedno ponavlja: Mura, ki je vse* skozi igrala več kot podrejeno vlogo, je s slučajnim prodorom v drugem polčasu do* segla edini gol tekme in tako pobrala obe točki, ki bi ju domači bolj zaslužili. Žani* roivo je, da Nafta zadnja leta redno izgublja proti Muri na domačih tleh. v Murski So* beti pa je uspešna. Prijatelji Mure, ki so prišli iz Sobote, niso mogli verjeti, ko je Horvat iz 15 m poslal žogo v mrežo, saj so bili vsi pod vtisom, da bo Nafta zdaj nasula mlademu Hrastelju polno golov. Pokazalo pa se je, da predvidevanja in računi na papirju ne držijo. V polju so bili Naftini igralci v obeh pol* časih v izraziti premoti, vendar so se gostje borili srčno, tako da žoga ni hotela v njihov gol. Sodnik Glavič je prisodil proti gostom fudi enajstmetrovko — čeprav prestrogo — "Vidak pa je streljal v vratarja. Pozitivna stran prekmurskega derbyja je bila vsekakor discipliniranost igralcev, pa tudi gledalcev, tako da se je srečanje končalo brez nepravilnosti, ki so bile na teh tekmah že kar v navadi. Sodnik Glavič je opravil svoj posel, ki r.i bil lahek, zadovoljivo. Lindič- -suš* v-, .in • o • c#: o /vv:- e irer..-^r II. kolo prvenstva Slovenije v nogometu Odred je moral postili točko v Mariboru Železničar-M. : Odred 3:3 (2:2) Stadion Železničarja na Tržaški cesti. Vreme hladno, teren suh in prašen. Gledal* cev 1500. Odred: Todorovič. Medved, Piskar, Fajon, j Berginc, Žumber, Životič, Toplak. Hočevar, Pelicon. Potočnik; Železničar: Fišer, Fišinger, Križan. Raj* ninger. Štifter, Žižek, Rafolt, Dobnik, Cen* dak, Vi*dic, Tomac. Sodnik Presinger iz Celja, mejna Orel in Potočnik iz Maribora. Za današnji nastop Odreda, ki suvereno vodi na prvenstveni lestvici, je bilo veliko zanimanje. Ker pa se je navzlic narodnemu prazniku povsod delalo, obisk ni bil tako velik, kot se je pričakovalo. Gledalci pa so danes videli obojestransko prav dobe* nogomet in so zadovoljni komentirali napet potek igre. Strelci: za Odred: Toplak v 2., Hočevar v 25. in 59. min., za Železničar: Dobnik v S. in 18.. T<2mac v 65. min. V začetku je Odred prevladoval na igrišču in je posev--~ padalo v oči zrelo obvladanje žoge v vseh položajih, pravilno odkrivanje in točna prizemna kombinacija vseh gostov. Domači so očitno nastopili s precejšnjo »por* cijo« treme — ki je pa po nekaterih dobrih akcijah napada izginila. Po golu Dobnika, ki je z ostrim strelom pod prečko iznenadil vratarja ter izenačil, jj Železničar energično pritisnil in je lepa kombinacija Vidic*Dobnik prinesla navdušeno pozdravljen vodilni gol za domače moštvo. Toda opaža se zopet od* lična tehnika Odreda, ki enostavno osvaja teren in v preciznem nizkem podajanju dela težke trenotke obrambi domačih. Posebno Hočevar je vedno nevaren — ie enkrat je nepokrit in že je žoga v mreži in doseženo izenačenje. Spored tekem ljubljanskega nogometnega centra Nedelja, 25. maja: H. razred — Kočevje: Elektra, sodi ob 14. Kovačev, mejni Kičan, služb. Andolšek: Domžale: Ardel ob 16.30, sodi Ritterman (Flis), sl. Pavlič; Jadran: Pa* pirničar, ob 16. igrišče Črnuče, sodi Gjud, sl. Košir: pionirji — Slovan: Odred, ob 8, sodi An* žin, sl. Belič, Železničar. Papirničar ob 9., sodi Betetto, sl. Kranjc. Ilirija: Krim ob 8, sodi Stupica, sl. Močnik. Rezerve — Ilirija: Grafičar ob 9, Jovanovič (Stupica), sl. Močnik; Krim: Odred, cb 10, Logar (Klojčnik),^ sl. Korenčan, mladina A skupina — Kočevje: Novo mesto ob 12.30. Kičan (Kovačev): železničar: Gra* fičar ob 9.30 Vedenski, sh Kranjc. Mladina B Domžale: Sloga, ob 12.30 Flis, sl. Pavlic; Rudar poražen tudi v Čelu KIadivar:Rudar 2:1 (0:0) Celje, 15. maju. Danes sta se na Glaziji »leeala Rudar in domači Kladivar. Vreme Marino, ugodno za igre, teren odličen. Sodnik Grošelj iz Ljubljane, stranska Vagner st. in ml. Kladivar: Polutnik, M.mer, Petelin, Dobrajc, Čaier, Florenini. Čenče«, Parite, Čoh, Firm, Posinek. Rudar: Ahlin, Sore, Eittkoiec, Blatnik, Orač, Lamovšek, Šorel, Knavs, KlanČišar, Klenovšek. Koncilja. Po daljšem času so igralci Kladivarja vendarle razveselili maloštevilne gledalce in v tipično prvenstveni tekmi dosegli težko, toda zasluženo zmago. Prikazan nogomet obeh moštev ni bil na kvalitetni višini, kljub temu pa je bila tekma zlasti v drugem polčasu zavoljo izredne borbenosti obeh moštev nadvse zanimiva. V prvem polčasu je bila igra obeh nasprotnikov enakovredna. Več priložnosti za dosego golov so ' teli domači igralci, ki so pa po stari navadi tudi tokrat v zaključnih akcijah oklevali. Človek ima občutek, da se napadalci naravnost strašijo streljati na gol. Od številnih prilik je Kladivar najidealnejšo zapravil v 21. min., ko je Pavlič s 3 metrov podal prostemu Cencc-nu, ta pa stoodstotne priložnosti ni znal realizirati. V drugem polčasu je v prvih minutah začel Rudar z močnim pritiskom. Že kar v 2. min. je zapravil lepo priliko, ko se je srednji napadalec sam prebil pred vrata Kladivarja. pa ni izkoristil te idealne priložnosti. Takoj zatem je v protinapadu Kla- divar iz 3 m trikrat streljal v vrata Ru- Prvi 3cl drugega polčasa Ljubljančani energično napadajo, toda požrtvovalna kril* ska vrsta in obramba borbeno odstranjuje vse nevarnosti. Vendar po preigravanju zos pet hitri Hočevar izkorišča priliko in poviša na 3:2. Izgledalo je, da je usoda domačih zapečatena — toda zgodi sc viden preobrat. Igro prevzamejo domačini v svoje roke in napad za napadom se vali na Todorovičev ;pi], Li ima mnogo težkega dela. Občinstvo ^0p.i8rp0roM«nndak0nal JS. Slovan,„b 8.30. KlojčnOc. sL Korenčani levi strani in njegov idealen center Tomac neubranljivo z glavo pošlje v mrežo, navdu* šenje kar noče poleči. Odred je presenečen in skuša prevzeti igro v svoje roke — toda vsi domači igralci so na mestu in vsaka žoga se vrača na polovico gostov in ako* ravno igrajo domači le s 3 napadalci, so šc vedno nevarni. Več lepih prilik zamuja Čendak — včasih pa ni pravega razumevanja med napadalci. Sporadični napadi Odreda so seveda vedno nevarni — zdi se pa. da napadalci preveč kombinirajo — Uidi v 16 m prostoru. Ob zaključnem žvižgu so* lidnega sodnika občinstvo navdušeno akla* mira domače moštvo. Odred je pokazal lepo tehnično igro, na* letel pa je na borbenega in nadvse požrtvo* valnega nasprotnika, ki mu ni dovolil ležer* nega igranja. V dvobojih so bili domači energičnejši -r- ostri, toda fair. Posebno po* hvalo zaslužijo vsi in si v Mariboru le že* limo, da bi še večkrat zaigrali v takšnem stilu. Pri Odredu so bili najboljši Hočevar in Toplak v napadu, Berginc med krilci in sigurni Medved v obrambi, dočim so ostali pokazali dobro tehnično igro — posebno si* gurnost v obvladanju žoge — toda premalo borbenosti. Koti 6:2 za Odred. Ilirija: Papirničar ob 10.30, Stupica, sl. Moč* nik. KONČNA LESTVICA LJUBLJANSKEGA I. RAZREDA JE NASLEDNJA: Krim 6 5 1 0 29: 7 11 Grafičar 6 2 3 1 22: 6 7 Slovan 6 2 2 2 15:10 6 Kamnik 6 0 0 6 5:38 0 Prvenstvo ljubljanske Univerze Pretekli reden se je začelo nogometno prvenstvo ljubljanske univerze med posameznimi fakultetami. Organizacijo tekmovanja je prevzel NK Krim, tekme pa so na njegovem igrišču. Za tekmovanje vlada predvsem med študenti veliko zanimanje, saj so borbe med posameznimi enajstericami precej ostre in presenetljive. Doslej so bile odigrane sledeče tekme: Gradbeniki : Strojniki 7:3 (4:1). Ekonomi : Geografi 2:2(2:l) v prvi skupini ter Agronomi : i Arhitekti 3:1 (2:0) in Juristi : Umetniki 2:0 (2:0) v drugi skupini. V nadalje?31 so bili doseženi sledeči rezultati: I. skr na: Geografi : Metalurgi 3:2 (1:1). ^ nomi : Gradbeniki 4:3 (3:0); II. skup11 Agronomi : Juristi 0:1 (0:0) in Arhitek Umetniki 5:0 (2:0). RUDAR (VELENJE) : ŽSD CELJE 2:1 <’ Velenjski Rudar je po zadnjih neuspehi!1 prvenstvenem tekmovanju mariborske n° metne podzveze s težavo premagal na svoj igrišču žilavega nasprotnika iz Celja. Zmaje le večja požrtvovalnost domačih. V P1/ tekmi je prav tako za prvenstvo premer, mladinsko moštvo Rudarja ŽSD Celje z V celjskem nogometnem centru so s* začele prve tekme za Titov pokal. V LaS* je domače moštvo premagalo Borec iz S8®*. na ob Paki z 2:1, v Štorah pa Beton mo* iz Žalca s 3:1. CeH* 1 V Sloveniji bodo nastopili,, rokoborci iz Irana in Avstrti Pred nedavnim so na plenumu težkoatl ske zveze Jugoslavije v Beogradu razpri ljali o novem načinu prvenstvenega snovanja, o letošnjem programu ter o 0,1 narodnih prireditvah. Sklenjeno je bilo. bo prvenstveno tekmovanje po podzvez republiški prvaki pa bodo tekmovali za r slov državnega prvaka. Državno prven* v rokoborbi bo odslej samo med kvalitel:, mi tekmovalci. Slovenijo bodo zastopali • zernik (bantam), Omerza (lahka), Sera I (vvalter) in Pirher (težka katergofij1 V Sloveniji bodo gostovala tudi inozt ska moštva: iz Niirnberga in Dortmuf1 državni reprezentanci Irana in Avste Večina nastopov bo v Mariboru. G-1' Shirieir Strscklsitd le pretekla 100 m v lasu 11.51 Shirley Strickland je pretekla 160 m v seženih nekaj boljših rezultatov: višin*: Nau* 11.5, kar je enako svetovnemu rekordu, toda darja žoga pa se je venomer odbila od na- 1 pihal ji je močan veter v hrbet. Na 200 y je sprotnikove obrambe. V 12. min. je Rudar | S.ricklandov^dosegU »dMen^zulUt 24.3. 14.2 ponovno premagal VVeinheTga na 120 y z ovirami. Leane pa je zmagal v deseteroboju točkami, pri čemer je skočil v višino dosegel po 11 metrovki zaradi dvomljive roke Čatra vodstvo. Po tem golu je Kladivar močno pritiskal, vendar je odlični Ahlin ubranil več nevarnih strelov Prosineka. V 35. min. ;e But-kovec napadel Pavliča, prosti strel iz 17 metrov je izvedel Prosinek, ki ie s krasnim strelom v sam gornji kot dosege! najlepši gol dneva in s tem izenačenje rezultata. Bodrenje občinstva je dvignilo moštvo Kla-divarja. V 37. min. ie zopet Posinek poslal močan strel nav rata Rudarja, ki ga ie Ahlin v padu obranil. Takoj naslednjo minuto pa je Pavlič iz gneče iz neposredne bližine dosegel drugi in s tem zmagoviti gol za Kladivarja. Kljub zmagi, ki je bila povsem zaslužena in plod požrtvovalne igre celotnega moštva, zlasti v drugem polčasu, domače moštvo ni zadovoljilo. Prikazana igra ni bila na višini. Najboljša v moštvu sta bila v napadu Pavlič, v obrambi pa poleg Čatra izredno požrtvovalen Petelinek. Rudar ni pokazal posebnega znanja. Pri njem je bil najboljši del moštva obramba, napadalci pa prav tako niso pokazali realizatorskih sposobnosti. Odlikuje jih obvladanje žoge in igra z glavo, tako da so v tehničnem pogledu domačine prekašali. Obe r- štvi sta prikazali ostro igro, vendar v dovoljenih mejah, po številu prekrškov pa je Rudar grešil 22 krat, Kladivar pa 16 krat. Jug Karl Korotan:ŽeIezničr'"-Lj. 1:2 (1:1) V četrtek je bila pred S00 gledalci v Kranju na sporedu prvenstvena tekma republiške lige. v kateri je favorit Korotan spet izgubil dve točki in se močno približal spodnjemu koncu lestvice. Sodniku Puciharju iz Ljubljane, ki sta mu pomagala Nežmah in Ažman iz Kranja, •ta se predstavili naslednji moštvi: Že!ezničar-Li.: Hegler, Leben. Dekleva, Čebohin, Sočan, Mežan. Vertelj, Hegediš, Kompot, Muiijevič, Čekov. Korotan: Kovačič. Andrilašič, Sire. Pucelj, Brezar 11.. Jan, Bajželj, Alajce. Puška, revic, ljačič, Brezar. Strelci: Muiijevič v 38. in Kompoš v 84. miri. za Železničarja ter Brezar I. v 36. rnin. za Korotan; razmerie kotov 9:5 za Železničarja Nekdo med gledalci je po končani tekmi resignirano ugotovil: »Včasih smo bili presenečeni, če je Korotan izgubil tekmo, dandanes pa t>omo presenečeni, če bo Korotan tekmo dobil.« Huda, toda docela resnična ugotovitev! Povsem razumljivo je, kako sedaj isti igralci, ki so bili dva’. zaporedoma republiški prvaki, sedaj izgubljajo tekmo za tekmo in predvajajo igro. ki ni niti senca njihovih nekdanjih nastopov. Pravzaprav niti eno niti drugo moštvo ni v tem srečanju pokazalo nič takega, kar bi lahko imenovali smiselno kombinacijsko igro z učinkovitimi streli na gol. Toda. če ie to opravičljivo za Železničarja, ki se šele — v zadnjem času zelo hitro — razvija, nikakor ni opravičilo za rutinirane domače igralce, zlasti še. ker jih je bilo do nedavna na domačem igrišču skoraj nemogoče premagati. Medtem ko je Železničar z velikim poletom, borbenostjo in hitrostjo uprizarjal nevarne in zrele situacije pred golom Korotana — z malo večjo točnostjo bi s; lahko zmago zagotovil že prej. — so se domači »odlikovali« z zmedeno igro, z zadržavanjem žoge in netočnim podajanjem, ter streljali visoko čez gol ali daleč mimo. Korotanov napad je doeel". zatajil. Bre-zarj. I. je odlično čuval mladi Leban, v kazenskem prostoru pa je gospodari! Sočan, ljačič je igral vse preveč oh.ambnn Majce pa. kljub vsej požrtvovalnosti, k: je zanj s 6.598 točkami, pri čemer je 1.96 m in v daljino 7.16 m. Najboljši ameriški rezultati letošnje atletske sezone mann in Bliimel 1.87 m. palica: Ocrtcl 3 83 sameznikov premagal Larsena 6:1, 6:4, v finalu parov pa sta Mulloy in Savitt," magala Elama in Larsena 6:2, 3:6, 6 4. Dober rezultat nemške plaval Po vesteh agencije ADN iz sovjetsko**)* ške cone je v Moskvi preplavala Juta U smann iz Erfurta 400 m v času 5:29-2. V Munchnu je svetovni rekorder Klein preplaval 500 m prsno v času *■. in Schneider 3.93, krogla: Theurer 14.64, disk: Noak 45.75, kopje: 3. Rieder 62.71, 2. Koschel 62.20, 3. Keller 61.65, kladivo: 1. aiun piv.pi> je Klics dosegel odličen rezultat 52.80, prejš* j (D) 7:5, 6:4, Nielsen, Ulrich (D) : W asher, skoy (l) 21:19, 2~:20, Bergman p, -- i______i n l/-f-z /ni A.T 1-A A T Rortthnnft I.nnskov (F) 21.17. IVI1V3 UVOCKCl uum.cn ntunai ui-.vv, ,,. -J.,- . \ LS j » v.sz, avavzo*,.*, -zn nji rekord 52.40 m pa je imel Kulitzy od leta | Brichant (B) 6:3, 3:6, 6:3. 1941. Drugi novi rekord je dosegel Kovacs na ‘ 117 c'*~ a«*«-::«, (a-z. 3000 m z 8:17 6 (prejšnji rekord Szabo 8:17.8 od leta 1937). Končno j- Iharos po svojem nedavnem uspehu 3:52.8 na 1500 m dosegel sedaj novi madžarski rekord na 2000 m s 5:17.2 (prej Bereš 5:18.8). Ostali rezultati so bili — 400 m: Banhalmi 48.4, 800 m: Tahai 1:52.6, 3000 m zapreke: Jeszenski 9:17.0, kla* divo: Nemeth 57.92 m, Csermak 57.07 m. Leach /A Roothooft. Lanskov (F) 21:17, 21:18, , V Šan Antoniju (država Texas) je G. (A) : Hagucnauer (F) 21:18, 21:12, Bet* MulIoy na teniškem turnirju v finalu po* (A) : Roothooft (F) 21:19, 22:29. Nogometna prvenstva evropskih držav je tudi Pucelj, Andrijašiču pa ne prija mesto branilca, razen tega je bil poškodovan. Sire je v zadnjih tekmah nemogoč, Kovačič pa bi pri prejetih golih lahko bolj energično posredoval. Pri Železničarju je bila solidna obramba, vendar se je Hegler 4V8„4„, včasih brez potrebe preveč nevarno poganjal okoli stativ. Napad, v katerem je bila gonilna sila okretni in hitri Kompoš. je nevarno prihajal v kazenski prostor Korotana. strelci (Mužijevič in Hegediš) pa so bili netočni. Sodnik Pucihar, ki je prvi polčas sodil dobro, ni znal preprečiti preostre igre in je prezrl nekaj očitnih prekrškov, vendar mu neobjektivnosti ni očitati- Nekateri kranjski gledalci pa naj si zapomnijo, da sodnika kljub morebitnim napakam ni dovoljeno zaliti in bi morali reditelji v bodoče lake razgrajače odločno postaviti t>na hlad. no«. Štempihar Miloš Belgija — Zadnj;. 30 kolo: La Gantoise : Anderlecht 2:1, S t a n tl a r t : Charleroi 3:3, Berschott : Union (Tournai) 10:0, Daring . Liegeois 12, Antsverp : Tillcur 3:0, Racing (BruNclles) : Verchen 2:2. Olimpic : F(J Malin 1.0, Racing (Malin) : Union (St. Giloise) V Milanu so italijanske atletinje t osmih 4:2. — Naslov prvaka je osvojil FG Lcgcu s l - 1 . • V • 1. „ 1 • r. , i _ . - - - — ’ -• • %-an Spet nov rekord •' "janskili atletinj v štafeti 4 krat 108 m dneh že drugič izboljšale obstoječi službeni s 44 točkami pred Unionom (Št. Giloise) 39 italijanski rekord v štafeti 4X.100 m, ki je od t0£k itd. pi, Cesarini in Tagliaferj tekle 47.5, kar je 0.7 sekunde boljše od nedavne doseženega re* korda, ki smo ga zadnjič objavili Dobri rezultati nemških atletov pred olimpiado Danska — Zadnje kolo: Akademisk : Odense 3:1, Kbge : Boldklubhen 1903 5:3, Skovshovcd : Boldklubber. 1909 0:3, Bold* klubben 1893 : Esbjcrg 3:1. Frem . Aarlius 4:2. •— Naslov prvaka je letos zelo preprič* ljivo osvojil Akademisk v drugo ligo pa se mora vrniti Aarhus. Končni vrstni red je : naslednji: Akademisk 26. Kdge 21, Bold* v i 1-lnhhpn 1900 70 Odrnkp 20. Skovshovcd 18. ‘ segla Bobrov 2 zt Moskvo in Cie$b^ Varšavo. j Turška nogometna zveza je prestavih1 prezentančno nogometno tekmo Turs Švica iz Carigrada v Ankaro. Tekma junija. Letošnji zmagovalec v tekmovalk* jt gleškil nogometni pokal Newcastle 0< je odpotoval v Južno Afriko, kjer bo na gostovanju dva meseca. ^ Brazilsko nogometno moštvo Corifl je v svoji prvi tekmi na gostovi* Jjt, Švedski igralo v Stockholmu proti A1K neodločeno 3"3. Fluminnense Footbill Club r ....... , ...... ....................... • - ; bo na nogometnem turniiiu za »CopPa ;rlI Na izbirnih tekmah za olimpijske igre v > klubben 1909 20. Odense 20, Skovshovcd 18, | ^ bo meseca julija v Rio de J*ne, i„ nemški atleti postavili nekaj I Boldklubben 1893 17 Prem 16, Boldklubhen okviru proslave 50-ietnice ustanovitve K tatov. Posebno se je odlikovala - 1903 Esbjcrg 14, Aarhaos 12 točk. I .,..4; 1,1 .. Bremenu izvrstnih rezultatov. Posebno se ie VVillem II. (Tilbuig), Sparta (Rotterdam) in Hermes 14.46; Ženske: krogla: 1. NVerner 13.31. 2. Schlii* tter 13.28, disk: VVerner 46.64. Tudi v Balingenu so bila izločilna tekmo* vanja za olimpiado. na katerih je bilo do: Tudi Sloga bi lahko zmagala Sloga : Branik 1:3 (0:1) Igrišče Odreda sposobno za Igro, gledalcev okro 800, sodnik Čeh z Jesenic, .mejna Fajon in Klojčnik iz Ljubljane. V četrtkovi prvenstveni tekmi je mariborski Branik spe', pridobil dve točki, čeprav njegova zmaga ni bila povsem zaslužena. Tekma je bila proti pričakovanju precej živahna, saj so se predvsem igralci Sloge trudili, da bi dosegli čim boljši rezultat. Večji del tekme so bili v terenski premoči in tudi nevarno ogrožali Branikova vrata, pri strelih na gol pa jih je spremljala izrazita smola. Branik je le od časa do časa prodrl pred vrata domačih, vendar je obramba Sloge uspešno razbijala redke napade gostov. Kljub temu so gostje zabili tri gole. od katerih bi pa vsaj dva Arsič, ki je nastopil še iz tekmep roti Kladivarju poškodovan, lahke ubranil, kar pa zaradi bolečin ni mogel. Kljub temu je požrtvovalno odvrnil marsikatero nevarnost in zopet pokazal, da je eden izmed najboljših vratarjev v Sloveniji. Prvi gol so zabili gostje iz enajstmetrovke, drogi je padel iz značilna, ni mogel ničesar opraviti.• Ugajal j prodora, zabil ga je Pocajt, nakar so do- mači zopet iz enajstmetrovke dosegli edini gol, končni rezultat pa je postavil Vitek. Branik je v tej tekmi maloštevilne gledalce razočaral, saj so skoraj vsi, razen Železin-gerja in pa vratarja Grizolda — ki pa je več nevarnih strelov ubranil s precejšnjo srečo —, igrali bolj nesmiselno. Tudi Plaznik je močno zatajil. V napadu je bil precej prodoren to pot Pocajt, Gajšek pa se je izkazal bolj v obrambi kot pa v smiselnem oddajanju žoge. Sploh so Branikov! igralci prednjačili v nabijanju žoge »kdo da višje«. Pri Slogi smo že omenili dobrega Arsiča, zelo zanesljiv je bi! tudi branilec Lenarčič, ki mu je dobro pomagal v krilski vrsti Veljkovič. V napadu sta bila predvsem dobra Lilič in Jelačič, pa tudi Pantič je z nevarnimi streli in lepimi prenosi žoge zadovoljil. Slab je bil Čirovič, ki je upro-pasti! mnogo premišljenih kombinacij in precej, doprinese! s svojo nesmiselno igro k porazu svojega moštva. Sodnik Čeh :e sodil povprečno, zanimivo pa je, da piska prekršek, potem pa ne ve. komu bi prisodil kazen. Strelci: Janžekovič. Pocajt in V: k za Branik ter Lilič za Slogo. DVS (Schiedam). illUZCIIINKa »nosiva, IIICU MUtiro.j stopili še Austria (Avstriji). Športi*11-tugalska), Ifibernian (Škotska), ^:1 v!ludv<; gentina) in Pcnarol ali Nacional (L‘ Nogomeino prvenstvo Argentine Po 3. kolu sta samo še dve moštvi, ki nista izgubili nobene točke, ker je lanski prvak Racing izgubil proti svojemu mestnemu ri* I . , valu Chacaritu 0:1. ostali rezultati pa so K. Nogometna reprezentant'1. Škotske proti Danski in Š'<* Škotska nogometna zveza je dol ot: čil* s C- bili: Banfield : San Lorenzo 1:0, Huracan vila nogometno od katerih bo konec mesec»^f prezentanco Sko h :t = =- švedski. \° t T »in- p,, . vL|'„ i tekmi proti Danski in švedski. ™ » Um,s 2 :1, R.ver »late : VAez Sarsfield Cowan (Morton)- Co* (Ramicrs). e, 1:1, Boca Junior : Platense 6:0. Rosano • | id„:,i. Vn„n« (RšlT.h Ferrocarril Geste 2:1. New Old Boys : Atlanta 1:1, Jndependcnte : Estudiantcs 5:2. — Lestvica: Banfield in Huracan 6, Boca Junior, River Fiate, New Old Bovs in Rosario 4 točke itd. Nogometna reprezentanca Francije za tekmo proti Belgiji V Bruslju bo 22. t m. tekma med no* gometnima reprezentancama Francije in Belgije. Za to tekmo so Francozi zaenkrat • i. . i- ... • . j. 11 --- T<.- Naught (Raith Rowers), Young Brown (Blackpool) I!umphreys Forbes (Arsenal), Paton (MotherwelU. ^ lar (Portsmouth), Woodburn ( jv^i' well). Liddell (Liverpool), Mac (Airdriounions), Reilly (Hibernian), ton (Rangers). Nemčija : Anglija 2:1 (*'®|, V Diisseldorfu je amaterska oliihpijj^j* gometna reprezentanca Nemčije P ...................... _______ enako reprezentanco Anglije 2:1 H'; ;*sta izbrali naslednjih 13 igralcev: Vignal, Ja* jc sodil Belgijec Franken, gole P* cowski. Marche, Firoud, Jonquet, Boniffaci, Zeitler 2 za Nemčijo in >later Baratte, Bailot, Ben Tifour, Delladeriere, Moštvi sta nastopili v naslednjih P - ^ Doye. Feri, Strappe. | ANGL1JA. BenBcf(. Cowan. Ste««AS|,' V Ligeu je bila prijateljska nogometna ders, Vensen, Fuller, Lewis. Rolmes, tekma med dunajskim Rapidom in italijan* Rob, Noble rl skim Milanom. Pred 25 000 gledalci je zma* j c , , . Som*116«/, flal Rapid 2:1 (1:1). 2.c v 2. minuti je Dienst L NEMČIJA: Sehoenbeck. Pos, ;n»crk, * dosegel vodstvo za Rapid. dve minuti nato i f»Čer- G Maur.tz, Stoli«- pa je Milan izenačil po Nordahlu. V dru= ler- Schroder, Ehrmann. gem polčasu je Probst v 37. minuti dosegel zmagoviti gol za Rapid po akciji, za katero je bil najbolj zaslužen zopet Dienst. Na gostovanju v Moskvi je nogometna Zdravniški pregledi v reprezentanca Poljske igrala že svojo drugo ambulanti na Institutu za SP® redn0 ' tekmo kot reprezentanci Varšave proti re* • v Ljubljani — Tabor 13 so zop prezentanci Moskve, dejansko reprezentanci torek in petek od 17. do -f jXrofioin ZSSR. Tokrat je Moskva premagala Var* I pregledi samo od 17. do • * rCje Pfl šavo 2:1 (1:0) in se tako revanžirala za ne* j klubi naj prijavijo vsaj davni poraz 0:1 v prvi tekmi. Gole sta do* t moštev na preglede. Zdravniški pregledi ,0’ Centralni Enotnost-ženski prvak Slovenije v rokometu ENOTNOST : SLOVAN 11:2 (5:1) Ljubljana, 18. maja. Danes je bila na igri« Iču Slovana odigrana zadnja tekma ženske Republiške rokometne lige. Ekipa Enotnosti je 2 visoko zmago dokazala, da je še vedno Precej boljša od ostalih ekip in v Sloveniji Pinia resnejšega nasprotnika. Igralke Enotnosti so z uspešnimi poda« Janji hitro osvajale teren in pogosto ne* varno ogrožale nasprotna vrata, katera je uspešno branila Pogačarjeva. Obrambne 'Bralke Enotnosti so uspešno pomagale na= Padalkam, vendar so bile v obrambi pre= malo pazljive. Igralke Slovana vodijo žogo poskušajo doseči uspeh^ s solo*prodori, ki pa se navadno neuspešno končajo, /ž boljšo skupno igro in hitrejšim podajanjem Roge bi imele gotovo več uspeha. Grajati je treba nespodobno vedenje nekaterih igralk Slovana, ki so se že med igro posluževale nedovoljenih grobosti, po tekmi pa so se krajno nespodobne izražale o sodniku. Te* Ca so v veliki meri krivi tudi razni pre* napeti gledalci, ki s svojim nešportnim v.Patjem vzpodbujajo igralke k dejanjem, katerim ni mesta na športnem igrišču. Gole so dosegle: Preša 5, Bradic 3, Trkulja L Kopitar 1, Glinšek 1 za Enotnost ter Grčar I. in Zertuš za Slovan. Sodil je Kastelic. LESTVICA: Enotnost 4 6 6 8 32: 8 8 Slovan 4 2 « 2 17:23 4 Krim 4 0 0 4 9:27 0 Največ golov so dosegle: Preša (E) 12, ”radič (E) 8. Grčar I. (S) 8, Kopitar (E) 4, Grčtr II. (S) 4, Buh (K) 4 itd. K. O Š /V R k : A. Točka izgubljena, ne vrne se nobena Mladost : Železničar 51:48 (24:29) Ljubljana, 18. maja. Sinoči je bila tu tekma zvezne košarkarske lige, ki se je končala z zmago zagrebške Mladosti nad domačim Železničar, jem 51:48 (24:29). Kakor smo pričakovali, tako je tudi bilo. Vso tekmo sta bila nasprotnika bolj ali manj enakovredna, le da je bila Mladost pri podajah točnejša in so bile njene akcije pod košem smotrnejše. Železn.čar se je ves čas ostro boril in imel vodstvo do drugega dela igre v svojih rokah. Fantje so bili borbeni in požrtvovalni, toda to se ni zadostovalo, da bi si vodstvo obdržali do konca v svojih rokah. Že v začetku smo zapazili, da so bile njihove podaje netočne, čeprav nam je ugajala ostrina podajanja. Veliko zmedo so povzročile tudi nepravilne menjave. Čas je, da si končno Železničar vzgoji tehničnega vodjo, ki bo razumel psihološko razpoloženje posameznih igralcev in jih v pravilnem trenutku zamenjal. Kako je potekala igra? Takoj v začetku si je Železničar z nekaj izvrstnimi meti priboril vodstvo, kar pa ni Na prvenstvu Ljubljane v telovadili bi lahko bilo več tekmovalcev Ljubljana, 18. maja. — Danes dopoldne je bilo na letnem telovadišču v Tivoliju prvenstvo mesta Ljubljane in okrožja Ljubljana okolica v vajah na orodju. Nastopili so vsi oddelki z obvezni-FV vajami za republiško prvenstvo, .1 bo 1. junija v Mariboru. Udeležba le bila bolj pičla, zlasti pri moških fjbdelkih. Še najbolje sta se odrezala VD »Partizan« Narodni dom in Tabor, doeim nekatera društva (Ježica, pograd) niso poslala niti ene vrste. 1x3kor smo se naknadno informirali, :x“hor smo se naknadno miormiran, jc temu vzrok nezadostna pripravne"- ■ ■ ’ ’ i-i- ki sr ---------- — (lenost tekmovalcev v prostih vajah, n zl i Anrrn nicn Tl n +plrmP Y ^aradi tega niso prišli na tekme. Sekakor pa so takšni izgovori neopravičljivi, saj so se društva lahko Pripravljala tudi v prostih vajah vso , (!‘?° dobo od zimskih mesecev. *,udi atletske panoge niso bile do-, utj uvežbane in se je predvsem debetom poznalo, da so na tekmi prvič kartale in tekle. Na vsak način bo treba tudi tu ostrejših ukrepov, da °do vaditelji posvečali pred nastopi Prav takšno pozornost atletskim panogam (pravilnemu startu in teku, Pokorn, metom itd.), kakor vajam in Pravilni izvedbi prvin na vseh orodjih. Posebna slaba je bila udeležba društev iz okrožja Ljubljana okolica. |o nekaj tekmovalcev je prišlo le iz tJomžal, Kamnika in Preserja, kar je zelo žalostno dejstvo. Vse kaže, da bo (reba to okrožje pošteno »zdramiti« Ju bi morda ne bili slabi tudi organizacijski ukrepi (združitev mesta Ljubljane z okolico, s čimer bi dru-®tva dobila v močnem središču enotno m krepko operativno vodstvo). ■Med posamezniki so se posebno od- likovali Tomažič, Zupanc, Šlibar, Ogrin in še nekateri. Tomažič je kljub teinu, da služi kadrovski rok v JLA, še vedno eden naših najboljših telovadcev mlade generacije in ima vse izglecle, da se s časom uvrsti v državno reprezentanco. Šlibarja, Zupnca in Ogrina odlikuje solidno znanje, med ostalimi je mnogo talentov, vendar bo treba še veliko vztrajnega in trdega dela. Opaziti je bilo v splošnem, da večini primanjkuje fizične moči in je bilo prav na račun te hibe precej medkolebov, slabih izvedb, »kikserjev« in podobnega. Ker števna komisija danes še ni izračunala rezultatov, jih bomo objavili v prihodnji številki. ostalo dolgo časa. Mladost je začela Smotrnejše igrati; odlikovali so se predvsem Blaškovič, Batalo in Despot, ki so izvrstno prodirali pred Železničarjev koš. Domačini so se po teh napadih le znašli, čeprav je bilo že stanje skoraj kritično. Dvorak^ je zaradi nepreciznosti zakrivil nekaj košev, čeprav je bil steber v obratno!. Amon je na trenutke pokazal vse odlike dovršenega igralca, vendar pa ;e bil pri podajah vseskozi netočen. Ob koncu prvega polčasa je Železničar zaigral bolj povezano in tudi rezultat tega dela igre nam pove, da so bili domačini le boljši. Po odmoru je bilo opaziti, da se bo borba še bolj zaostrila. Železničar je napel vse sile in z nekaj izvrstnimi meti dosegel zaželeno prednost. Odlikoval se je Dvorak z meti od ^daiec, Amon s sijajnim preigravanjem,_ Vračko in pa ob koncu igre Radmelič, ki je bil od vseh igralcev pri podajah še najboljši. Nekaj napak v obrambi proti koncu igre je zadostovalo, da so gostje prišli v vodstvo, ki so ga tudi obdržali do konca igre. Zadnje tri minute je Mladost pokazala izvrstno obrambno igro, saj gostje v teh minutah niso dopustili nasprotniku, da hi vsaj za trenutek prišel do žoge. Rezultat ustreza stvarni moči obeh moštev. Mladost je bila boljša, njihova igra je bila smotrnejša, pa tudi pred košem so bili igralci učinkovitejši od domačinov. Železničar nas je samo za trenutke zadovoljil. Igralci niso pokazali igre, ki^ jo Železničar premore. Pozna se, da. moštvu primanjkuje vešče roke trenerja, Jci bi privzgojil vsakemu posamezniku večjo preciznost, celotnemu moštvu pa homogenost. Sodnika Počkar iz Ljubljene in Tončič iz Zagreba nista imela najboljšega dneva. Mladost: Orlovič 4, Blaškovič 13, Mi-jač 12, Despot 6, Holer, Tkalčič, Branica, Jankovič, Brkljacič, Batalo 16. Železničar: Amon 12, Vozelj 3, Beguš 4, Remic 6, Brdnik 2, Supancic 4, Zupančič 2, Radmelič 4, Vračko 5, Dvorak 6, Bezeg. Izjave nekaterih igralcev Vozelj Miro, kapetan moštva: »Imeli smo smolo, čeprav je bila Mladost odlična. Tako ne moremo več napredovati. Nimamo žog, niti lastnega igrišča, sploh opažam, da mo> rala moštva zelo peša. Uprava matičnega društva nam mora bolj pomagati,, .sicer se bomo razšli.« Dvoržak: »če nimamo žog, tudi . trening ne more biti zadovoljiv, saj ena žoga ne zadostuje za vse moštvo.« Remic: »Ne vem. da več ne gre. tako, kot prejšnja leta. Strinjam se z izjavami klubskih tovarišev, da se bo pod taksnimi pogoji naš klub kmalu razšel.« Supančič: »Mislim, da dovolj jasno oriše položaj v našem klubu dejstvo, da smo morali žogo za tekmo v Zadru »izmakniti.« lesna zmaga Zadra Zadar : ASK 44:42 (27:20) Zadar, 18. maja. Današnja prvenstvena tekma zvezne košarkarske lige se je začela že v popoldanskih urah. Močno in vroče sonce je zelo oviralo sicer požrtvovalne goste, ki so imeli izrazito smolo pri metanju na koš. Ljubljančani so bili ves čas enakovreden nasprotnik, vendar se je kaj kmalu opazilo, da je učinkovita le standardna napadalna trojka (Kristančič, Škrjanec in Šerbec I.), medtem ko so bili ostali nevigrani. Tokrat so odpovedali tudi branilci, kar so izkoristili domači napadalci, ki so zlasti v protinapadih dosegli zaže-Ijeno prednost in tudi končno zmago. ASK: Kristančič 5, Šerbec I. 2, Šerbec II. 1, Pavlovič 9, Škrjanc 23, Fugina, Mravlje, Filipan, Ogrin, Lampič 2 in Poljšak. Sodnika Mato iz Zagreba in Kosec iz Ljubljane sta bila odlična ter sta že v kali zatrla vsako morebitno surovost. Danes je bilo občinstvo v Zadru disciplinirano. Ves čas je sicer burno vzpodbujalo domačine, vendar brez incidentov, kar je zasluga uprave domačega društva. Tehnični vodja ASK Ciglar je razvrstil igralce takole: najboljši je bil Škrjane, sledili pa so mu Kristančič, Voje Šerbec, Smiljan Šerbec in Lampič. Med slabšimi pa je bil tokrat Pavlovič, ki bi lahko s točnejšimi meti dosegel zmago za goste. . GIMNAZIJSKI ŽENSKI DVOBOJ V. gimnazija (Poljane) : I. gimn. (Vegova) 22:9 (17:7) KOŠARKARSKA LIGA LRS KK Poljane (Ljubljana) : KK Rudar (Trbovlje) 61:37 (33:19) V hitri in zelo zanimivi igri so zasluženo zmagale Poljane. Koši: Bolite 25, Štepec 6 (oba Poljane), Hodej 14 (Rudar). Zaradi surovosti prekinjena tekma V košarkarskem republiškem prvenstvu je bila danes tekma med mariborskim; Železničarjem in Usnjarjem iz Šoštanja. Pri rezultatu 101:16 (77:11) je bila tekma prekinjena, ker so člani Usnjarja igrali tako surovo, da jih je moral sodnik po vrsti izključiti. V 7. minuti drugega polčasa sta ostala na igrišču le se dva igtalca Usnjarja, tako da so morali tekmo , prekiniti ' Birmat O PBOJKA Prvenstvo Slovenije v odbojki BRANIK : PARTIZAN (N. M.) 3:1 Novo mesto, 18. maija. V soboto je moštvo mariborskega Branika premagalo novomeškega Partizana z rezultatom 3:1 (6:15, 15:3, 15:12, 15:10); ženska ekipa Branika pa ekipo Partizana 3:0 (15:12, 16:12, 15:5). Novo-meščami so samo v prvem nizu zaigrali tako- kot smo jih bili vajeni gledati. V drugem nizu so nudili gostom močan odpor, vendar se niti v tem, niti v četrtem nizu niso mogli uspešno zoperstaviti razigranim na. eprotaiikom. V nedeljo je Železničar (Ljubljana) premagal Partizana 3:2 (10:15. 14:16, 15:11, 15:7, 15:8), ženska ekiPa ljubljanskega Železničarja pa je premagala žensko ekipo Partizana 3:0 (15:0, 15:8, 15:0). Ce bi Novomeščani obdržali iniciativo in vzdržali tempo tudi v tretjem nizu, bi se zgodilo, da bi bil eden izmed favoritov doživel občuten poraz. Pomanjkanje kondicije je spravilo Novomeščaoe ob zmago. Ženska ekipa domačih je doživela pravo katastrofo. Nikakor ee ni mogla znajti. Vse je odpovedalo, nasprotni ekipi pa je šlo vse kar najbolj od rok. LOKOMOTIVA : MLADOST 3 : 1 Davisov pokal (Nadaljevanje s 1. strani) Belgija : Madžarska 3:1 Bruselj, IS. maja. Prvi dan: Washcr (B) : Asbboth (M) 6:2, 6:0 6:4 Stolpa (M) : Brichant (B) 6:3, 7:5, 6:8, 2:6, 7:5; drug, dan: Washer in Brichant (B) sta premagala As= botha in Stopo (M); tretji dan: Washer (B) : Stolpa (M) 6:4, 6:2, 6:0. Italija : Egipt 5:0 Rim, 18. maja. Prvi dan: Rolande Del Belle (I) : Coen (E) 6:1. 7:5 6:1 T5ard.ni (I) : Sha* fev (E) 6:0. 6:3, 6:3; drugi dan: Cucelli M. Del Bello (I) : Shafey, Coen (E) 6:2 6:3, 6:3; tretji dan: Urdini (I) : Coen (E) 6.0, 61, 6:1. R Del Bello (I) : Shafev (E) 7:5, 7:5, 2:6, 7:5. Danska : Monaco 4:0 Monte Carlo, 18. maja. Prvi dan: Nielsen (D) : Pasčuier (M) 6:0, 6:2, 6:3, Ulnch (D): Nogues (M) 6:2. 6:2, 6:4; drugi dan: Ulnch Del Bello (I) : Shafey, Coen (E) 6:2, 6:3, 6:3, 1:6, 6:2, 6:1, tretji dan: Nelsen (D) : No« gues (M) 6:2, 6:3, 6:4. Nemčija : Brazilija 3:1 Diisseldorf, 18. maja. Prvi dan: Buchholz (N) : Saller (B) 4:6, 6:3. 6:3, 6:4, Vieira (B) : Von Cramm (N) 10:8. 6:2, 2:6, 3:6, 6.1, drugi dan: Von Cramm, Gopfett (N) : Vieirfc Saller (B) 6:3, 7:5, 6:3; tretji dan: Von Cramm; (N) : Saller (B) 6:2, 6:2, 6:4. , Argentina : Švica 5:0 Lousanne, 18. maja. Prvi dan: Morea (A) je premagal Albrechta (S), Balestra (A) pa Russela (Š); drugi dan: Marca, Russel (A) : Pierre Blondel, Paul Blondel (s) 6:3, 6:3, 6.4. Teniško prvenstvo Branika V soboto popoldne in nedeljo dopoldne je bilo odigrano prvenstvo teniškega kluba Bra* nik, ki je dalo napete igre in kvalitetno do* ber tenis. Med 24 člani je presenetil inz. Podlesnik, ki je v finalni igri nadvladal dosedanjega prvaka mr. Albanežo 2:6, .10:8, 6:4. Pri članicah je v odsotnosti Čopove m Voglarjeve bila Zamanjeva brez konkurence in je v končni igri premagala žilavo Ježevo 6:1, 6:1. Zelo dobra igra in ostra konkurenca je bila med 15 mladinci, kjer je# zasedel prvo mesto Bergant ml., kateremu je talentirani Lovrec moral priznati premoč s 6:4, 6:4. Mia* dink je tekmovalo O. Z velikim zanimanjem pričakovano srečanje večnih konkurentk Vin* terhalterjeve in Lovrečeve se je končalo z zasluženo zmago sigurnejše Vinterhalterjeve ; 6:3, 6:0. Trije novi državni rekordi v Vevčah Vevče, 18. maja. Zanimanje za sinočnj prvi javni nastop olimpijskih kandidatov, ki trenirajo v Vevčah, je bilo precejšnje. Dva Pučnikova avtobusa sta pripeljala iz Ljubljane najbolj goreče občudovalce naših plavalnih mojstrov, pa tudi iz okolice Vevč se je zbralo precej ljudi, tako da je tekmovanju prisostvovalo okoli 500 gledalcev. Italija i Anglija 1:1 je bila zavest, da se bodo šele 2 yrern«iisk° okolje ni prat nič ka-t5tv‘» fo '*,n n l^ilB Kolesarski kriterij v Mariboru V počastitev 20*letneSa jubileja športnega udejstvovanja znanega kolesarskega organiza torja Hinka Lozinška so danes dopoldne kolesarji iz-vedli ulični kriterij na tradicionalni progi v centru mesta. Proga je menla 950 m. Juniorji so vozili 20 krogov, vsaki peti krog cilj. Med 10 tekmovalci je zmagal_ žilavi Likovič (Žel. Lj ) z 20 točkam, v času 34.19. Drugi je bil Guštin (I*inja>LjJ lb točk, s. Slamič (BraniLM) 12 točk. Glavni favorit Zanoškar (Žel. Lj.) je v sprintu na cilju y 10. krogu padel in se poškodoval ter je moral odstopiti. Pri turistih jc vozilo 9 tekmovalcev po 5 krogov. Prvi Piker (žel. Lj-) 6.45, 2. Stumbcrgcr (SlandcnMrb) 6.47, 3. Miklavčič (Žel. Lj.) 7.10. Največje zanimanje jc vlada o za tekmovanje seniorjev. Vso prouo je bila ostra borba med znanima rcprezentativcema Branika, Podmilščakom in Rozmanom. Z bolj* šo tehniko je zmatjal Podmilscak. ki je do. segel 42 točk. Rozman je dosegel 38 točk, Curk (Šlander) na 27 točk. Zelo dobro orga. nizirana prireditev je privabila okrog 5 000 gledalcev. 3 krat 66 m mešano: 1. Škanata, Pandur, Žuvela 2:10.7, 2. Kara n lič, Barbieri, Mihajlov 2:14,4. 5X53 m prosto: 1. Ivkovič, Vuksanovič, Kos. Kovačič, Jager 1:30.8, -. Radonjič, Ježič. Janckovič Brainovič. Bakašun 1:32.0; 5. Štakula, Silili. Matulič Braievič, Stevanovič kuicmumw prvcimvu .***.♦»*•>»>•.. -r j.-9y M. P« Zagreb-Varaždin ie zmagal M:, voj Bat. Angleži že v 5. minuti po Broadisu, Italijani pa so izenačili šele v 15. minuti drugega polčasa po Amedeiu. Od takrat pa do konca so b®1 Italijani popolni gospodarji na igrišču in so hoteli n,a vsak način doseči zmago, lrar pa se jim ni posrečilo. Vodja italijanskega naoada Pida je bil v 30. minuti poškodovan v dvoboju s Frog-gaittom ter je do konca stati ral na desnem krilu. Tekmo je vodll^ dobro avstrijski sodnik Beranek, moštvi pa sta nastopili v naslednjih postavah: Anglija: Merriek, Ramsev, Garett, Wright, Froggatt, Dickinson, Finney, Broadis, Lofthouse, Pearson, Blliott. Italija: Moro, Giovannini, Manenfe, Mari, Ferrario, Piccinini. Boniiperti, \madei, Piola, Cappello, Pandolfini. Grčija : Turčija 1:0 (1:0) Carigrad, 18. maja. Včeraj Je tukaj nogometna reprezemtancia Grčije pire-magala Turčijo 1:0 (1:0). Madžarska : V. Nemčija 5:0 (2:0) Budimpešta, 18. maja. Nogometna tekma med reprezentancama Madžarske in Vzhodne ! Nemčije se je danes končala z visoko zmago domačinov 5:0 (2:0). Zagreb, 18. maja.. Danes jc bilp cestno kolesarsko prvenstvo Hrvatske. Na, Čebti. Beograd, 18. maja. Na včerajšnji seji je Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije sestavil reprezentanco Jugoslavije, ki bo 2, junija nasto-pila v Zagrebu v dvoboju na debetih ! deskah proti Zahodni Nemčiji. .Jver (so Gligorič, Trifunovič in Rafia):.;odsotni, je naša reprezentanca sestavljena takole: Pirc, Matanovič, Fiide-rer, Milič, S. Nedeljkovič, Udovčič, Karaklajič, Janoševič, Ivkov in An-drič. Rezerve: Kostič, Bertok in Ger-mek. Tekme nogometnih podzvez MARIBORSKA NOGOMETNA PODZVEZA Tekstilec Mrb : Kovinar (Štore) !:1 (1:1). Mladina: Branik : Železničar 5:1 (2:0). Železničar : Kovinar Tez. 5:1 (2:1). Pionirji: Železničar : Tekstilec 5:0 (5:0). Kovinar — M. : Fužinar — Guštanj 4:2 (1:3) nion. Železničar : Branik 2:0 LJUBLJANSKI NOGOMETNI CENTER Grafičar : Slovan 2:2 (1:2) Po sicer nezanimivi igri, v kateri je bit Slovan večidel v premoči, se je tekma kon= čala neodločeno. Tako je postal Grafičar drugi finalist za' naslov prvaka LNP. rezerve — Odred II. : Ilirija 10:1 (4:1) (Nadaljevanje s 1. straniJ PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU ker je Branik pokazal v zadnjih tekmah precej ustaljeno formo, za domače moštvo pa je bila to prva tekma na lastnem igrišču v drugem delu prvenstva. Rudar je pokazal lepšo kombinacijsko igro, njegovi igralci pa so bili premalo odločni v strelih na gol. Branik je predvajal igro dolgih pasov in so bili njegovi napadi vedno nevarni. Glavno gonilno silo njihovega napada, Plaznika je domači branilec Sore dobro čuval, tako da ni mogel priti prav do izraza. Igralci obeh moštev so se borili ostro, vendar v dovoljenih mejah. Do sedaj je bila to v republiški ligi ena na j lepših iger. Z obeh strani je bilo nekaj razburljivih trenutkov, vratarja pa sta bila na mestu, tudi pri najostrejših strelih. Domače moštvo je bilo v drugi polovici v rahli terenski premoči in je izsililo pet kotov, nasprotnik pa dva, vendar pa so vsi koti ostali neizkoriščeni. V moštvu gostov so se odlikovali Grizold. Gajšek, Železinger in Plaznik, od domačih pa Sore, Šo-rel, Orač, Klančišar in Ahlin. Tekmo je sodil zelo avtoritativno Ma-coratti. inž. Petrič pionirji — Odred : Železničar — L j. 0:2 (0:1) mlad?na — Slovan : Domžale 0:1 (0:0) Sloga : Ilirija 0:11 (0:5) Novo mesto, 18. maja. V okviru po d z vez n ega mladinskega prvenstva je bila v Novem mestu odigrana tekma med Odredom in Partizanom. Končala se je neodločeno 2:2 (1:2), Klemene č KRANJSKI NOGOMETNI CENTER mladina — Projektor : Gumar 5:1 (1:0) mlad. Koiotan : Projektor 4:0 (2:0) Korotan II. : Piešeren 2:2 (2:1) KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA NASLOV PRVAKA LNP Danes so se zače'e kvaMfikacijske tekme za naslov prvaka ljubljanske nogometne pod* zveze in je Krim že v prvem kolu na domačem igrišču podlegel Proletarcu iz Zagor* ja z 1:2. Grafičar je nastopil v Postojni, ker pa se moštvo Železničarja ni javilo, bo tekma verjetno verificirana 3.0 p. t. v korist Grafičarja. BRANI K: SEŽANA 5:4 (0:0) Sežana, 18 maja. V današnji prvenstveni nogometni tekmi je Branik iz Solkana izgubil proti Sežani z rezultatom 5:4 (0:0). VIPAVA : MLADOST (Ajdovščina) 5:0 (1:0) Izbirne tekme kegljačev Zagreb, 17. maja. Tu se je začelo izbirno tekmovanje najboljših kegljačev za sestavo državne reprezentance za evropsko prvenstvo. Sodelovalo je 65 moških in 19 žensk. Tekmovanje je organizirano po mednarodnem sistemu za moške na 200 lučajev, za ženske za na 100 lučajev. Doslej so bili doseženi najboljši rezultati: Kombolj 827 podrtih kegljev, Hladnik in Deriič 826. Vinkšl 821, Romič 816, Pufanec in Pogelšek 808 itld. Med kegljačicami pa Gašparičeva 361, Stojanka Petrovič (Lj) 358). Tekmovanje še ni zak':učeno. Zagreb, 18. maja. Danes je bila v Zagrebu skupščina Kegljaške zveze Jugoslavije, kateri so prisostvovali zastopniki kegljaških zvez Slovenije, Hrvatske in Srbije. Na skupščini je bilo sklenjeno, da se, bo osnoval poseben strokovni odbor za balinanje, ki bo imel začasno sedež pri Kegljaški zvezi Slovenije. Železničar ni bil kos Nafti Nafta : Železničar L j. 2:1 (0:1) Dol. Lendava, 18 .maja. Igrišče Nafte, vreme primerno za igro, gledalcev 700; sodnik Prešinger iz Celja, stranska sodnika Nežmah iz Maribora in Varga iz Dot. Lendave. Železničar: Hegler, Leban, Dekleva, Ce-bohin, Sočan, Mezan, Ve’tel j, Kuhar, Kompos, Muzijevic, Čekov. Nafta: Stefanec L, Gerenčer L, Geren. čer II., Slefanec II., Vidak L. Vidak II., Vajda, Božic, Šiftar, Terek, Šimonka. Strelci: Vertelj v 33- min. za Železničar, Gerenčer I. v 48. in Božič v 83. min. za Nafto. Nafta je nastopila s tremi rezervami, ker so biti posamezniki v dneh pred^ tekmo zel o nedisciplinirani. Uprava društva je zato uvrstila v moštvo mlajše moči, da se ohrani društvena disciplina. Železničar je bil v prvih trenutkih zelo prodoren, vendar kot celota ni pokazal znanja, kakor smo ga po zadnjih njegovih uspelih zmagah upravičeno pričakovali, Obramba je bila boljši del moštva, medtem ko napad ni znal izkoristiti številnih pr,težnosti. Nafta je bila v spiov:em slaba, predvsem pa je odpovedal na" Brata Vidak. ki sta sicer navadno zanesljiva krilska igralca, tokrat nista zadovoljila. V začetku je bil poškodovan Gerenčer I., zatr se je umaknil v obrambo Vajda, kjer je bil ves čas na mestu. Krilska vrsta je dobro razdirala nasprotnikove napade, igre pa ni znala povezati. V vratih je bil dokaj zanesljiv Štefanec, čeprav je soodgovoren za prvi gol. V začetku, kot smo že rekli, je bil Železničar boljši in nekaj njegovih nevarnih napadov je šlo mimo gola. Kmalu je Nafta uredila svoje vrste in igra je postala enakovredna. V 33. min. je navidezno nenevaren Železničarjev napad uspešno, prodrl pred vrata domačinov in z izvrstnim strelom je Vertelj dosegel vodstvo za goste. V drugem delu igre so bili domačini boljši in že v 3. min. je Gerenčer I. rezultat izenačil. V sredli drugega polčasa je Železničar dosegel drugi gol. ki ga je sodnik tudi priznal. Toda na posredovanje stranskega sodnika Nežmaha je prvotno odločitev preklical, ker se je izkazalo, da je bil gol dosežen iz offside pozicije. Kasneje je ‘železničar z vso silo znova pritisnil, toda rezultata ni mogel spremeniti. Tik pred koncem tekme je uspelo Božiču iz daljave 20 m z učinkovitim strelom postaviti končni rezultat. Lindič Sloga fe irsi oreh za vsakogar Korotan : Sloga 4:4 (2:3) Kranj, 18. maja. Igrišče Korotana, vreme primerno za igro, gledalcev 800, sodnik Fajon iz Ljubljane. Strelci: Brezar 3 in avtogol Lenarčiča za Korotan, Pantič 2, Veselinovič 2. Sloga: Arsič, Na g.v, Lenarčič, Šercer, Jelič, Veljkovič, Palka. Veselinovič, Ropič. Jelačič. Pantič. Korotan: Kovačič, Majce, Sire, Pucelj, Brezar II. Jan, Puškarevič, Eler, Brezar I, Ijačič, Štular. Današnja tekma je kljub polovičnemu uspehu domačega moštva zadovoljila kranjske gledalce. Bila je lepa, ostra in enostavna, vsak napad oa je pomenil nevarnost za oba vratarja. V 29. minuti je bilo že 3:1 za •Jogo! Sledila je še poškodba Kovačiča, in vsakdo je bil prepričan, da ie usoda Korotana zapečatena. Toda domačini so kmalu lepo povezali vrste in s požrtvovalno igro proti koncu prvega polčasa zmanjšali rezultat na 2:3. V začetku drugega dela igre je Brezar 1 rezultat izenačil in razvila se je borba za zmago. Sloga je bila prva, ki ji je uspelo doseči vodstvo. Korotanov napad ni popustil in v eni izmed nevarnih akcij si je Sloga sama postavila končni rezultat. 4 : 4! V moštvu Sloge so bili najboljši: Pantič, Jelačič, Šercer in Veljkovič, pri Korotanu pa moremo pohvaliti vse, razen S tul a rja. Sodnik Fajon je sodil z napakami, predvsem pa je grešil pri offside. Štempihar Miloš LESTVICA REPUBLIŠKE LIGE Odred 12 9 2 1 52:18 29 Branik 12 6 3 3 22:12 15 Nafta 12 6 2 4 17:14 14 Železa. Lj. 12 5 5 4 21:2« 13 Železu. M. 12 4 4 4 23:21 12 Rudar 12 5 2 5 15:15 12 Korotan 12 4 2 6 26:32 10 Kiadivar 12 3 5 6 13:21 9 Mura 12 3 2 7 17:36 8 Sloga 12 2 3 7 16:33 7 PRIHODNJO NEDELJO bo -pričel izhajati v „(Poleiu“ šporimi veman v stripa ..BOKIH IZ MEHIKE" Sijajei eseeh Muariči V soboto in nedeljo je bilo izvedeno v Zagrebu na strelišču v Dotorširui izbirno tekmovanje strelcev za sestavo državne reprezentance za olimpijske igre in svetovno prvenstvo v C slu. Zelo lep uspeh je dosegel mladi Mlinarič iz Maribora, ki je v nedeljo osvojil prvo m tisto v streljanju g malokalibersko puško, razen tega pa v streljanju leže potolkel dosedanji državni rekord. Strelci so nastopiti dvakrat z istim orožjem. Tehnični rezultat/ — sobota: ma-lokaliberska precizna puška: 1. Planinc 1117 krogov, 2. Mašek (H) 1113, 3. Kra-tohvfl (Sr) 1113; relikokaliberska precizna puška: 1. Škorič (H) 1047, 2. Sertič (Sr) 1030, 3. Cestnik (Sl) 1025; nedelja — mdlokaliberska puška: 1. Mlinarič 1113, 2. Sertič 1108, 3. Škorič 1107; velikokali. bertka puška: 1. Mašek 1170, 2. Krato-hvil 1067, 3. Mihorko (Sl) 1061. Mlinarič in Mašek sta dosegla v streljanju leže nova državna rekorda. At. Bučan Državno prvenstvo LM v streljanju V petek, soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani na strelišču ob Dolenjski cesti izvedeno državno prvenstvo Ljudske milice, ki se ga je udeležilo 50 strelcev iz vseli republik. Tekmovali so v hitrem streljanju z vojaško puško, z dvema serijama po 1 minuto časa na 300 m. Rezultati — posamezniki: 1. Radnjanski (Mak) Na „Giro d'Italia" vodijo neznani tekmovalci Milano, 18. maja, Tu se je včeraj začel 35. Giro d'Italia, v katerem letos sodeluje pri# bližno 200 kolesarjev iz Belgije, Švice, Luk* semburga, Francije in Nizozemske, med njimi pa vsi najboljši svetovni kolesarji, razen francoskega prvaka Bobeta. V I. etapi na 217 km dolgi progi Milano — Bologna je zmagal v sprintu . Italijan Albani s časom 5,56:47 pred Švicarjem Koblerjem ter Italijani Mag* nijem, Faustom Coppijem in Petruccijem, ki so imeli vsi enak ča*s, k$kor zmagovalec. Sesti je prispel na cilj Italijan Minarai v 5,27:03. Danes so vozili II. etapo na 197 km dolgi progi BpIogna*Montecatini, v kateri je zmagal prav tako manj znani italijanski ko* lesar Contcrno pred svojim rojakom Defili* pisom, Francozom Geminianijem, Italijanom Zampinijem, Belgijcem Klodkom in Italijanom Sampierom, ki so vsi imeli enak čas 5,44:45. V skupnem plasmaju vo"cIi po drugi etapi Italijan Conterno s čisom 11,41:48 pred svo* jim rojakom Defilipisom itd, 50 krogov, 2. Ulčnik (Sl) 24, 3. Niko-lovski (Mak) 25; ekipe: 1. Makedonija 86 krogov, 2. Srbija 78, 5. Slovenija 66. Vojaška pištola na 50 ra po 40 strelov — posamezniki: 1. Nikol o v ski (M) 265 krogov, 2. Gatarič (BiH )240. 3. Maksimovič (Sr) 237; ekipe: 1. Makedonija 888. 2. Srbija 819, 5. Slovenija 818. Vojaška puška na 300 m — posamezniki: L Maksimovič (Sr) 374, 2. Karadinovič (Cg) 562, 5. Jovanovič (Sr) 360 krogov; ekipe: 1. Slovenija 1572 krogov, 2. Srbija 1367, 3. Makedonija 1332. Državni prvak je postala Makedonija 2842 točk, 2. Srbija 2t52.^ o. Slovenija 2652. Š Zvezna nogometna liga Švicar Kiibler (na desni) je pole# Coppija eden glavnih favoritov letošnji dirki Giro dltalia Poravnajte naročnino I Uspeh Dinama v Splitu in Mačve v Zagrebu Hajduk : Dinamo 1:1 (1:1) Igrišče Hajduka, gledalcev približno 15.000, vreme hladno s precej močnim vetrom, sodnik Petrič iz Reke. Dinamo: Majerovič, Delič, D. Horvat, Cvetan, I. Horvat, C zarit-, G e veš, Senčar, Cimermaučič, Čajkovski II, Dvomič. Hajduk: Bcara, Juričko, Broketa, Grčič, Katuič, Luštica, Šenauer, Vlikaš, Krstulovič, Matošie, Arapovič. Strelca: Čajkovski za Dinamo v 22. in Krstulovič za Hajduk v 27. minuti. Koti 17:6 z,a Hajduk. Split, 18. maja. Hajduk je danes zamudil idealno priložnost, da s prepričljivim rezultatom premaga Dinamo, ker je imel z,a to vse možnosti. Toda pretirano kombiniranje Hajdukove napadalne vrste pred nasprotnikovimi vrati in odlična obramba Dinama sta mu to preprečili. V prvem po času je btiila igra enako. Vredna, Mrko bi rekli, 'da je b'il Hajduk vseeno v rahli premoči. Splitčani so v tem delu igre igrali z ^vetrom, kar jim je precej otežkoealo igro. V taki enakovredni igri je Ivica Horvat v 2*2. minuti nenadoma prodrl z žogo do polovice Hajdukovega dela igrišča in lepo podal Čajkovskemu, ki se je naenkrat znašel sam pred Bearo ter dosegel vodstvo za Dinamo. Pet minut pozneje je Hajduk na podoben način izenačil, Matošič je podali Krstu, loviču, ki se je nato znašel sam pred Majero vice m in z desne strani streljal prisebno v prosti lev; kot ter izenačil. Nekaj ugodnih priložnosti Za obe strani je do konca polčasa ostalo neizkoriščeno. V drugem delu igre je Hajduk bolje izkoristil prednost vetra, kakor je to uspelo Dinamu v prvem polčasu, Ves t,a čas se je igralo na Dinamov; polovici, razen nekaj prodorov, ki .jih je Dinamo izvedel v drugem delu igre. Toda Dinamo se je uspešno branil, skoraj ducat kotov samo v tem delu igre v korist domačinom na dokazuje, v kakšni situaciji je bil Dinamo. Domači ni e0 imel; .g-recej ugodnih priložnosti. vendar jih njegov neučinkoviti napad zaradi pretiranega kombiniranja pred Majerovičevimi vrati m izkoristil. /ronko Rariš č C. zvezda : Lokomotiva 3:0 (3:0) Stadion Crvene zvezde, vreme oblačno in hladno, gledalcev 20.000, sodnik V. Jovanovič iz Sarajeva. Strelci: Zlatkovič v 9., Mitič v 15.. Pal- fi v 16., Vukosavljevič v 52. in Ognjanov v 77. minuti. Moštvi sta nastopiti v naslednji postavi: Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, Djur-djmi, Tadič, Diskič, Palfi, Ognjanov, Mitič, Tomasevič, Zlatkovič, Vukosavljevič. lokomotiva: Grčevič, Etlinger, Ožego-vič, Bobek II, Andročec, Reisč, Odžak, Čonč, Firm, Koželj, Hmelina. Beograd, 18. maja. Danes je Crvena zvezda v tekmi z Lokomotivo zaigrala v taki formi, da je okrog 20.000 gledalcev vsak trenutek vstajalo s sedežev ter z dolgotrajnim ploskanjem izražalo svoje priznanje. Crvena zvezda se je odlikovala danes s smelimi, a premišljenimi akcijami, s preciznim podajanjem, duhovitimi kombinacijami ter pogostimi in nevarnimi streli na gol. Brez pretiravanja se lahko reče, da je bila to igra, kakršno je redko videti ne le na naših, marveč tudi na tujih igriščih. V prvih 20 minutah je bila Crvena zvezda absoluten gospodar na terenu jn sploh ni dopuščala, da bi nasprotnik prišel do žoge. Čeprav pomeni rezultat 5:0 ^visoko zmago, je lahko Lokomotiva srečna, da ni doživela še večje katastrofe. Samo štirje močni streli so zadeli v prečko, brez števila pa jih ,je šlo čez ali mimo vrat. Čeprav se sliši malo čudno, pa je vendarle treba reči, da tudi Lokomotiva ni bila slaba. Zadnjih dvajset minut pa Je Crvena zwzda predvedla pravo ekshibicijsko igro. N^noštvu Crvene zvezde sploh ni biio slabega mesta. Sodnik Jovanovič iz Sarajeva je bil dober. Stankovič LESTVICA I. SKUPINE Crv. zvezda 1 1 0 0 5:0 2 Dinamo 1 0 1 0 1:1 1 Hajduk 1 0 1 0 1:1 1 Lokomotiva 10 0 1 0:5 0 BSIC : Vojvodina 2:1 (0:0) Stadion Crvene zvezde, gledalcev okrog 20.000, vreme oblačno in hladno. Sodnik Ivanovski iz Skoplja. Strelci: Antič v 17, in 35. minuti dru-gegi polčasa za BSK ter Mutibarič v 43. minuti drugega polčasa za Vojvodino. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: BSK: Cvetkovič, Perič, O. Odanovič, Kaloperovič, Spajič, Zavidovič, Panič, Jo-cič, Antič, Cokle, KonsiantinovH. Vojvodina: Veres, Malenčič, Ristič, Bos-kov, Milovanov, Vlaotič, Rajkov, Mutibarič, Krgin, Šeres. Beograd, 18. maja. Današnja tekma med BSK in Vojvodino je bila v prvem polčasu mlačna in nezanimiva. Kakor vedno, kadar se srečata BSK in Vojvodina, so tudi tokrat vse preveč kombinirali, ni pa bilo strelcev. Sele v drugem polčasu se je začela vsestranska borba za točke. Medtem Pretekli teden se je ralijanska boksarska reprezentanca srečala z moštvom ZDA v Rimu in dosegla nedločen rezultat 10:10. Na steki je srečanje v vvelter kategorije med Mazzinighijem (Ital.) in Tatom (ZDA). Američan (levo) je izgubil po točkah 1 1 '/ 0 2:1 ' 1 0 0 1 1:2 1901 OH Sarajevo 1 1 ® ®«;.« Mačva 10 1" °0.> Zagrel) Rabotnički 10 10 «■' 1 0 0 I 1:5 Tekmi 2. kola Crvena zvezd*1 : Vardar b°std Hajduk in BSK Beograda v soboto, 24. t. m- 11 nedeljo, 25. t. m. Mc Bailey šele 4. v ZDA Na atletskem mitingu American Moor pretekel 490 m z 50,9. na 100 m pa je zmagal Amenc- jja) Z 10.5. doeim je bil Mv Baile.v >•'. —■ poštni predal štev. vitke med tednom 33*85 'n,JjTA.jijs — pa 43=84 do 88 in 35=58, 30=63. _ 26=28.^ Ce|n= čekovni račun uprave_ št- poi|e.*Jj letna naročnina znaša^dtn^ nvse ko je Vojvodina nadaljeva.a nepotrebo preigravanje in dodajanje, je BSK zaigfl mnogo koristnejše. Rezultat take taktike tudi bila dva gola. Na koncu tekme n Vojvodini uspelo doseči po Mutibariču, ** je bil sicer najslabši mož v njegovem ra0' sevu, gol in s tem znižati rezultat na 2- ; sU Niti v enem, niti v drugem moštvu se nihče posebno odlikoval. Sodil je Ivanov dobro. Partizan : Vardar 1:0 (0:0) Stadion Vardarja, gledalcev 12.000, me lepo, sodnik Terzin iz Novega Sad -Strelci: Šijakovič v 79. minuti. . Skoplje, 1.8. maja. Partizan je dano ^ po sreči odnesel obe točki iz Skoplji- ;. prvem polčasu je Vardar v očitni PrelI'?!J in bi po poteku igre zaslužil zmago. V zasluga gre le izvrstni obrambi ŠoštafA/ ki je bil najboljši igralec Partizana. Sodo1 Temin ni bil dorasel svoji nalogi. LESTVICA II. SKUPINE Partizan 1 1 9 0 1:0 ® BSK Vojvodina Vardar Zagreb : Mačva 0:0 Igrišče Zagreba, gledalcev 2500, soJ°'^ Vaša Stefanovič iz Beograda. ., Mačva: Petrovič ,Obradovič, Man1!'., vič, Krstič, Stefanovič II, Vilo tič, Kovačevič, Jaku}, Belogriič, Stefanov'-1' Zagreb: Kralj, Rora, Dubravčic, Klajič, Blazeilč, Devcič, Medved, Vid°s‘ vič, Jurišič, Butkoi 'č. . Zagreb, 18. maja. Čeprav morajo J-Kf klubov tretje skupine zvezne lige odlito1 kateri izmed štirih moštev bosta izpad'* najkvalitetnejšega nogometnega tekmo'-1 . v državi, je bilo to srečanje kvalitetno 3 slabše v letošnji sezoni. Pričak vate "'v zanimivo borbo, vendar sta obe mod.. ----- ... —— . igli rije ali nevarnejšega strela na vrata. i je bila neborbena, raztrgana in preče! ^ nivojem, ki ga lahko prikažejo igralci 0 igrali daleč pod svojimi zmožnostmi- . vsej tekmi ni bilo nobene premišljene vrata- precej Pjj .gralri^ moštev. Matesko Bu- Sarajevo : Rabotnički 5:1 (D9 , , gto- Stadion na Skenderrji, vreme lep0' -u, dalcev 6000. Sodnik *. Vlajid iz Beog* -a Strelci: Lovrič II v 40., Živkov v 46-^ 70., Biogradlič v 82. in Konjevodid v ^ minuti za Sarajevo ter Balevsiki v mi n uiti za Rabotničkega. ] ^ Sarajevo, 18. maja. Današnja tekma Sarajevom in Rabotničkim j- bila 9°.^ je nezanimiva. Sarajevo je igralo boljše j6 zasluženo zmagalo. V drugem poto1^ postala igra tako surova, da je sodni vsem pravilno izključil Lovriča H ?z pLv-štva Sarajeva ter Georgi j evskega 10 povskega iz moštva Rabotničkega. LESTVICA III. SKUPINE Los ' aoi B (tile v (v. - - (.»»• šele četrti. Na 400 m je zrnafin (Z^1' ir.aica) s 46,6, na 1500 m 1° ‘ s 3:53.0. ^ Tisk Tiskarne »Toneta Tomšič«« l — Odgovorni urednik Ig”/ . . ;i;OZari*va.te< ništvo in uprava v Ljubljan, |e|efonike >* „ ru.no nh nadeli din 400.- četrtletna din 30 -