Leto LXVL, št. 286
Ljubljana, sobota 16« decembra 19)3
Cena Din 1.-
Lmaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 pettt vrat t Dtn 2.-. do loO vrst s Din 2.ftO. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. veCji inseratl peti t ▼rata Din 4.-. Popuat po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPBAVNlftTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ti. 6 Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136
Podruinlce: MARIBOR, Grajski trg it. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CEUE: celjsko uredništvo: Btrossmaverjeva ulica 1. telefon it 6A, podružnica uprave: Koeenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101,
Račun prt poštnem čekovnem aavodu ▼ Ljubljani it. 10.351. j
Soglasje Male antante in Francije
(ftofatnl dan našega vCadatja
Razorožitveni problem se mora rešiti le v okvira Društva narodov
Proti italijanski spomenici o reformi ženevske ustanove
Pariz, 16. decembra, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je včeraj vps dan nadaljeval svoje razgovore s francoskimi diplomati in politiki. Glavno pozornost posvečajo politični krogi njecovim razgovorom z zunanjim ministrom Faulom Bon-courjem, ki so trajali včeraj \>js popoldan do pozno zvečer Kakor zatrjujejo na francoski stran:, so bi!i ti razgovori v prv: vrsti posvečeni proučevanju razorožitvene-ga prohipma, pri čemer je prišlo do soglasnega nazirauja, da so sedanji dvostranski razgovori samo pripravljalnega značaja ter da mora ostati težišče razorozitvenega problema slej ko prej v ženevi. S francoske strani s«"j v zvezi s t^m poudarja, da mora ostati Macdonaldov razotožltvepi načrt, kakor je bil v Ženevi in na pariški konferenci, slej ko prej osnova francoske razoroži t vene politike, dokler Anglija ne bi pristala na nove francoske zahteve po varnosti.
Snočnjfm razgovorom dr. Benesa in Pau'a Boncouija sta prisostvovala tudi češkoslovaški poslanik v Parizu in direktor francoskega zunanjega ministrstva Massigii kot referent za Društvo narodov. Po končanih razgovorih je dr. Beneš izjavil novinarjem, da je proučevanje raz-
oroži t veneta problema končano ter da *e
bodo sedaj nadaljevali razgovori o položaju Društva narodov In o srednjeevropskih vprašanjih.
>Echo de Parip, poroča v zvezi s tem, da sta se dr Beneš in Paul Bonconr zeds-diuila v tem. da oborožitev Nemčije v nobenem primeru ne more postati izhodišče razorožit vene konference. Prav tako sta prišla do soglasne ugotovitve, da se razorožitveni problem ne da urediti z dvostranskimi dogovori, marveč samo v okviru Društva narodov in potom razorožitvene konference, ki ji je treba vliti novega življenja.
Glede podunavskega problema eta se zedinlla. da je treba italijansko spomenico z dne 28. septembra natanko proučiti. V svoji prvotni obliki Je ta spomenica za Francijo In Malo antanto popolnoma nesprejemljiva, ker bi pomenila popolno oku. pačijo podunavskega tržišča po Nemčiji In Italiji. Podrobna proučitev b0 šele poka zala, ali more ta spomenica ob primernih in temeljitih izpremembah služiti za osnovo   nadaljnjih pogajanj.
»Petit Par'sien« se bavi s komentarji italijanskih listov v zvezi z zadržanjem Francije in Male antante   in   opozarja na
mm bolgarska politika
Predsednik in zunanji minister bolgarske vlade o spo razumevanju in sodelovanju balkanskih držav
Sofija, 16. dec. AA. Predsednik vlade in zunanji minister Mušanov je snoei sprejel predstavnike časopisja in jim pri tej priliki podal daljšo izjavo. V svoji izjavi pojasnjuje, kaj je Bolgarska vse storila, da ohrani mir na Balkanu in da okrepi svoje iskrene in prijateljske odnošaje z drugimi državami. V zadnjem času je Bolgarska napravila nove srečr.e korake, katerih koristi za splošni mir se bodo v kratkem pokazali.
S Turčijo, s katero jo veže staro prijateljstvo, je Bolgarska obnovila za pet let pakt o prijateljstvu in arbitraži. Z Grčijo je v pogaja jih o ureditvi se neurejenih vprašanj. Prav tako upa, da bodo želje, ki bo biie izražene na sestanku rumunskega ln bolgarskega kralja, kmalu postale stvarnost.
Na sestanku bolgarskega in jugosloven-»kega vladarja v Beogradu so bili storjeni novi in pomembni koraki k miru in sporazumu. Pri tej priliki sem se mogel raz-govarjati, je dejal nadalje Mušanov, z jugoslovanskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jeftičem o vprašanjih, ki zanimajo ta-
ko Jugoslavijo kakor Bolgarsko. Ugotovili smo, da imamo ista naziranja o potrebi ohranitve miru m sporazuma med balkanskimi narodi, kakor tudi o potrebi iskrenega sodelovanja pri utrjevanju čimuaije bolj iskrenih in tesnih prijateljskih odnoša-jev med obema bratskima narodoma. Upam, da bomo v kratkem pričeli razpravljati o ureditvi vprašanj, ki jih omenja komunike z dne 12. decembra v Beogradu. Ta vprašanja odgovarjajo splošni želji po sporazumu, kakor je bila izražena z obeh strani. S tem bo bolgarskemu in jugo.-ilo-venskemu narodu odprta pot. ki vodi k srečnejši bodočnosti in ki bo brez dvoma okrepila splošni balkanski mir.
Predsednik Mušanov je nato naglašal, kako je zadovoljen z obiskom v Beogradu in da to radost deli tudi ves bolgarski narod, ki se prav posebej vesel* tud* 'zrednejra sprejema, pi----ienega bolgarskim suverenom. Na kraju je Mušanov izreke! zahvalo tako jugoslovenskim oblastvom kakor vsemu jugoslovenskemu narodu za Izkazane manifestacije simpatije in prijateljstva.
Gospodarski odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo
Izjave bivšega avstrijskega zveznega kancelarja o možnosti zboljšanja trgovinskih odnosajev med Avstrijo
in Jugoslavijo
Dunaj, 16. dec Sooči je imel v slavnostni dvorani industrijskega doma na Dunaju bivši zvezni kancelar ter predsednik dunajske zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Ernest Streeruwitz napovabdo Jugo-siovenske-avstrijske trgovske zborn'ce predavanje »O Avstrij in Jugoslaviji v okviru evropskega gospodarstva** Predavanju so prisostvovali mnogoštevilni zastopniki diplomatskega zbora in avstruske vlade Udeležil se pa je tudi jugoslovenski nosbn-k Nastasiievič z ostalim osobjem poslaništvo, zastopane na so bile tudi vse slavne avstrijske gosooderske o»rg*T»'»acl ie. pT-eHavania se ie udeležilo okoli 1^0 Hudi. Predavanje
VSebl!'**  mn^rtO   r»-r»rfTyimi*"*ri:K  't^av.   ki so
ne samo pomembne za avsrHjsko-jufioslo-vensko gospodarstvo, temveč kažejo tudi smer. v kateri se Ho br/kone razviiala avstrijska gospodarska pol:t;ka v odnošajih napram ostalim podunavskim državam.
Bivši zvezni kance'ar Streeruwitz ie v jvojih izvaianiih navedel slede jugosloven-sko avstrijskih gospodarskih odnosajev, da bi bila pogoj za zboljšanje gospodarskih odnosajev ustvaritev po možnosti svobodnega podunavskega režima ki bi pospeševal medsebojno zamenjavo dobrin. Kljub nazadovanju avstrijskega 'ZVOZJ v Jugoslft; vijo v 10 let'h po voini je bila avstrijska trgovinska bilanca z Jugoslavijo šc t 1930 približno izenačena. Treb-a ie obžalovati splošno nazadovanje izmen iave dobrin zlasti pa je neznosno za Avstrjo stanje ki je poslej nastopilo ker ie avstrijski 'zvoz v Jugoslavijo padel na četrtino dočim se je jugosloven^k' uvoz v Avstrijo vendarle vzdržal na nivoju okoli dve tretjine prvotne pristne
Poljedelstvo evropskega vzhoda. rStcv« ši tudi jugoslovenskega ni *z razmb razlogov v stanju, da konkurira s prekomorskim poljedelstvom, ki razpolaga s svežo ulado zemljo in z vsemi sredstvi moderne
tehnike. Zato bo vedno moralo prenašati najhuje udarce, ako se ne zgradi nasip proti poplavi ameriške hiperprodukcije in razornega učinka njegovih nizkih cen. Celo bogate dežele morejo samo redkokdaj črpati koristi iz pretirane spekulacije, siromašne, kakor je Jugoslavija, pa občutijo v polni meri vsak preokret na zgoraj ali spodaj, zaradi česar le težko prenaša io ovire v lastnem gospodarstvu.
Iz tega sledi, dc mora agrarni vzhod plasirati svoje pnv z vode v sosednih drža-vahi, ki bi bile pripravljene dati jim prednost pred prekomorskimi, in prav tako. da morajo odstran'ti nevarnost, ki preti s severovzhoda od stran' Rušite. Ta nevarnost se že sedat čuti, nekega dne pa bi mogla dobiti razdorne oblike. Primeren na-tner sirj-ii-T>:h dežel evronskega jugovzhoda v pogledu trgovine in izmenjave dobrin morejo biti torei samo srednjeevropske in v mnog manjši meri zapadne evropske države.
Če so stvari take, potem itom agrarni vzhod vzdrževati pri svojih srednjeevropskih sosedih ne samo voljo ter več tudi sposobnost, da mu bodo polnovredni za-neslj;vi 'n v plačilnem pogledu močni partnerji. To pa bo samo tedaj, če bo ostala
kunna moć teh srednievronskih držav visoka m če bodo imele dovolj konzumen-tov, da bi mogle preko svoje lastne ag-arne proizvodnje uvajat* v velikem obsegu agrane proizvode. Do nedavnega ie obsto-wfo nana'no mnenje, da morek> tudi siromašne dr?ave vzdrževati dalie čaca tr-gov;n*k' promet z ramen tavo blaga za denar. To ie nemogče S'romak mor? plačat' *amo z delovno s;lo m b^nom. kdor na mu *>n$e prodat', mora od nie^a vz^t' blago Snričo tega d*»;«tva ne koristi io noh^nt razlagania o svoSndn' tr«*ov*n: ;n svobodnem prometu, kdor pa bi predolgo veriel v te že zastarele ideje, ki so vsaj za danes in
pomembnost beograjskega sestanka bolgarskega in jugosiovenskega kralja. List navaja, da tega sestanka ni bil nihče tako vesel kakor Paul Boncour in dr. Beneš. Oba sta z veseljem pozdravila pokret za pomirjenje, ki ga je treba pripisati modrosti obeh vladarjev, njihovim smelim pobudam in iniciativnosti ministrov Jeftića, Mušanova i i Titulesca. Sedaj zajema ta pokret tudi Turčijo in druge države. To je pravo delo za konsolidacijo miru, ki lahko računa z vsemi simpatijami Pauia Bon-courja in «. njegovo vsestransko podporo. Dobro bi bilo. če bi tako ravnale tudi druge ve'esile na zapadu Evrope.
Opoldne je bil češkoslovaški zunanji min:ster dr. Bcne*s na kosilu pri predsed-n ku francoske republike Lcbrunu. Po obedu se bo sestal v salonu Iilizejske palače s francoskim zunanjim ministrom Paul Boncourjein. s katerim bo izmenjal misli še o nekaterih vprašanjih, ki so v programu njunih razgovorov.
Po tem razgovoru bosta oba zunanja nvnistra sprejela novinarje in jim podala svoje izjave. S tem bo zaključen dr. Be-nešev uradni obisk v Parizu, iz francoske prestolnice bo odpotoval dr. Beneš v ponedeljek zvečer.
jutri brez koristi, bo zaradi njih tudi propadel.
Vsakdo se vara, kdor upa, da bi se mogla kaka država v srcu Evrope, odrezana od morja, in v položaju, ki ni cd nobene strani zavarovan, odreči pravici, da si zagotovi široko podlago za svo;'o prehrano. Rešitev tega vpradanja ni odvisna le od dobre volje, niti n*» more biti samovoljna. To pomeni neodložljivo samoobrambo lastne eksistence domačega agrarnega življa, teda tudi v avstrijski industriji zaposleno prebivalstvo mora Sveti. Industrija in obrt v Avstriji potrebujeta sosedni vzhod za plasiranje svojih poifabrikatov in gotovih proizvodov, ki niso dovolj močni, da bi mogli konkurirati 5 predmeti en masse v daljnem svetu. Ta načela nas vodijo do ureditve začasne čim intenzivnejše zamenjave dobrin na podlagi preferenc in kontingentov. Vemo. da se nobena država ne more izogniti postopni industrijalizaciji in tudi Jugoslavija ne. Imamo pa srednjo pot. Bodoči razvoj bi mogel biLi približno naslednji. Ako bo mogla Avstrija zboljžati plasiranje svojih gotovih proizvodov, se bo povečala kupna moć njenega mestnega prebivalstva, ki bo moglo zato kozumirati več pšenice in# već mesa. Na ta naćln bo prostora tudi za povečan uvoz kljub zaščiti lastne agrarne proizvodnje. Ce pa se bo zahtevalo da ti agrarni uvozi ne učinkujejo škodljivo za domače kmetijstvo z nizkimi cenami, ki pomenijo izgubo, bo tudi za poljedeJce na vzhodu koristno, ker bodo lahko živeli od proizvodov svoje zemlje ter se bodo resili iz obupnega položaja, v katerem se sedaj nahajajo, v tem primeru bodo potrebovali več industrijskih proizvodov in bo zopet nastopilo stanje, v katerem bosta mogli obe državi zopet napredovat: in ko razvoj ene države ne bo pomenil oslabljen je in propadanje druge.
Prisotni so predavanje bivšega avstrijskega zveznega kance'arja Streeruvritza sprejeli z živahnim odobravanjem.
Vremenska porušilo
Ljubljana. 1G. riVsccmjsra. Od JZSS smo danes  prejeli naslednic vremensko poročilo:
Bled. iezero. 16. dec: —17. barometer pnda. dr>bno m?de. 20 cm finega na podlaci 40 rm. smuka nerodna.
Kraniska rora. Rateče. Planira: lf>. i-ec.: —12. baroinef-T se dviera. sn^cz 1-40 p*n. pr^ič. sandal išče uporabno, smuka idealna.
Vrši?. Tamar: 85fl cm pr*'~a.
Poh. B'strira. 16. dec: —10. medo. 130 rm prSiri, fim-'rka id?ama.
Krvavec: —1*2. fiO cm pr?i?a na stari podlagi. $»muka idealna.
Mojstrana. 1."V d^c.: nalahko ^neži. ?neg ! suh, zapadlo 90 rm nove°a sne?3. sm ika j primerna. i7.o-]pdi za nede»lio dobri, skakalnica unorabnn.
Bloke: —8. po malem sr«pži. 40 cm sn?*za na e^ari znirzrreni podla«?, smuk«? idealna, izgledi 7*  ni?!5!'.! selo dobri.
št. Vid nad Cerkn*r«»: —ti, na podlagi 70 cm novega sne<r;1       cm. «-n«uk^ idealna.
Sorlražira: —10 brez v?tra. 1 m e»no;ra na pfari ooH'aei. nr^;? smukn dobra.
Smarie Sap: rm pr>ica na trdi pod" lacl, mimika ugodna.
Anketa « vprašan m nomoine akrije ra rndarje v Trbnvliah. ki i? bila sklicana W
hitri, Ie zaradi krnl?r»ve*:a rojstn^ca dne P'-e-ložeoia na pozn^iši ea&.
Vlak rarhit avtohtis
\ew Vork. le decembra Ć Na cesti, ki vodi v Crescen City se je zgodila velika avtobusna nesreča Avtobus je pridrvel Cez želez^^ko pro*?o v hipu. ko je po pro-zi uijspel brz? vlak, k' ga je docela razbil. 8 potnikov \ avroKttsn i*» bi!n ubit m 7 hudo ra-^^nih. ostalih 8 pa je dobilo manjše poškodbe.
Jutri poteče 45 let odkar se je rodil na Cetinju naš sedanji vladar Nj. Vel. kralj Aleksander /., naš pr* vi jugoslovenski kralj. Z njegovim imenom je tako lesno zvtza* na vsa zgodovina na* še mlade države, da nam pomeni kralje\' rojstni dan mnogo več, kot le družinski praznik državnega po* gla\-arja.
V zgodovini vseh držav je nedvomno najvažnejša ter naj: odločilnejša prva do* ba, kajti tudi drža\-o z njenim življenjem, nastankom in razvo* jem je treba pojmo: \ vati kot življenje on ganizma. To življenje pač ni le produkt slu: čajnih činiteljem in ni vseeno,   kdo   in kako
uravnava njegovo smer. Zlasti ni vse: eno, kako se začne organizem razvijati ter oblikovati. Stare dn zave imajo razen glo: boke tradicije, ki je usedlina kulture* in kulturne moči, že in grajen ter utrjen ves 'j.stroj. ki ga je ie treba obnavljati in reformi: rati, dočim moča in more nova država rasti le iz neusmerjenih sil, predvsem iz svoje mladostne sile. To sicer ni tako težko, če se država razvija iz sve* žih narodovih sil. Toda naša država je nastala na razvalinah zahajajoče dobe in zgrajena je na hekstombnh žrtev. \aša država se je rodila, ko je bil narod malodane na koncu svojih moči, ko ni bil več sposoben doprina; sati žrtev, ki pa so ob naslajanju dr: zave še vedno potrebne. Zato je na: stajala naša država še v izredno ne: ugodnih razmerah in vsi oni, ki so ?le» dali na njeno vstajenje z bojaznijo in sovraštvom, ji niso prerokovali dolge--ga življenja.
7 oda mlada država se je naglo okrepila, močni so njem temelji in raz* veseljiv njen razvoj. Zdaj ne moremo niti več trditi, da je naša država mla: da, kajti petnajst let njenega življenja pomeni v povojni debi mnogo več kot pred vojno, ko so živeli počasi posa* meznik in države. Čeprav je zgodo: vina naše države kratka, je tem bolj bogata. Mnogo smo doživeli v ieh kratkih letih, država se je razvijala z mladostno silo, njen ustroj smo grai h naglo kot zahtenata čas ter potreba. Preboleli smo začetne težkoče, prvo dobo, ki je najusodnejša v živije. j ju mlade države, smo srečno prestali. In j to dejstvo je najvažnejše v zgodovini naše države.
Ko se pa dotaknemo tega, ne mo* j remo nikdar prezreti imena našega odločne^ i vladarja. Kdove, kako bi se usmerila naša zgodovina, če bi ne ime: li tako odločnega in modrega vladarja. Srečni smo lahko, da je vodil državo v tako usodnem času vladar velikih državniških sposobnosti in jeklene vo» lje. Zgodovina priča, da bi ne bilo mnogih velikih in mogočnih držav, če bi jih ne vodili veliki državniki, modri vladarji, ki so si bili poi*sem v svesti svojega zgodovinskega, usodnega po: sianstva. Tudi o našem vladarju lahko uuravičeno trdimo, da je vreden po* glavar države po svojih sposobno tih Dočim je njegov oče naš veliki osvo* boditelj, bo moral njega zgodovinar imenovati velikega graditelja.
Zato se ob vladarjevem rojstnem dnevu ne sklicujemo le na datum, ki pomeni le obletnico kraljeve starosti, temveč praznujemo obletnico vladar* jevega dela. Spominjamo se vseh žc* tev in truda, vsega kar je bilo potrebno za razvoj držai'e, radujemo se, da stoji na čelu države vladar s sposob' nostmi in energijo, z vrlinami, ki ga upravičujeio pred nami — drža\>lipni — in zgodovino, da nam vlada. jVai vladar si je pridobil avtoriteto in za* upanje v državi in zunaj nje Vse nje* govo dosedanje delo nam je voroštvo, da se bo naša drža\-a razvijala tudi v bodoče kot je v interesu posameznika
LJubljana, 16. decembra.
in skupnosti in zato si moramo želeti, da bi praznovali še mnogo, mnogo vladarjevih rojstnih dni.
Nj. Vel kralj In kraljica v Zagrebu
Beograd, 13. decembra. A A. Nj. Vel kralj in Nj. Vel. kraljica sta ob 9. dopoldne odpotovala s topčiderske postaje v Zagreb, kjer ostaneta nekaj dni.
V Zagreb prispe kraljevska dvojica ot 15.50.
V spremstvu Nj. Vel. kralja so n-Jni-ster dvora Milsn Antić, prvi adjutant Xj. Vel. kralja divizijski general Ječme-nić, marš.il dvora brigadni general Aleksander Dimi trije vi č, adjutanta Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlovic, podpolkovnik Košta Mtzšić in ordonančni oficir Slavko Adamović.
Zmaga uaših kanarčkov V iS10Z£22tStVtl
L;iiblj;iun.   lo. d-rembra.
Vsak božič" prire,!! za rejo pleme-
nitih kanarčkov DraStva u varstvo ptic psvk razstave, ki |e združena tudi s tc\-mo malih krilatih wt. Med zmagovalci Stamo vsako Mo tudi im* r-im Lr. £t..fnnn Gojznikar-ia, člana našega opernega orkratrai Ko j» Petie kanarčkov eodil predsednik Forinišk^ ga zbora Nemčije, ki ra?-*.->;a r>ri tekmah pevie kanarčkov r»ceh deeettlsoeev nemikib rejcev, jo dogodilo da \» ta strokovnjak prisodil Goiznikarievlin rcl-iim umetnikom vei točk. k?*kor 1=0 jih t i-* I o lete d<>^ir!i mili tekmovalci na vs*b nemških tekmah. Ta t?*rop*ki refeord. ki pomeni f-.idi svetovni rekord n;»šjh kanarčkov, so lavili pTiiatatjein kariarčfeov -frokovni ivti po vsem svetu.
Ta rekord co ra Gofznikarievi kanarčki dopali na Hnblianeki razstavi in prav potrebno [j bilo. rja se nali ptički izkažejo tj-M v inoseinslvu pred mM on rodno konku-rraco. T^» dni j;* najstarei§e štajersko društvo za rejo olemeirlih kanarčkov priredila v GrazO veliko razstavo, na katero so poslali s>'oje naivečie umetnik^ tudi tuii rejci, a ned njimi ie svof? nafbolfse ljubljenca v tem mr«r.i rt^kiral tndi nni g. Gozniku N"a gra&ld nrvtevi ie prM nalstroiiiai sojini kom konkuriralo 7a take raastavi izredno
v*liko fteviio kanarčkov, namreč kar 6o kolekcij po 4 kanari^ke. GoimikaHevI kanarčki so v t?j množjej mine varnejših konkt-rentov d^^jli dri:»o rne*to in veliko tlal* medaljo. Ta vel»ka rma^a dokazuje v^ui svetil, da smo Slovenci tudi na tem len^nt p^lpj med prvimi v Evropi, nam nt to >d! tsovaufa pri^a. da Je fttefati Gehtnikar m?! prvimi   r**ici  k.nrar^nv.   Z  v<>«=«»!:r.m ?r»stit- -
mo p. Goinrkarlu. seveda pa tudi v^-^m rečem kanarčkov v DmMv.i ra vprftvo in re-}o otic prvk, ki uepeSoo t^kmiJMo z zmr-covalci.
Sorzna oo^onila,.
INOZEMSKE BORZE Curlh. 16. decembra Pariz M 2425. L*n don 16.98. Nevrvork 330 „, Bruselj 71 g£5 Milan   27.16.    Madrid    42 20. Amstordj!
20T.S2dO, Berlin 123.35, Dunaj __, Pragi
13.33, Bukarešta 3.05.
Zborovanje ljubljanskega iičfteljstva
čestitke Nj. VeL kralju — Vprašanje mladinskega lista Razne spomenice — 60 letnica E. Gangla
Izubijana. 16 decembra Sinoči se je vršilo decembrsko večerne zborovanje Ljubljanskega učiteljstva. ki je vč a njeno v JUU Točno ob napovedani uri Je predsednik društva g. Vekosav Mlekuž otvorll zborovanje   s pozdravom
navzočniin _       Zbrovanje je bilo namenoma
sklicano na predvečer proslav rojstnega dne Nj Ve.l krala.i Aleksandra •!. Prel seltiik se je v rialjšem govoru spomnil rojstnega dne na-'večje.ga zaščitnika !n pospeševalca narodne prosvete, našeea ljubljenega kralja ter mu požele' *e mnogo mnogo let uspešnega de-a za povzdigo na?e domovine Jugoslavije Navzočni so Btoje in z groniKim aplavzom sprejeli čestitke
Sledilo je čitanje In obravnava okrožnic, poslanih od vodstva sekcije JI7U za dravsko banovino   Poslovnik za stanovsko
razsodišče se sprejme __živahna -lebata
je bUa zaradi ankete za mladinski časopis. Med učite.jstvom sta dve struji glede mladinskega lista. Prva, močnejša, je za tako obliko. kakršno ima doslej >Naš rod«, ki se je s pridom in vsestransko uveljavil v šoli tn izven nje Druga struja je pa za mladinski list v obliki časopisa Iz izvajanj gg. PolaKa J., široka A. tu Mlekuža V se je videlo, da je anketa, ki se je vršita pred kratkim v sviho ureditve mladinskega lista, temeljito obdelala to temo in Izvolila poseben odbor, ki rmj uredi do meseca februarja porzkusno številko časopisa za mladino Ta številka tzide kot priloga listu >Nas rod* in bo pokazala, če je potrebno izprt-minjati dosedanjo termo ie toliko let uspešno delujočemu  miadkiskemu   listu   >Naš rod«.
Nadalje je tolmačil predsednik spomenico, ki Jo je vodstvo sekcije predložilo novemu prosvetnemu načelniku banske uprave prof g. Josipu Breznieu G. načelnik je deputacijo JUU ljubeznivo sprejel, pokazal veliko razumevanje za težnje JUU
ter obljubil, da bo vedno pomagal učitelj, stvu pri njegovem šolskem in inzvenšol-skem delu Članstvo je z zadovoljstvom vzelo poročilo na z.nan;e
Mnogo odobravanja je želo pccočilo o spomenicah, poslanih merodajnim oblastem g'ede predčasnih upokojitev učitelj-stva. Članstvo je z >živio« klici dalo izraza pono'nega za iovo'jstva nad delovanjem vodstva sekcije za diavsko banovino. Na tozadevno okrožnico sr. društva v Kostanjevici sklene društvo pokloniti za spomenik Veljku čubriloviču 200 Din.
G predsednik Mlekuž se je v iskrenih in vznesenih nese-'ah spomni: 60'etnive tov Gangla in pripomnil, da nam bodi on velik vzor nesebičnega dea. Največ zanimanja je pa vzbudilo poročilo o stanju organizacije P-' -elnik je ćeraj'no in kronološko nav:i v se faze spora v JUU. ki se je začel na ljubljanski glavni skupščini Prešel je pieko sklepov upravnega in nadzornega odbora na kemunike predsedniškega Bbora. ki se je vršii v Celju Ta komunike, ki je bil dostavljen kot načelno stališče dravske sekeje vsem sekcijam JUU v državi, je povzročil pomirjen je v vrs:ah organizacije in eno najvažnejših sej. ki se je že vršila 14. t m v Peosra-du. Ta seja je bila sklicana sporazumno med izvršnim odborom v Beogradu in opozicijo, udeležili so se je pa vsi piedbedn.ki lanovinskih sekcij. Dravsko sekcijo je zastopal predsednik g 1 Dimnik Rezultat te r»eje še ni znan. vendar je upati, da je ta seja prinesla v učiteljske vrste popolno pomirjenje v dobrobit organizacije in sta nu
S sklepu je opozoril predsednik na prireditev Narodne odbrane v proslav« dne Nj. Vel kralja Aleksandra I to na proslavo 25!etntce naše najvažnejše in največje nacijonalne ustanove Narodne odbrane. —eo.
Velik požar sredi mesta
Davi je začelo goreti na ostrešju stranskega trakta hiralnice Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti
Ljubljana, 16. decembra.
Davi okrog 9-27 sta dva topovska strela z ljuDljanskeg-a gradu naznanila prebivalstvu, da gon. Rueči petelin je srtdi zime zapei na ostrešju stranskega trakta hiralnice Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9.
Stranski trakt hiralnice Sv. Jožefa je lepa m ponosna trinadstropna stavba, ločeno grajena od drugih ln meji na Kotni-kovo ulico. Poslopje je bolniški oddelek za duševno hirajoče, ob času požara je bilo v njem okroj; 240 bolnikov.
Kmalu po 9. so opazili, da se na podstrešju moćno kadi. V pisarno je prihitelo več uslužbencev in preplašeni so povedali, da je začelo goreti v sobicah za služlnčad, ki so tik pod podstrešjem. Iz uprave so telefonirali reševalni postaji in takoj je zdr-vel trenski voz na Vidovd3nsko cesto, za njim motorna briz^alna s poklicnimi gasilci, ob 9 34 pa še avtomobil z Magirus le-stvo.
Ko so gasilci privozili na kraj poraza, je bil ogenj zavzel že precejšen obseg. Del podstrešja je bil že v p'araenih. kvišku so švigali mogočni zublji in začelo se je moč-no kaditi. Domači uslužbenci so reševali s podstrešja, kar se je dalo. v naglici so pa prepeljali tudi vse bolnike v drugo nadstropje, kjer so jih zbrali v eni sobi. Mod bolniki je zavladalo precejšnje razburjenje in so jokali ter kričali, drugi so bili mirni in so se celo smejali, večina je pa bila apatična. V skupni sobi so se kmalu pomirili.
Poklicni gasilci pod vodstvom gasilskega vodje g. Gost:še so kmalu nažli zasneženi hidrant in napeljali dve cevi a Vidovdanske ceste preko dvorišča in stopnic na podstrešje. avto.robl1 z Magirusovo lestvo se je pa ustavil v Kotnikovi ulici, lestev so razpeli in pr'merno nagnili in kmalu so vse tri cevi bruhale močne curke vode. Bil
je pa tuat že skrajni čas, kajti ogenj se je naglo siril.
Posrečilo se jim je kmalu, da so ogenj za silo omejili in preprečili, da se ni širil naprej. Na pomoč so prispeli tudi prostovoljni gasilci, ki so tudi kmalu stopili v akcijo, iz bližnje vojašnice Vojvode Mišica Je pa prispel oddelek vojakov pod vodstvom kapetana Vukosavljeviča Vojaki so požrtvovalno pomagali pri gašenju, nosili so s podstrešja razne predmete in odstranjevali vodo iz poslopja. Vsa hiša je bila namreč polna vode k se je s podstrešja odtekala skozi strope ali pa po stopnicah v notranjost.
Na kraj požara so tudi kmalu prispeli župan g. dr. Dinko Puc. prvi podstarosta JugosJovenske gasilske zvez** gosp. Josip Turk. mestni fizik primarij dr. Rus. šef gospodarskega urada dr Rikc Fux in drugi. Policija ped vodstvom poveljnika gosp. Grila tn poročnika g. Obradovtča je skrbela za vzoren red c°T»irala je vse ulice ln dohode ter zajeda naval radovednega občinstva v bl'Ž'no gorečega po*lopia.
Gssitci so gpsili neumorno skoral dve uri in ob času. ko to p'*emo so Še vedno na mestu. Na ostrešju so morali večino tramovja razsekati, vsak hip so pa morali znova brizgati, kajti tlelo je neprestano. Pozneje so prihite1! na pomoč tudi prostovoljni gasilci iz s;5ke.
Kako je požar nastal. Se nI ugotovljeno. Domnevajo, da se je v sobici na podstrešju zaradi preveč zakurjene peči vnela stena in se 1e ogenj razširil Skoda je seveda zeTo velika, zlasti zato. ker je vse poslopje znotraj in tudi deloma zunaj premočeno Ker bo voda zamrznila. 1e seveda ra poslopfe čp več*a nev^Tiost Po^on^e je zavarovano ori Vzajemni zavarovalnici in bo škoda krita.
šahovska sismsltanka mojs&a Pirca
Rezultat: Pire ji? dobil 11, izgubil 9 in remizira! 4 partije.
Ljubljana,  16. decembra, šahovski mojster Vasja Pire, ki je dosegel na slepi simultanki v torek tako lep uspeh, je smoči priredil v kavarni Evropi navadno simuutanko,   ki je pokazala, da
Ima Ljubljana v svojih vrstah prav izvrstne šahiste. Med 24 nasprotniki, ki so nastopili proti mojstru, so bile priznane šahovske veiičine. ki po bile za Pirca pretrd oreh. Izgubil je 9 partij, kar vsekakor ne predstavlja zanj uspeha. To pot je Pire vzel simultanko menda preveč z lahke strani. Igral je izredno hitro, kot v Ljubjani še noben mojster pri taki produkciji. V treh urah Je napravi1 že 30 potez, dočim je na pr. velemojster Spielrnann o priliki simultanke v Ljubljani napravil v enakem času le 10 potez. To in pa da je imel Pire med nasprotniki izredno močne igralce, ga vsekakor lahko tolaži.
Simultanka se je pričela z zakasnitvijo ob 20.45. Kakor že omenjeno, so bili med Pirčevimi nasprotniki igralci, ki spadajo v ljubljansko šahovsko elito, kakor Julij Ga-brovšek, Preinfalk, Furlani. Sikošek in drugi Tel četvorici, ki je zavzela skrajni prostor v kotu. je Pire posvetil sicer posebno pozornost, kar pa ni prav nič pomagalo. Proti močnejšem je Pire otvoril solidno moderno z damskim kmetom, na 13 deskah pa pred kraljem. Začetne poteze 1e mojster igral izredno hitro, skoro da ni dirjal mimo miz. Močnelšl nasprotniki, ki jim otvoritev ne dela težav, so odgovarjali prav tako hitro dočim so drugi že pri otvoritvi sadil v težave. V p?Č!i pol ure je b*lo napravljenih že 10 potez, v eni uri že 17. Mojster je bil v večini partijah napadalec!
Malo pred 22 30 Je klasje dozorelo in je prvi nasprotnik izobesil belo zastavo. V nekaterih partijah se 1e že začelo svitati. P^rc ie bi» poT ekod v lasno doblieni poziciji, drugod zopet so imeli nasprotniki naj-
ooljše izglede na zmago. Ob 22.45 je padla
že druga  žrtev   ki je ob splošni veselosti
spravila kralja v žep. Po 23 potezah je bilo Stan]« 2:0 za pirca Ob 23 10 je prof. Bajec kot prvi prisilil Pil ca b kapitulaciji, 5 minut kasneje je tudi Sikošek zmagal po krasni kombinaciji. Težka artiljerija LšX
dobro strelja: P^ naslednji potezi je bilo stanje že 3:2 za Pirca. Takoj nato se je moral Pire ponovno udatl. Njegov nasprotnik Jošt, ki je imel že figuro več. je dobil še kvaliteto. Ob 23.40 je sledi' že Četrti poraz mojstra Rabuze ga je po 38 potezah prisilil k predaji. Kmalu je Preinfalk s sijajno kombinacijo ujel Pircu trdnjavo. Pire je imel že dva kmeta manj in je moral žrtvovati še figuro. Stanje 3:5 v slabo Pirca.
Tudi v partij! proti Furlaniju je postala Pirčeva poz/ciia zrela za predajo. Stanje 3:6. Opolnoči je Pir* zbo?j?aI na 4:6, nato pa se je s šlSko zedim! na remls Zopet poraz Pirca. Oabrovšek je odbil Pir^ev napad, dobil premoč na dam«kem krilu in je po 40. potezah zmagal. Sledil je remis s KHčičem. Malo po polnoči ie Igor Sever prisilil mojstra k predaji. Pire je pa a tremi zmagrami izenač5! stanje na 8-8 Ostalo je samo še 8 nasprotnikov. Pire je igral vedno hitrejše. Sledil je remis s Kuml;em, dve zmagi in poraz arh. Zupanu, ki je že ponudil remis, kar pa je Pire odklonil. Od preosta'ih dveh nasprotnikov je še Cibic dose?e' rem's, n*» zadnji deski pa je Pire zmagal, tako da je bilo končno stanje: 11 zmag. 4 remiji. 9 porazov Simultanka se Je končala točno ob pol 1. mojster Pire je torej rabil za produkcijo le tri in pol ure.
Greta Garbo
Suzana Lenox
Živilski trg
Ljubljana, 16. decembra. Na živilskem trgu se že zelo pozna, da se bliža božič. Gospodinje že mislijo na bož;čne dobrote ter se pripravljajo zopet na svojo veliko preizkušnjo Zato je zdaj že na trgu božčna konjunktura, ki je pa prodajalke ne morejo dobro izrabiti, saj je zapadel takšen sneg, da ne more kdorkoli v mesto. Celo Trnovčanke imajo tež-koče s prevozom živil na trg. Dvokolnice so morale zamenjati s sanmi, toda vse nimajo tega prevoznega sredstva. Zato trg ni tako zaseden kot bi bil ob ugodnejšem vremenu. Sneg komaj kidajo sproti z njega, vendar ga je še precej ob prostoru, ki je določen za prodajo sadja.
Jabolka še vedno prodajajo, nekoliko lepša po 7 Din kg. Precej je tudi na prodaj orehovih jederc, ki so po 32 Din kg. Potice torej ne bodo poceni In le redki se bodo sladkali z njimi. Najbolj kupujejo zdaj gospodinje mlečne izdelke, a ne zato. da jih že potrebujejo, nego zaradi tega. ker jih je te/ko dobiti pred božičem. Dane* že nsi mogel več kupiti od kmetic masla, smetana se je pa izredno podražila, da starte že kanec, nekoliko večja kapija, d nar Seveda, konjunkturo je treba izrabiti. Zelenjava se še ni posebno podražila kljub tolikšnemu snegu. Zeljnatih glav zdaj že ni to'iko in prodajajo drobne po 2 D:n komad Največ imajo rad ča, kt je po 13;» D.n merica. Branjevci na kmečkem zelenjadnem trgu prodajajo uvoženo cve-tačo po 6 D n kg. Nedavno je bila po 5 Din Endiv.je je zelo malo in je po dinar ju glava. Zeleno kolerabo prodajajo po 1J50 Din komad. Eden branjevec prodaja tudi zaklone, očiščene purane po 18 Din kg.
Za perutn.no so se začele gospodnje zelo zan:mati. ker žele. da b' bil bož č č m boli masten \*a perutninskem trgu so biii danes na prodaj precej težki puram po 70 Din kg Pščanci za cvretje so po 20 Din par. Perutn na se v splošnem še m podražila, toda se najbrž bo. če se bodo gospodinje preveč zan'male za njo Jajca se menda ne bodo podražile še bolj. ker vseeno niso zlata. Najbolj drobna prodajajo zdaj po dinarju komad. Lepih jajc ni mnogo in prodajajo jih po 2.75 Din par. Zelo živahno je b lo danes tudi pri mesarjih, ki so vedno dobro založeni z mesom vseh vrst.
MIRIM
kraljica čokolade
Specijalitete so:
MLEKITA — mlečna čokolada. KAVTTA — mlečna s kavinim okusom. M A SLIT A — desertna čokolada orez primesi.
SAD VITA — sadje v čokoladi.
Zapomnimo si imena, da moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado.
OUZD v novembru
Ljubljana, 16. decembra OL'ZD  objavija  statističiu  podatke o stenju zavarovanja .delavcev v novembru. Povprečno   je   bilo   zavarovenrh 43.212 moških in 29.665 žensk, skupaj 77.877 v pr.'ocr:   t   novcn.b-om   Lu*ske£a   ieta 489 vec. P'.mikov je bilo 1827 (plus .>S2) po vprićna dnevna zavarovana nrtdzda ie zna šaia 1>07 (—0.72). cel ikupna dnevna zava rivana   mezda   je  4>a znaš-ila 1,796.375.00 (- 44*23.60).
Zaposlitev delavstva ie b:la v novembru 1^3.^ ut>'natnr povoijn*-:5a nego 'arsko t-to P..'fs* članstva O', '/p-a »c znašal 4S9 *M-)rdm 80/ v oktobru. Trenutno narašča s- »tet« samo štev 'o žensk'h ielavvcv M ^k;*! delavcev je ^e vedno . i^, k.-t mj->k>. I« to Vzrok temu e - k.tk'ir srn - že ponovno poročali nazadovanje stavbne industrije, ki zaposluje pretežno moške delavce in napredovanje tekst.Ine rndustrije. ki zaposluje pretežno ženske. O poslabšanju zaposlenost' ne moremo več govoriti Ne velja pa ta trd'tev za delavske plače, kakor je razvdno iz 'etn;h razbk povprečne dnevne zavarovane mezde, odgovaria priblžnemu fakt;čnemu zaslužku povprečnega delavca za zadnjih rt mesecev
Celokupna dnevna zavarovana mezdi vseh članov Ol*ZD-a ki odgovan* pribbž no taktičnemu dnevnemu zfl«;lu*ku vseh za varovanih delavcev je rad* manjš'h plflč še vedno nekolko niž.a (ca 2 5 idstotka1 ne^o 'ansko leto. Vendar se tudi ta razlika polngomfl zboljšuie.
Sneg ovira promet
Ljubljana. 16. decembra. SJin;e   žeic an iSkega    prometu   i** optn'o teto. kakor <*m > že v^erai no-orali. Stl 3Ži v?v1no. kar ie v veliko oviro prometu. notrani&i oro<7i r? sirer ena pro^a pro^a.
dniTO pa bolo or'stili £e da-^**. Cf8?^»»e ie zararli mo*n3 b'.ir^e zelo jI ezko^eno. Tud' na weh nstalfti prvvrnh ie nh;lo ^ner/a. tiVc v Kranjski ro^ 140 cm. v Bohinjski Bistrici 190 cm. v Tr?:^i 72 rm. v Kočevju 76 cm na Jrfcenicab 87 rm. na orrvri za pa d no od Zidanega mo*ta  le?' flfl dn v em^r
o roti Manbom in Kot.>r'b* na 40 cm. Visi rnednaror1n;  vlaki        imeli  vefcfe znnvd* MtdžarKki  brzovlak  je  prlooofhal  v Liub bano a net irno rpmiiHo.  no?n«  brzo vlak •? j ftaH?e ie oHftpH '2 ori nr^rv-prno. fffno9nii j Simrvlon 3 u-e. fta-naSitii OrW»t Riwp**i pv' f druPT) uro. dnppSno  p-tr^np b^i i*» !Pr»l 2 1 m pol nT' z^rnud?. plro*"'? biro'vlr'k ;t R<*o-I <7T-nrl?i mi rw»ldri"to UTt). T vi i vlaV' na Iflfcal ' nib   oro"<»b.   ki   n^HiafitVi   z Po'on-«,-,-w-»^ Kam^^ka m GnrenMreea imaio di ''O m:n.i! zani ide.  č^rnv  odbaii'o   redno. a;"°rai5n-*i dr*?avsiVi   v9alc   ki   pr'^•»'',   v   L*BbHstiw <*b 7.14. |p pr;«r>pi 5Pip ob 8 45 'n ie inH lu-V
v Sko£|eloSkem okraju
Skofia Loka. 15. decembra Upanj?, da Z'zo-'lnia zima dane« vendarle nopu^i. se ni obn ^lo. Od srede dat«9 * ma lenkostnhni nresledki ne-pre^ipno ^n**ži. fa-ko da ie zanadlo dober met?r novica *ni» ca. Ven Skoff^foSki okr?i ie v MeinOi nnw tih. ki ovira;o promet. Av!eh wi iz Sel-kp *n Polpnske doPn* *to dan-»s i*«*»t W. on^^a t Z\rov na že ofl četrtka ni v^? v Akofio l/i'-n !^o-Ho Kvio zaenkra* prev3?al» « <a"nii. Te *tni odbor \* vFp^ai oral no «H*vn**i frat^ s nlugom. ki so bili vani vpresen: it;rje par' konj.   |fla«fvns   n»   mor1   v   *oli    Pane<» i*» o^tila ^*erf>; rv'To'-'ra o'r-,].-   'oma   Ff gOrpk^ šole. ki 5te'e  »04 dedkov m d^kbe. oa ni prispel v m »to nobeden. Pa je tudi nemo-
goče, ker h po hribih poldrugi meter in več novega snega, ki je zapade) Se na prei-šnjo, tudi ne preveč tanko nežno plast Pac pa je zaenkrat redna zveza med Škof jo Loko in kolodvorom.
Meščani imajo spričo zgodnje zime mnogo dela in so nagrmadene po mestnih ulicah cel $ srore snega, ki ca odvažajo v šoto Sneži kar napnei. V Mefonakem prometu zaenkrat ni moteni, ker ie enee suh in pi bek, ter n? seda na napeliave. Tudi el^Ktri-ka obratuje normalno. Snega se pa vescie ismucarii, ker obeta letos dolga in l*»pa smučarska sezona. 2ipn3 smučarske tekm*» v škofi) Loki ©o sicer odpovedane, ker ni skakalnioe, pa{ pa se bodo vrfcile na Silve-»trovo društvene tekme škofjeloškega Sokola.
Nase Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Sobota. 16   decembra:  Turske kumare — Globoko znižane cene od 5 do 1"' Din
Nedelja. 17  decembra: Ob 15  uri: Robinzon ne sme umreti    Mladinska pred stava.  Izven.  Znižane cene. — Ob 20 uri:   Kolrnma  prireditev  v  Crni mla ki. Premijera. Izven.
Ponedeljek. 18   decembra: Zaprto.
Premijera Golleve    veseloigre Kulturna prireditev v Orni mlaki bo v nedeljo dne 17. t. m. zvečer ob 20. url. Go!ia spletno  uporablja  v  sv-jem najnovejšem dramskem  delu element  zamenjave. Uče njaka   Vaclav  Nemec  in    njegov as:?tent Mlier  sta   zamenjana    z  dvema ruskima emigrantoma.    Učenjasa    pričaku/e ce-a Crna mlaka ter Jima pripravlja najsloves-nejši spre.em.    Deležna    pa sta  ?a oba Rusa.   Premijera je izven abonmana. OPERA. Začetek ob 20 Sobota. 16  der-emhra: Stoli, stoji Ljubijan-
ca Izven Zn:žane cene. Nedelja. 17 decembra: Ob 15 url: Havajska roža Izven. Znižane cene. — Ob 20 uri: Prodana nevesta. V proslavo rojstneara dne Nj Ve! kralja Aleksandra Izven Zntžane cene. Ponedeljek, 18. decembra. Zaprto.
Slavnostna predstava    v    oPerl. V
proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kralja Aleksandra L Je v operi v nedeljo dne 17. t. m. zvečer ob 20. url slavnostna predstava. Uprizori se najboljša ln najpopularnejša slovanska opera Prodana nevesti. Znamenito basovsko vlogo me.^etarja Ke-cala poje g. Julij Betetto. Marinko ga. Ribičeva. Janka g. Banovee. Veljajo znižane operne cene. K slavnostni predstavi najvljudneje vabimo občinstvo.
§nort
Tek ujedinjenja
pod najvišu m pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Po doeedan'ib priiavah bo tak uedinje-nia ena največjih labkoatletekih manifestacij v naši državi doklej.
Odličen srednjeevropski razred zastopajo predvsem grSki in romunski repr?zentanti. Grk Tsonkalas tn Romun Manea sta etara znanca iz balkanskih i?»re v Atenah. Tson-kala« ie bil 1031 tn 1932. drugi v teiku na 1500 m in 5 km: letos si fj zasluženo v obeh di8cip!;nab oriboril zmago. Rom ma Mtnea domena uta v teku na 5 in 10 km. Na 5 km ^3 ie moral Mo* zadovobiti s tretiim m<"-<tom. tesno premagan od Tsonkala^a in Kr°-o«a; v teku na 10 km pa ie klonil p"ed Kr>osom Šele v zadnjih n^irih pred ciljam. Prijavila s^a 9*: Grk Twn#itn»s in Romun l*a-nnSan. le*o5nji romnpski državni prvak v t?fctb na 800 in 1500 m. Priavljeni Bolgari zaoetajaio nekoliko za temi, C^hi so pa za na5e atlete usjanka Znano nam ie samo to, da Prtprezentiraio niih srednje in dol^opro gaši. na čelu jima Kosciak (Moravska Slavia. Brno^ naiboljso sredni?evropsko marko.
VeČino tutf<¥dov**nskih tekmovalcev bod) tvorili atleti iz dravske banovine. Napov** dali po evoie sodeiovan|p Beograjčani. P\n-čevčani in Zavr^bČani Iz dravske banovine so dospele Steviln-* pri:ave iz vseh krajev, iz Ljubi;ane pa postavita Ilirija in Prim>rje kompletno gardo dolimprocra^ev. ki so lcto» že v drugič zas>dli prva dva mesta v cro*^ "ountrV državnem prvenstvi za moštva.
Medklubska tekma v smoku
Prvo medklubsko tekmo v smuku v letošnji sezijt priredi jutri TK Skala Jese niče na planini RoScI. Nastopni čas bo ob 11 nad smuško kočo na Rošci. cilj pa pri Sv Križu Prijave za tekmo se bodo spre-jemae še dve uri pred nastopnim časom
v koči na Rošci s prijavnino 10 Din. Tekmuje se za rrehodno darilo Kranjske in-iustrijske družbe, ki pride letos v trajno last. in še več drugib krasnih daril Predvsem je omeniti da ilo g. lnZ Rubeža, tc 'e dragocena   umetniSko  dovršena  slisa —
ki je ročno delo znane umetnice.
Razglasitev rezultatov    m razdelitev •*arii bo ob 17. uri v posebni sobi hotela
Pa-ar na Jesenicah  'Izvenkonkurenčni stan je dovoljen     Tekmovalci naj  ne pozabijo na prijavnice tn  na verifikacijske leglt! macije .brez katerih    n*majo pravice do s*arta   Omeniti je. da je v zadnjih dneh zapadlo  na  Rošci  preko 30 cm  pr^iča na Telo debelo staro podiago. tako 'la si bolj idealne smuke ne moremo misliti Prija felje zimskega snorta opozarjamo na zani mivost  te prireditve, pri kateri bodo na stopili znani  favorit!, ki s<> že tekmovali rva mednarodnih prireditvah   v Inoraostu Popetniki bodo 'ahko naoravi'i icrasen tz-'et z  Ro.Vre preko zasneženih planin na Dovje,   kamor   bodo  TvrisnručaM   do kolo dvora po ssmem pršiču. Za ta !z!et bodo Skalaši  kot  vodniki  na razpolago.
_ Smučarski tečaji v Kamni gorici. Malo kra:ev je na Gor?nnskem. ki bi bili s ■svojimi prirodnim! lepotami, ore/krnsno okolico in lenimi izMi tako vabljivi, kakor ,e baš Kamna gorica, kjer bo v letošnji zimi prirejenih več smučarskih tečajev za liubi-t*lfp prekraene bele umetnosti. Okoli vas-»e razteza?o za smučanje prav primerni in udobni tereni na zložnih pobočjih, prehaja-•oril> v m;rne planinske doline. Ob pogledu z malega brda nad vas'o leži v ler>2m in ia<snem dnevu pred obiskovrleem očarljiva »1'1-a na kater se vidi s kri-Malnim snežnim ^la^Č^m odeta veČina go"rtrV>kib kra«8^ ">d r' vnrrš'.ih rdanm do očaka Taliva, od nio \r* Sav* r»re''t> r)lanjav in »ror*k;b stmrn do v poku le'e'ili planinskih koč vrh Stola in Gn'ice V okobri Kamne gorice ne mi-J-p -samo znčetniki v#:eh nogo}*v za rvri »čitev *e tppjp «r>o»-tn* umetnosti, ne-70 tudi ?a izvež b-in» cTT»".^r»rji a hvalH^iiml iz'^ti na viAiko plnnoto Jalovca. Smučarski tečaii se bodo vršili pod vodstvom kvalificiranih ufcitelr^v
smučanja. Prvi tečai od Štefanovega do Sih vsetra bo vodil izprašan smuški učitelj JZSS fZ. inc. Posračnik Čiro. Na«le<lnj! tečaji *le-de predvidoma od 1. do 7.. od 7. do 14. januarja in od 28 januarja do 4. februarja 1934. Za vsak tečaj je §*5vilo jdeležencev določeno na 20. ki bodo na^tanieni v p>°*n sionu »J «lovra< v Kamni gorici. Za okusno, zadostno in dobro prehrano je vsestransko oskrbljeno. Celodnevna popolna oskrba • prenočiščem in štirikratno dnevno hrano (zajtrk, kosilo. iuž;na. večerjal bo viliala 30 Dio za osebo, prijave se sprejemajo med običajnimi uradnimi urami v m?stnem gospodarskem uradu (Nlr*»tni trg 27/1.), soba 5t. 16 do srede. 20. decembra t i 12. opoldne. Prijavnica znaša 30 Din in ;o ie tn*ba plačati takoj ob priiavi. Vsa druga podrobna navodila bodo pri javi jencem sporočena pred odhodom v posamezna tc-Čaje.
_ Športni klub >lllrijac priredi ■ pri-četkonj prihodnjega temina, to je IS. decembra 1933 ob pol 15. uri smučarski tečaj z« vežbanje začetnikov pod Cekvnovlm gradom (nad drsališčem). Prljavnlna za osebo 10 Din. Pismene prijave Je Dasloviti na Sport.nl klub >llirija«, kavama Evropa, ustmene prijave pa sprejema trgovina. A. Gore~, Kreditna banka, ln Predalič - Kolb v Šelenburgovl ulici.
— Smuka na PolicL Športni odsek krajevnega odbora »Krke« na Polici pri Grosupljem obvešča smučarje, da je sneg« dovolj, smuka ugodna, krasna je pot iz Višnje gore v Leskovec, na Kucelj in na Polico.
Danes: Sobota, 16. decembra "katoličani: Albina, Evzebij, Jaronega. ptavoslavnl 3. decembra.
Jutn: Nedelja, 17. decembra katoličani: Kialjev rojstni dan. piavoslavni 4. decembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica:  Pesem o sreči.
Kino ideal: Bil nekoč je muzikajiL
Kino Dvor: 1C00 ki druga noč.
ZKD: >Pred maturo< ob 14.15 t kina Matici.
Kino Siska: Pustolovščina sne nočL
Slavnostna akademija Narodno odbra-ne ob 20. v Kazini.
Društvo >Soča< predavanje dr. Bilimo-viča ob 2u.30 >Pri levu«.
Koncert pevskega društva >Slavec< ob 20. t Unionu.
Esperantska akademija In drutabnl va-čer ob 2u. v Delavski zi>ornici.
SJSU Preporod dijaška akademija ob 20. v Trgovskean domu.
Šentjakobsko gledališče >V1 »te raa-krinkani< ob 20.15 Mestni đom.
Koncert Rdečega kriza na Viču ob 20. v SoKOIskem domu.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Proslava kraljevega rojstnega dne ob 9.30 v Vajeniškem domu, Lipičeva 2, z govorom predsednika g. Rebeka in predavanjem dr. Aiujeviča o udejstvovanju mladi, ne v sportu.
Kino Matica: Pesem o sreči.
Kino Ideal: Bil je muzikant.
Kino Dvor:  1500 in druga noč.
ZKD: >Pred maturo« ob 11. dopoldne r ktnu Matici.
Kino Šiška: Pustolovščina ene noči.
Narodna odbrana Blavnostni občni »"bor ob  11.  na magistratu.
Društvo >Soča< božlčnica ob IS. t Okrožnem uradu.
Lutkovno gledališče Sokola I. na Tabo. m ob 15.30 >Alaksir<.
Aktivni ln rezervni oficirji družabni večer ob 21. v Unionu.
Akademija Sokola Vič ob 1«. v Sokol-skem domu.
Koncert Rdečega krlia na Viču ob 10. t Društvenem domu.
Šentjakobsko gledališče >Vi ats raskrinkali« ob 20.15 Mestni dom.
SPORT.
Tek ujedinjenja ob 11.30 pred Narodnim domom.
Razdelitev daril s koncertom In čajanko ob 16. v dvorani Trgovskega doma. DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jutri; Mr. Kuralt, Gosposvet-ska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5.
Blondiranje  las zahteva apecljallsta. za-
to posetite pri prvi priliki damsko Česalni-co Olga Gorazd, Beethovnova ul. 14.
3xt3cd sita
bi ie dalo po kriz\ nabrati toliko Ičinkov, da b\ jih bilo za kaj lep vrsaj. Tako sem si bil onokrat zopet zmislil, da bi bilo dobra priti kje do denarja.  V  hudih stisk&h
sem: Tisočaka ie več ne poznam niti po barvi, in tudi stotaki so pri meni redkt gostje, ki se me plaho izogibajo. Pa mi )m bila nedavno prišla v roke hranilna knjiži-ca neke okrajne hranilnice. Denar je denar, če bi ga tudi pes na repu prinesel. Zato sem vzel vlogo za plačilo. In zahotelo se mi je po dVigu Pisal sem zavodu, in povedal, da naj računajo z mojim slavnostnim prihodom v četrtek, ko je njihov
poslovni dan. A prejel sem odgovor: »Na Vaš cenjeni dopis z dne 27 t. m. Vas obveščamo, du hranilne vloge izplačujemo v smislu § 8 hranilničnih pravil postopno v delnih zneskih in sicer od vlog do Din 2000.- Din 20.— mesečno. Ker Vaša vloga znaša L>in 1888.50, Vam po predpisani lestvici pripada Din 20.— mesečno.*
Tako torej. Dopis me neizrečeno veseli, kaiti moja kriza bo rešena ie čez 8 let, dočim jih znana uredba določa 12 za popolno razvozlan je ali pa splošno . . . Hudo je samo to, da bom moral iti 96kraf peš v hranilnico, kajti vlak bi mi vsakokrat vzel 26 dinarjev.
Iz Trbovelj
— Občni zbor Streljačke družine. Tukajšnja Streljačka družina bo imela svoj redni letni občni zbor v petek, dne 22. t m  ob 20. v gostilni Volker.
— Predavanje Jadranske straže. Tukajšnja krajevna organizicija Jadranske straže prredi v četrtek dne 21. L ra. ob 19 v Sokolskem domu javno predavanje »o važnosti morja«. Predaval bo znani predavatelj 3. Viktor Pirnat iz Novega mesta  Vstop prost: vabljeni vsi!
— Sneini zameti V dolini je zapadlo nad 40 cm snega, na Dobrni Retju tn višje pa dobrega ool metra. Vlaki prihajajo z vel kim' zamudami, pa tud' na rudn železnicah je obrat oviran. Temperatura Je padla pod 10 stop.
Pristopajte h „Vodnikovi druibl"
Naš prvi visekoalpski hotel
Jutri bo otvorjen na Pokljuki krasen dom Smučarskega
kluba Ljubljana
LJubljana, 16. decembra. Kdor Je kdaj potoval po Dolomitih ali po švicarskih Alpah, ni občudoval samo krasot gora in panorame, temveč je tudi nehote, občudoval vzorne ceste ln ponosne hotel« na vsakem količkaj pomembnem razglednem kraju. Res visoko je razvita hotelska industrija v teh krajih in niso samo planine, ki privabljajo tujca v Švico. Saj mu nudijo hoteli vse, kar si poželi ln za potnikovo ali turistovo udobnost Je poskrbljeno v polni meri.
derobo za smučke. V pritličju je tudi kuhinja s pri Lik Linami, centralna kurjava, pralnica in soba za služinčad ter gostilniška soba za smučarje, ki pridejo tja mokri in premrazeni. V prvem nadstropju je na levi gostilniški prostor, dnevna soba, jedilnica in kmečka soba, med njimi je pa priprema z liftom. Na desni je posebna soba z 19 ležišči, rezervirana za tekmovalce, ki imajo na razpolago tudi lastno kopalnico in stranišče. Posebni sobici sta določeni za trenerja in oskrbnika.
Slovenci sicer nismo razvajeni in smo aadovoljni s kočico ali manjšim domom, a priznati je treba, da je hotelska industrija pri nas vse premalo razvita, zlasti v gorskih krajih. V tem pogledu je bil z današnjim dnem storjen velik korak naprej. Včeraj je bil namreč dograjen in opremljen ponosni dom Smučarskega kluba Ljubljana na Pokljuki in jutri bo ta stavba, ki jo po pravici imenujemo na5 prvi visoko-aJpski hotel, na svečan način otvorjena ter izročena svojemu namenu.
Sele pet let je minilo, odkar je bil ustanovljen Smučarski klub Ljubljana, ki mu je bil krstni boter in ustanovitelj njegov zaslužni predsednik g. An le Gnidovec. Kmalu je zbral okrog sebe gardo mladih smučarjev, ki so se jim pridružili Se starejši. Klub se je krepko razvijal, adaptiraj ▼ Tamarju bivšo pastirsko kočo in jo preuredil v pravo planinsko kočo, ki služi poleti turistom, pozimi pa smučarjem. Razmah kluba je bil od leta do leta večji in članstvo je kmalu Čutilo potrebo, zgraditi si lastno kočo. Na dom ali hotel Se ni nihče misiil. Sprožena je bila misel, da bi si Ljubljana tako kakor Ilirija v Planici, postavila lasten dom. Klub je ustanovil posebno sekcijo ali konzorcij, katerega naloga je bila pripraviti vse potrebno za zgradbo doma in zbrati denarna sredstva. — Skromna peščica delavcev v konzorciju ped vodstvom predsednika g. dr. Orla se je lotila težavnega dela, razpisala je delnice in posrečilo se ji ie zbrati v kratkem času toliko denarja, da je lahko klub že mislil na uresničenje svojega načrta. Lani je konzorcij kupil na Goreljeku, na 1200 m visoki planini širne Pokljuke, lepo parcelo v izmeri 22.000 kvadratnih metrov, pozimi je akcijo zbiranja nadaljeval in letos spomladi se je lotil dela. Na Goreljeku so zapele lopate. Arhitekt Jože Mesar je napravil načrt. Ni bil to načrt za smučarsko kočo ali dom, temveč za pravi alpski hotel. Čeprav so časi težki, se je SK Ljubljana odločil za gradnjo velikega doma. Poleti je delo naglo napredovalo, stavba je bila jeseni že pod streho in danes je impozantni hotel dograjen.
Dom Ima 616 kvadratnih metrov zazidane ploskve. V pritličju te sprejme velika prostorna veža s troramnim stopniščem. Spodaj je tudi trgovina z raznimi potrebščinami, poseben prostor za takozvano •muško štalico, iz katere vodi vhod v gar-
V drugem nadsotropju je 18 sob z 2—4 posteljami, dve kopalnici in stranišče, v tretjem nadstropju je pa 13 sob z 1—4 posteljami ter skupno ležišče za 12 žensk ln skupno ležišče za 17 moških. V vseh sobah so umivalnik! s toplo in mrzlo vodo, ves hotel je ceutralno kurjen in ima električno razsvetljavo. Inž. Matanovič je napravil načrt za majhno električno centralo, zgrajeno za poslopjem samim in opremljeno z dinamom, k' je priključen na Dieselov motor Ta centrala daje dovolj energije za vse poslopje in tudi za likanje, zadoščala bo pa tudi v primeru, če bodo hotel povečali.
Dom je do visokega pritličja zgrajen v naravnem kamnu, ki so ga dobili na mestu, v notranjosti je pa izoliran z opeko. Gornji del je lesen, znotraj pa izoliran z deskami in lepenko. Načrte je kot rečeno napravil arhitekt Mesar, ki je imel tudi stavbno nadzorstvo, gradila je pa hotel tvrdka Slavec lz Kranja, a sodeloval Je s tehničnimi nasveti tudi stavbnik g. Miroslav Zupan lz Ljubljane. Centralno kurjavo in vodovod je napravilo podjetje Pič-man v Ljubljani, tesarska dela mojster Sparovec, elektrotehnična dela g. Poljšak iz Ljubljane, mizarska dela Eržen-Oražem z Bleda, krasno opremo po Mesarjevih načrtih pa v rekordnem času Ivan Markel lz Otoč.
Na Pokljuki so krasni tereni, pol uro od doma je že sijajna smuka. Nova postojanka bo poleti in pozimi Izhodišče za Številne izlete in ture na vse strani. Dohod na Goreljek je mogoč od več strani. Po železnici se pelješ do postaje NomenJ, mogoče je tudi priti s Podhoma, najbolj enostavna je pa pot do Lesc ln avtobusna zveza do Krnice, potem pa s sanmi po pokljuški cesti, ki vodi prav do doma. Poleti je mogoče do doma voziti z avtomobilom.
Otvoritev novega doma bo nedvomno ve-likega pomena ne samo za smučarstvo, temveč tudi za naš tujski promet. Zanimanje za naš prvi visokoalpski hotel Je zalo veliko, saj je del hotela oddan že do februarja. Celodnevna oskrba v hotelu stane 65—85 Din.
Smučarskemu klubu Ljubljana, zlasti pa njegovemu konzorciju, v katerem so poleg predsednika dr. Orla, podpredsednika Gni-dovca še gg. Kopriva, Koruza, Kirner ln Smuc, gre za njihovo uspešno delo vse priznanje.
Lepo je v bolgarskih gorah
Izrecno zanimivo predavanje tajnika SPD dr. Brileja. — Predavatelj
naj svoje predavanje ponovi.
Ljubljana, 16. decembra. Kakor bi bik) aranžirano, je za obiskom bolgarskega kraljevskega para prišlo dr. Brilejevo predavanje o lepotah bolgarskih gora. V resnici Slovenci nismo zadnji, ki z vsem srcem delamo za bratsko zbližanje Bolgarije in Jugoslavije dr Brilejevo vsestransko odlično predavanje je pa tudi dokazalo, da so slovenski prijatelji planm krenili kot pionirji na jug in vzhod odkrivat in zavojevat planine vsega Balkana. Pipan nas ie seznanil z Durmitorjem, predsednik
jugoslovanskih planinskih društev m predsednikom Asocijacije vseh slovanskih planinskih društev dr. TominŠkom, predsednikom SPD dr. Pretnarjem in dr. Turno na
čelu.
Predsednik znanstveno-literarnega odseka SPD dr. Turna je predstavil dr. Brileja kot velikega prijatelja alpske flore in agilnega tajnika SPD, ki se je prvi napotil v Bolgarijo skoraj prav ob lOOletnici, ko je Amade pl. Ami-Boue s svojimi potopisi odkril svetu Balkan in bolgarske gore, to-
Znameniti samostan Rile
SPD dr. Pretnar nam je razgrnil lepote Sar planine, tajnik SPD dr. Brilej nas je pa v četrtek popeljal na najvišje balkanske vrhove, na Vitošo. Rilo in Pirin. Čeprav je bilo za četrtek zvečer naznanjeno tako aktualno predavanje o neznanih nam bolgarskih planinah, vendar ni bila dvorana Delavske zbornice natlačena, kakor je bila tudi že pri manj zanimivih predavanjih, pač so se pa lepega večera udeležili naši najuglednejši planinci s predsednikom Zveze
rej tedaj, ko so Bolgari ječali Je pod turškim jarmom in se borili po planinah za svobodo. Bolgarski narod je najbolj muče-niški ne samo na Balkanu, parv tako pa tudi ljubi svojo zemljo, kakor redko kateri drug narod, in so zato Bolgari ie šest let za Slovenci ustanovili svoje planinsko društvo L 1809. V bolgarskem planinskem društvu je organizirana tudi m^adma in mladinski odsek, ki so v njem zlasti Akademiki in srednješolci, je močnejši od cen-
trale, kar jo veselo znamenje bolgarske
kulture.
Ko se je dr. Brilej zahvalil bolgarskim turističnim pisateljem Radonovu, dr. Peju Pejčvu in uredniku dr. Bošku Kovače v-skemu, je na kratko orisal vsa pogorja Bolgarije, nato pa s 75 izvrstnimi diapozitivi pokazal vse zanimivosti in lepote glavnega mesta Sofije, bližnje planine Vitoše. pogorja Rile z ogromnim samostanom enakega imena in divje romantično pogorje Pirin. odkoder se je vrnil v Musalensko skupino na najvišji vrh Rile na Musallo, ki je s svojimi 2v25 m tudi najvišji vrh Balkana, na drugem mestu je glavni vrh Pirina El Tepe s 2920 m. a na tretjem mestu je šele Olimp s svojimi 2918 m. Poslušalci so z začudenjem izvedeli, da je na bolgarskem turistika že na prav visoki stopnji in imajo povsod že mnogo koč in zavetišč, a na Muselii so turisti celo postavili meteorološki observatorij. Kar se alpinizma samega tiče, so naši alpinisti seveda mnogo pred bolgarskimi in upajmo, da se bodo naši fantje na Bolgarskem proslavili s prvenstvenimi tuami. Daleč smo pa za Bolgari, kar se tiče turističnih mladinskih organizacij  in pa  varstva  prirode.  V najvišjih
f)lan:nah so dr. Brilej m njegove dva sprem-jevalca gdč. Pavčn:kova in inž. Zaje našli člana mladinske organizacije, ki je s puško •tražil studenec da ga kdo ne onesnaži. In tako varuje bolgarska mladina tudi floro in živalstvo, pri nas se pa pase;o krave po Triglavskem narodnem parku. Pri vseh svojih opisih planin je dr. Brilej navajal tudi redke rastline in pokazal njih slike ter nas plašil z medvedi, najbolj so pa poslušalci občudovali lepoto neštetih jezerc, ki so raztresena po Rili in Pirini. V dolinah je povsod tudi polno kopališč in vročih ter zdravilnih vrelcev in tudi že nekaj boljših hotelov. Ker bo dr. Brilejevo predavanje objavljeno v »Planinskem Vestniku«. se ne bomo spuščali v podrobnosti in zato omenjamo samo še to. da nas je s planin, ki so nadvse romantične in interčsantne, popeljal nazaj v Sofijo ter daleč tja v moderno kopališče Varno ob Črnem morju.
Predavatelj naj svoje predavanje ponovi in gotovo bo z njim napolnil največjo ljubljansko dvorano, saj je po predavanju frenetičen aplavz dokazal, da je dr Brilej navdušil vse poslušalce za bolgarske planine in za bolgarski narod, zato smo pa preverjeni, da bo že prihodnje poletje na Vitoši, Rili in Pirmu ali pa v Rodopskih gorah sklenjenih prav mnogo trdnih prijateljstev med bolgarskimi in našimi turistu
I    Ciril Dolenec |
Ljubljana, 16. decembra. Mnogo prijateljev je imel bančni ravnatelj Ciril Dolenec, a skoraj vsi so ga zapustili ter pozabili in zvesta prijateljica mu je ostala edino 5e smrt, ki ga je v četrtek ponoči rešila vseh muk in trpljenja. Seboj je vzela njegovo zlato srce, ki je vse življenje utripalo le za druge, za lepoto in plemenitost in doživelo toPko razočaranj.
Ciril Dolenec je bil potomec stare, vedno narodne in napredne Brbonove hiše iz škofje Loke, njegov pokorni oče Oroslav je bil pa med najuglednejšimi ljubljanskimi meščani in med najzavednejšimi narodnjaki. Ko je Ciril v Ljubljani napravil nižjo gimnazijo, je absolviral trgovsko akademijo v Gradcu in stopil v Ljubljansko kreditno banko, kjer so mladega moža kmalu spoznali za izredno sposobnega finančnika. Njegova vsestranska inteligenca je visoko segala nad povprečnost, saj je pokojnik porabil vsako priliko, da še razširi svoje Široko obzorje, V resnici mecenatsko, a nikdar bahaško, je ljubil slovensko literaturo in bil najpožrtvovalnejši prijatelj slovenske likovne umetnosti. Med svojimi kolegi bančniki je užival izredno spoštovanje kot strokovnjak, za napredek lepin umetnosti vneti ljudje so pa v njem cenili izredno kulturnega moža in si želeli, da bi mu bili vsi veliki narodni gospodarji vsaj podobni. Leta 1920. ga je Ljubljanska kreditna banka za nekaj mesecev poslala za voditelja podružnice v Gorico, od koder se je pa že jeseni vrnil kot ravnatelj Obrtne banke. Zavod je izpopolnil in ga postavil na trdne temelje, ki ga niso mogli omajati niti potresi zadnjih časov. Svojim kolegom je bil vedno najboljši prijatelj, saj je poznal le dobroto in ni nikjer slutil neodkritosrčnosti, njemu podrejeni se ga bodo pa vedno spominjali kot najboljšega šefa predobrega srca. Nikomur ni mogel storiti zla in vsakega je skušal dvigniti k sebi.
Tako talentiranega m visoko inteligentnega moža je pa v najlepših letih napadla težka bolezen sarkom, da so mu morali odrezati nogo in se je kakor pesnik Heme zakopal ▼ grobnico postelje. — Z nadčloveško silo je prenaša1 duševno in fizično trpljenje leta in leta sam in samcat, pozabljen skoraj od vseh onih ki |im je on ostal zvest prijatelj do zadnjega diha. Za vse se je zanimal in pretakal solze sočutja ob vsaki nesreči, kakor otrok se je pa veselil vsakega napredka in redkih lučic, ki so posijale naši kulturi. Vse. kar je bilo od tega sveta, je zgorelo v njem. da je poet in filozof spoznal vso resnico minlii-vosti ter cenil le še lepoto in dobroto. Ze davno je odpustil svetu in usodi ter izd rinil z vedrim nasmehom svojo čisto dušo
Mučeniku in duhovnemu aristokratu svetal spomrn, njegovim pa naše ra;'skre-nejše sožalje. Ante Gaber
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Več smrtnih nasreč. — Samomor. — Novi grobovi.
V krajo Ročk Springs, država Wyo-ming, je šel Matija Oblak na lov na jelena. Na lovu ga je pa namenoma obstretil Janez Parkelj, s katerim sta se bila nedavno sprla. Zločinca so aretirali. Pokojni Oblak je bil doma iz Hotovelj v poljanski župniji nad škof jo Loko.
V Forest Citvju. država Pensvlvanija. je vlak do smrti povozil 381etnega Janeza KJemenca, doma iz Borovnice. — V »stem kraju je 1. novembra po dolgi bolezni umrla Alojzija Femc, doma iz St. Vida na Dolenjskem. — Ko se je Cecilija Dermon-ta 1. novembra vračala s pokopališča v Moon Runu, kjer je obiskala grob pokojnega moža je nenadoma odjeknil strel in drobci so se ji zapičili v glavo in obraz. Streljal je neki Feliks Olivani, ki je bil na lovu im ženske ni videl. Dermontova je morala iskati pomoči v bolnici.
Dne 16. novembra je v Clevelandu umrl 641etni France Lipož, doma iz Butja na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 17 leti. Zapustil je ženo in mnogo prijateljev, v južni Ameriki pa sina. — V Clevelandu je umrl eden najstarejših tamošnjih pionirjev. 64'etni Alojz Drenšek. ki so ga našli zjutraj mrtvega v njegovem stanovanju. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi otrpnenja srca. Pokojnik je bil doma iz Dolenjega kota pri Žužemberku. Zapustil je ženo, več sinov in hčera. — Dne 7. novembra je v istem kraju umrl 20Ietni Henr.k Sprajcar. Na o les u se je prehladil in prehladu se je pridružila pljučnica, ki ji je podlegel.
V Milwaukeeju se je smrtno ponesrečil 29letni Štefan Urbas. Peljal se je z vlakom iz Chicaga domov in ko je vlak pri-vozil do Greenfield ulice, je skočil Urbas z vagona, da bi hitreje prišel domov. Ker je pa vlak prehitro vozd, je priletel s takšno silo na tir, da si je prebil lobanjo in obležal mrtev. Za pokojnim žalujejo starši, šest sester in štirje bratje.
Žrtev slične nesreče je postal tudi 48-letni Janez Kolenc iz Borovnice, ki ga je
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. Velenapeta filmska opereta
Pustolovščina ene noči
Paul Abrahamova glasba ?enny Jugo, Hans Brausevvetter, Paul Kemp Mladini neprimerno! Predstave: v soboto cb %7. ln H9., v nedeljo ob 3-, 5-, 7. in 9., v ponedeljek ob yj 7. in *&9., uri zvečer Dopolnilo* najnovejši zvočni tednik Pride!     »ZKNIN GREH« Pride!
Za trojčki še dvojčki
Trebnje, 15. decembra.
Naši čitatelji se gotovo še spomi-njajo dolenjskih trojčk, ki jih je pred letom dobila revna družina Jeričeva iz Studene pri Trebnjem. Trojčke Cilko, Micko in Ančko so oblili pri krstnem kamnu trebanjske farne cerkve in revščina je dobila svoj prvi blagoslov. Mati je porodila trojčke po prihodu iz umobolnice, kjer se je delj časa zdravila in so jo tik pred porodom poslali domov. Po porodu se je matere zdravje vidno vračalo, obilen božji blagoslov pa jc našel še obilnejši odmev v naši javnosti, ki je revni družini z darovi pomagala tako. da ni trpela pomanjkanja. Kljub najskrbnejši negi in ob pomoči dobrih ljudi pa deklicam ni bilo usojeno živeti. 2e po nekaj mesecih življenja sta dve umrli, dočim tretja, še živi.
Se živi, poleg nje pa živita se dve no-vorojenki, ki ju je dobila siromašna družina pred dnevi. Po trojčkah dvojčke in družina šte.e zopet toliko članov, kakor pred letom dni. Namestu umrlih dveh deklic so dobili dvojčke in materi trojčk, dvojčk ter sedmih otrok že prej, le želi-mo, da bi namestu siromaštva vladale pri hiši razmere, ki bi omogočale življenje tako številna družine, edinstvene daleč daleč na okoli.
Da bo poročilo popolno, naj dodamo še, da dvojčke pri nas niso nobena redkost, saj so v tem tednu tri matere naše fare rodile 6 otrok. Poleg matere trojčk, ki ima sedaj dvojčke, sta v bližini rodili še dve materi dvojčke, katerih imen ne navajamo, ker tega ne žele.
Poset planinskih koč
pozimi
Ljubljana, 16. decembra, Poset planinskih koč in domov v času izven sezone je redno mogoč samo ▼ spremstvu vodnika SPD odnosno oskrbnika dotične koče. Ključe planinskih postojank, ki niso odprte, hranijo za to določeni zaupniki SPD in oskrbniki posameznih koč in domov. V času zimske sezone v Triglavskem pogorju t j. od 1. marca do 15. maja pa se dobe ključi odnosno vodnik za Triglavski dom. Vodnikovo kočo in kočo pri Triglavskih jezerih pri oskrbniku Sta-ničeve koče, ki jih oddaja pod istimi pogoji kot ostali zaupniki.
Ključe posameznih koč m domov hranijo naslednji:
a) v Mojstrani — Lah Gregor — zaupnik SPD. hrani ključe od Aljaževega doma, Staničeve koče. Kredarice, Vodnikove koče. Koče pri Sedmih jezerih in Aleksandrovega doma;
b) v Srednji vasi — Skantar Matevž — zaupnik SPD. hrani ključe od Koče pri Sedmih jezerih, Aleksandrovega doma. Vodnikove koče, Kredarice in Staničeve koče:
c) v Bohinjski Bistrici — oskrbnica Zen Marjeta — hrani ključe od Molnarjeve koče, Smukavec Ivanka pa hrani ključe od Orožnove koče in od Krekove koče:
č) v Srednji vasi — Sest Franc — oskrbnik, za Triglavski dom na Kredarici:
d) v Srednii vasi — Zvan Ivanka, oskrbnica koče pri Trigl. jezerih;
e) v Bohiniski Bistrici — Zen Marjeta — oskrbnica Molnsrieve koče:
f) v Bohinjki B:strici — Smukavec — oskrbnica Orožnove koče:
g) v Selcah — Lotrič Franc restavrater. Cešnjice — hrani ključe od K-ekove koče;
h) v Kranjski gori — Julke Pečar — hrani ključe od Erjavčeve koče;
do smrti povozil vlak Za njim žaluje sestra Antonija Rudolf. Smrtno se je ponesrečil v Sudburvju pri Ontanu v Kanadi Janez Strumbelj. Delal je v rudniku, med delom je pa padla nanj težka skala m ga ubila. Pokojni je bil doma i Golega pri Igu. Zapustil je brata Toneta, katerega bivališče je neznano.
V Springfieldu so našli nedavno obešenega Matijo Rančigaja. Pokojni je bil star 52 let, doma je bil iz Vač pri Litiji. Bil je samec in delj časa brez dela. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da tako ne more več živeti. Za njim žalujeta dve sestri. — V Jamaici je umrl rojak Bruner, ki je zapustil ženo in hčerko. — V kraju Cle Flum. država \Vashington je umrla 15-letna Marta Aristovnik — V Buhlu. država Minnesota, so pokopali 52!etno rranči-ško Bambičevo, rojeno Stare. Pokojna je bila doma iz Skocjana na Dolenjskem. Zapustila je moža, štiri sinove m dve hčerki.
— V Kokomu, država Indiana, je umrl France Mele, po domače Tomcev. Pokojni je bil doma z Vrhnike in star 53 let V Ameriki je bival 30 let Bil je vzoren gospodar. Zapustil je dve hčerki in tri sinove
— Po dolgi bolezni je v Forest Citvju, država Pennsvlvanija, umrla Alojzija Femc, doma iz St. Vida na Dolenjskem. Zapustila je moža in sina, za njo pa žaluje tudi oče. — V Pueblu, država Colorado. je umrla 551etna Ivanka Lekše. doma iz Strug na Dolenjskem. Zapustila je 13 otrok. — V Shebovganu je smrt pobrala Martina Za-leznika, starega 60 let in doma iz Gornjega grada. Zadela ga je kap. — Na svojem domu v Milwaukeeju je umrl 56letni Alojzij Manhart, ki je podlegel pljučmci Za njim žalujeta žena in sin — Po kratk; bolezni je v Lorainu umrl Anton Pire, doma iz Iške loke pri Ljubljani. — V Cleve'andu je umrla po krajši bolezni dobro znana rojakinja Karolina Požarjeva. rojena Stanič. Pokojna je bila stara 43 let, doma je bila iz vasi Spodnje Vreme na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 20 letL
I) KJinar Jože »pri Betelu«, Sv. Križ — hrani ključe od Spodnje Goliake koče;
j) v Kamniški Bistrici — oskrbnik v Kamniški Bistrici hrani ključe od Cojzove koče in koče na Kamniškem sedlu;
k) v Luča h — Dežman Franc, Suhe — hrani ključe od Ko rosice;
1) v Logarski dolini ozir. v Lučah — Jaka Robnik, posestnik — hrani ključe od Frišaufovega doma;
m) na Jezerskem — Meglic Helena, Spod. Jezersko — hrani ključe od Češke koče.
Vodniki in turisti se smejo posluževati samo onih delov koče, ki so namenjeni za zasilno porabo, t j. ve/a, obednica in kuhinja. Pristojbina za poset koče znaša na dan in za osebo pri članih SPD Din 20.—, pri nečlanih Din 30.—.
Prenočnina pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru znaša za člane SPD, »Skale« in tečajnike: nad garažo, v kurjeni veliki sobi in nad kuhinjo v kurjenih sobah Din 10.—, v hotelskih sobah Din 15.—.
Pristojbine vodnikov: Za plezalne ture po dogovoru. Na vseh drugih gorskih turah dobi vodnik ob celodnevni zamudi na dan Din 120.—, za poldnevno zamudo Din 60 in ob potovanju v nočnem času pribitek za vsako nočno uro Din 10.—.
Pristojbine nosačev: Ob celodnevni zamudi na dan po Din 80.—, za poldnevno zamudo Din 40.— ter ob potovanju v nočnem času pribitek za vsako nočno uro Din 5.—.
Planinci in smučarji, posetrte v čim večjem številu naše krasne planine!
Pomagajte trpinom!
Ljubljana, 16. decembra. Ta klic, ki naj ne naleti na gluha ušesa, naslavlja društvo »Tabor« v Ljubljani na vso javnost s prošnjo, da bi se človekoljubno zavzela za številne, splošnemu pomanjkanju ki trpljenju izpostavljene brezposelne, po nemili usodi prizadete nesrečnike,
Društvo »Tabor« je v to prepotrebno humano in socialno akcijo usmerilo vse svoje delo ter se neumorno trudi, da olajša bedno životarjenje mnoa-m trpinom, ki jih vsakovrstne nadloge telesno in moralno ubijajo. Nepopisno je duševno in telesno trpljenje dela voljnega človeka, ki je proti svoji volji ostal brez dela in zaslužka, ki se čuti izrinjenega iz občestva delovnih in koristnih članov človeške družbe, ter ga kontno razmere prisilijo, da se v svoji bedi in obupu obrne po pomoč na javnost Toliko večja pa je njegova bol in utegne zapustiti v njem neizbrisne sledove, če ga istovetimo z onimi, ki so si iz brezposelnosti ustvarili nov, donosen poklic v ogromno škodo bednih trpinov, katerim vest in poštenje ne dopuščata, da bi na ta nrčin varali javnost
Baš tem trpinom posveča društvo »»Tabor« vso pozornost, jim po svojih močeh pomaga iz najhujše stiske ter jim nudi kolikor toliko dostojno življenje. Na ta način jih obvaruje popolne moralne in telesne propasti, prav tako pa uspešno odvrača od prosjačenja, beračenja in nadlegovanja, ki človeka ponižuje in krha njegove moralne vrednote
Da b: moglo praktično izpolnjevati svojo socialno nalogo, je društvo »Tabor« v letošnji jeseni popolnoma dogradilo prostorno prenočišče na Viču, kjer nudi trenutno brezplačno zatočišče že 21 brezposelnim delavcem. V prenočišču pa je prostora za 50 in še več oseb. kljub stalnemu pritisku in povpraševanju pa prosilcem ni mogoče ustreči radi pomanjkanja opreme za ostale postelje.
Društvo »Tabor« se zato obrača na vso javnost s prošnjo, da bi ga podprla v tem delu ter mu pomagala opremiti prenočišče, da bo zamoglo sprejeti pod streho čim več" potrebnih.   Društvo  bo  hvaležno spiejelo vsak dar, zlasti pa odeje, riuhe. stara jbla-čila, obuvala itd   Ker nudi društvo razen tega še 35 brezposelnem dnevno  tudi iz darno breznlačno hrano, bo hvaležno spre ielo tudi darove v denariu in živ;l;h. d* bo zamoglo še nadalje nuditi nesrečnikor hrano.
Naslov druStva je: Društvo »Tabor« \ Ljubljani, poštni predal 308, odnosno Se lenburgova uL 7-IL
jOOOOOOOOOC^
H. E. GROH
TENOR, KAKRŠNIH JE MALO, POJE V DIVNI OPERETI
PESEM O SREČI
Telefon 21-24    „ELITNI   KINO   MATICA"     Telefon 21-24 g
Rezervirajte vstopnice! Pred prodaja dnevno od 11. do \'j\fk. ure. Predstav« Q ob 4, 714 In 914, jutri ob S., 5„ 714 ln 914.      NOV FOXOV 2URNAJL. Q
C
)OOOOOOCX>OCXX)OOOOCCOCOCCCCCOCOOOC
Dnevne vesti
— N©*e tak«ne znamke. S 1- januarjem 1934 pridejo v promet taksne znamke nove »misije po 10 Din, taksn* znamke star? emisije bodo pa vzete iz prometa. Stnr-? taksne znamke &e bodo zamenjaval* za nove od t. januarja <1o 31. marca 1934.
— Iz >Slnžbenr?a li<ta«. >Sk:žbeni li«t< kr. banske uprave dravske banovine St. 101 s dne 1*5. t- m. obiavlja zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in vlado republike Franciie o preferenčnfnn postopanju z iu-2oslovan<*ko pšenico, zakon o sporazumu o ureditvi trgovinskega prometa med knlie-vino Jj»sros!avijo in kraljevino Italijo, pravila o organizaciji državna razredna loterije kraljevine Jugoslavije, izmenjavo ratifika-cijekib instrumentov kralit-vine Jugoslavije in republika Franciie o trgovinskem sporazumu (preferenci na žito) ratifikacijo konvencije o pobijanju nori flre jeva nju denaria in zapisnika po Madžarski, pristop Danske k bern«ki konvenciji za zabito literarnih in umetniških del. ratifikacio mednarodn? konvencij o antidiftpričnem serumu po republiki Grčiji in pristop Tjrčir? k mednarodni konvenHji o oni ju in k zapisniku.
— Zdravniška vest. V imenik zdravnikov zdravnice zbornice za dravsko banovino ata bila vpisana zdravnik v splošni bol-nin v Lfubliani dr. Valentin TvuSar in zdravnik v ?kofii Loki dr. A!h»rt Hmmn.
— Razpisana zdravniška služba. Glavna bratovska blagajna za zavarovanj; rudarjev in rudarskih nameščencev v Sarajevu razpisuje natečaj za izpraznjeno mesto pogodbenega zdravnika pri mestni bratovski blagajni pri državni železarni in rudniku v \a-rešu. Prošnje je treba vložiti do 15. januarja 1Q34.
— Obrestna mera kreditnih zadrug. Zadružna Zveza in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani objavljata: Z uredbo o zaščiti kmetov z dne 23. novembra 1933 so določene obresti 6.02 odstotka za vse zaščitene kmetske dolgove, ki predstavljajo večino zadružnih posojil. Za ostala posojila pa priporočata zvezi kot centrali včlen jenih kreditnih zadrug glede na čl. 1. uredbe o maksimiranju obrestne mere z dne 22 novembra 1Q33 naj posojilnica glede na težke Gospodarske razmere vseh dolžnikov drže od 1. januarja 1934 dalje tudi za nove in za nekmetske dolgove čim nižjo mogočo obrestno mero, nikakor pa ne višjo od 9.5 odstotkov.
_ Prijave radioa para tov pri preselitvi.
Na vprašanje neke poštne direkcije glede postopanja pri preselitvi radionaročnikov iz kraja v kraj iste ali druge direkcije pojasnjuje tt. oddelek prometnega ministrstva da mora vsak raaionaročnik prijaviti svoj'odhod dotični pošti in prihod novi poŠti pismeno brez takse ali ustmeno. Priznanica o plačani naročnini velja za vse kraje in vse direkcije ter vsa področja koncesioniranih družb v naši državi.
_ Za mrtveca proglašen. Okrožno sodišča v Celju ie uvedlo postopanje, da se pro-clasi za mrtveca posestnik v Pree?ki Jože Rebsrčnik. ki je odšel v začetki svetovne vojne na italijansko bojišče in ie baje v av-irustu 1015 na Doberdobu padel
_ Živa!-kp kužne bolezni v drarski oa-novini. Po stanju z dne U). t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 107 dvorcih, svinjska rdečica na 20. perutninska kolera na 15. šumeči prisad na 1, in oteklina
M _L Vsem usnjarjem dravske banovine. Naeelstvo usnjarskega udruženja za dravsko banovino vabi vse člane, kj imajo interes za oddajo (strogo) po usnjarsko kon-serviranih in sortiranih surovih svinjin, na sestanek dne 28. decembra ietoa ob 10. uri v posebni sobi hotela 1 Štrukelj« v Ljubljani. Načelstvo. 644-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, mrzlo vreme. Včeraj je snežilo skoraj po vsKih krajih naS? države, na iusu pa deževalo. Na i višja temperatura je znašala včerai v Split j 15, v Skuplju 7. v Sarajevu 0. Beogradu 1, v Ljubljani —6.5. v Mariboru — 6.G. v Zagrebu —7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756. temperatura j? znašala —9.
Iz Ljubljane
—lj Akademija Narodne odbnrne v počaščen je rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ob 20. v dvorani Kazine. Sodeluje radioorkester s čbani opernega orkestra, in godbeniki godbe dravske divizijske oblasti. Vokalni koncert tvorita solista direktor drž konservatorija g. Julij Betetto in tenorist ljubljanske opere g. Svetozar Banovec. Nadalje izvaja pevske točke pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja. Po akademiji bo družabni večer. Igra radio jazz. Vstopnice prodala Zvezna knjigama v Ljubljani, Selenburgova ul. 7, kjer se dobi tudi spored akademije.
_IJ VSe trgovine morajo biti Jutri zaprta. Ker jutri slavimo rojstni dati NJ. Vel kralja Alessandra kot državni praznik, morajo biti ves dan zaprte vse trgovine ln obrati. Nekateri trgovci so sicer mnenja, *!a *e jutrišnja nedelja že »zlatar, ko smejo biti treovine odprte, vendar pa polici-la opozarja, da Je »zlata nedelja* le ona Mfe pred božičem, torej še!e prihodnja nedelja Tudi Združenje trsrovcev opozarja, la morajo biti hitri vse treovine ln obrati »rezpogojcio   ves   dan zaprti.
—lj Na Kongresnem trgu ni bilo niti 5e 'eraj mnogo smrečic, ker je bilo vreme -eslabo. da bi lahko kmetje pripeljali v ubijano smrečje, pa tudi snega je na tem ju na vagone. Ce b! še snežilo nekal ča-1. ne bo letos naprodaj* dovolj božičnih evesc In najbrž lih ne bo preveč, ker je padel taksen sneg da kmetje ne morejo gozdove. Včeraj so postavili stojnice za žični sejem pri stolnici, kjer prodajajo odpustke in podobno šaro.
vela kot velika filmska umetnica. — OSčin-stvo opozarjamo tudi na film ZKD »Pred maturo«« znamenito delo mlade češke fi;m-ske umetnosti, zanimivo in poučno z'asti za pedagoge in starše. Ta film bomo v. del i danes ob 14.15 in jutri ob 11. ▼ Elitnem kinu Matici.
—Ij t metu laki aH tek vam bo nudila nocojšnja esperantska akademija v dvorani Delavske zbornica, če znate esperanto ali ne. Začetek ob 20. uri, vstopnina 5 Din. Po akademiji družabna zabava,
—lj D rev i |n jutri a« bo Igrala v Šentjakobskem gledališču Izvrstna burka »VI ste razkrinkani!« ki bo zaradi svoje vele-
: komične vsebine sigurno ugajala cenjenim posetnikom. Dejanje je vzeto iz šolskega življenja. Kdor ljubi res dober humor, naj
. poset! predstavi. Vstopnice se dobe od 10.
1 do 12. in od 15. do 17. ure pri blagajni v
i L nadstr. Mestnega doma.
—Ij Vojaška zgiaaitev. Mestno načelstvo v Ljubljani (vojaški urad) poziva potom razglasa k vojaški zglasitvi naslednje obveznike:    1. Vse v Ljubljano pristojne
mladeniče, ki so rojeni 1914. leta ln pa one, rojene v letih 1913, 1912, 1911, 1910, 1909, 1908 in 1907. ki doslej še sploh niso bili vojaako pregledani ali pa so bili pregledani in oglašeni za začasno (privremeno) nesposobne. 2. Vse v Ljubljani bivajoče pa v druge občine spadajoče mladeniče, ki so rojeni v letih 1907 do 1914. 3. Vse obveznike operativne in rezervne vojske do 50. leta starosti, ki so postali Iz kakršnegakoli vzroka nesposobni za nadaljnje izvrševanje odkazane jim vojaške službe. 4. Vse mladeniče, ki so rojeni 1916. leta. Podrobnosti zglasitve so razvidne z razglasov, ki so razširjeni po mestu, zve pa se zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu st. 7,1. Kdor bi se pravočasno ne zglasil, bi bil po voj. kaz. zakonu najstrožje kaznovan, kakor da se odteguje zakoniti voj. dolžnosti. Za pravilno zglasitev odgovarjajo tudi starši, sorodniki, varuhi, stanodajalci ln služboda-jalci prizadetih obveznikov.
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože,
motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako futro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj Vokalno,zborovskl koncert. Drevi ob 20. uri bo v veliki unionski dvorani koncert, na katerem nastopijo: pevski zbor društva »Grafike«, mešani zbor Narodnega želez, društva »Sloge« in mešani zbor >Slavca«. Poleg tega nastopi solist-teno-rist Ivan Franci, znani Slovenski vokalni kvintet in priljubljeni oktet v Ljubljanskega Zvona«. Koncert priredi pevsko društvo >Slavec« v proslavo rajstnega dne Nj. VeL kralja Aleksandra I. Kot uvod bodo zapeli združenj zbori državno himno, nakar bo imel kratek pozdravni nagovor sedanji predsednik »Slavca* ing. Krainer, par zgodovinskih podatkov pa bo podal častni predsednik -Slavca« mnogozaslužni gospod Dražil. Podrobni spored se dobi v predpro-daji v knjigarni Glaabene Matice, kjer so na razpolago tudi sedeži in stojišča. Vse občinstvo, ki se zanima za zborovsko glasbo, vabimo na nocojšnji koncert. Začetek točno ob 20. uri, dvorana hotela Union,
—lj Združenje mesarjev in klobaaičar-jev. Uprava Združenja mesarjev ln kloba-sičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesarski lokali in stojnice v nedeljo in ponedeljek, dne 24. ln 25. decembra t. 1. ves dan zaprte, zato bodo pa odprte v soboto, dne 23. decembra t. 1. do 19. ure Priporočamo vsem, naj si nabavijo pravočasno meso za zgoraj navedena dneva. Načelnik Alojzij Brecelnik. 643-n
—li  Kemično elsti obleke Simene. Kolo dvor,t m 8
Mlad in starejši gospod,
oba bosta zadovoljna. Vsak dobi ono, s čemer mu je ustreženo. Lepe tkanine in solidno izdelavo. Stvari, ki vsekakor zaslutijo pozornost.
JOS. ROJI NA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3
—lj V društvu »Soča« bo v soboto, dne 16. t. m. govoril v dvorani pri Levu ob pol 9. uri zvečer naš znani odlični strokovnjak na gospodarskem in finančnem poprišču univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič »o gospodarskih konjunkturah«. K temu za sedanji čas zelo primernemu ln aktualnemu predavanju so vabljeni nele člani pač pa tudi vsi prijatelji društva. Po predavanju se vrši počaščenje rojstnega dne Nj. Vel. kralja s primernim govorom, deklamacijo in petjem  Vstop vsem prost. Odbor. 635-n
—lj Udruženje jujrosl o venskih inženjer-jev in arhitektov — sekcija LJubljana priredi v torek 19. t. m. ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1/H debatni večer o predlogih kluba in-ženjerjev in arhitektov — pripravnikov za uvedbo javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Vabljeni člani in vsi, ki se zanimajo.
—lj Nastop slovenskega oeltsta. Glasbena Matica je povabila absolventa ljubljanskega drž. konservatorija in dunajske akademije čeli sta Bogo Leskovica, da priredi v začetku januarja samostojen koncert za čelo. Na klavirju ga bo spremljal g. Marjan Lipovšek. Spored ln druge podrobnosti javimo.
—lj Po naših kinematografih. Za božične praznike nam pripravlja Elitni kino Matica krasen film »Hrepenenje«. To je največ ie delo filmske umetnosti zadnjega časa. Film je režtral \Villv Forst fn doso-«el z njim zavidanja vreden uspeh To je film godbe, petja in veselja, pa tudi ganljivih prizorov. — Nova zvezda na filmskem platnu ie Mar ione King. ki nastopa z Gre- 1 to Oarhn v krstnem nepozabnem Hlmu Suzana LenoT Mariorie Kina ie priffla k filmu po neki luč iu Nobenega namena pa tudi •ipania n* ime?«, da bi postala kdaj filmska igralka Prvotno ie nastopala samo ▼ coTvbovskih filmih, zdaj pa nastop« k znamenitimi igralkami ta igralci, ker jo zailo-
RESNICA JE,
da se moška in dečja oblačila
najbolje kupijo
pri tvrdki J. MAČEK. LJUBLJANA. ALEKSANDROVA CESTA 12
—lj Ljubljanskemu meščanstvu in hišnim posestnikom. 17. decembra proslavljamo rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. t>a proslavimo dostojno ta praznik, pozivam meščanstvo, ziasti pa hišne posestnike, da okrase svoje hiše z državnimi zastavami. — Mestni načelnik ln župan: dr. Dinko Puc.
—lj Oglejte al razstavo ▼ nedeljo 17. t. m. pri tvrdki A. Šinkovec naal. K. Sosa, Mestni trg. 648-n
—lj Gostiln HVarska samopomoč opozarja vse članstvo, da se brezpogojno udeleži izrednega občnega zbora, ki bo dne 19. decembra 1933 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v kolodvorski restavraciji z jako važnim dnevnim redom. — Uprava, 647-n
—lj diškarjl! Napovedanega obhoda drevi zaradi neugodnega vremena ne bo! Akcijski odbor.
—lj Ciril Metodovi družbi pomagate v teh težkih časih tudi na ta način, ako kupujete CM razglednice za božič in novo leto. Naročila sprejema CM pisarna. Beethovnova ulica St. 2. 645-n
—lj Obrtništvo v Attld. Drevi ob 19.30 priredi društvo jugoslovenskin obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani obrtniški seetanek v restavracijskih prostorih gostilne pri >Kersiču<. Razpravljalo ae bo o vseh važnih obrtno-gospodarsklh vprašanjih ln o ustanovitvi DJO za Šiško. Vabljeni vsi mojstri in mojstrice.
—lj Narodno strokovna zveča poziva svoje ljubljansko članstvo, naj se v kar največjem številu udeleži proslave bratske organizacije Narodne odbrane. Posebno naj se udeleži članstvo svečane akademije, ki se vrši drevi ob 20. url v dvorani Kazine.
DO PETKA
zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje ln avetlolikanje perila iz-gotovi sigurno do »BOZICAc
tovarna JOS« REICH
—I j Opozarjamo na božična darila, katera dobite pri nakupu od Din 100.— naprej, in sicer od 18. do 24. XJL 1933 v modni trgovini Plrnat, LJubljana, Sv. Petra cesta 22.
—lj Društvo »Soča« priredi dne 17. t. m. ob 15. uri v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti božićnico. Vabljeni so starši z otroci, ki so vložili prošnje, kakor tudi članstvo. Uprava.
—lj Gramofone na obroke, anraM in vse smučarske potrebščine dobite najceneje pri Jos. Banjai, Miklošičeva cesta 20. Glej današnji oglas.
—lj Popravek. V včerajšnji številki našega Irsta je bil objavljen po naročilu neke stranke mali oglas, ki širi v njem lat '-ne stranka neresnične vesti o tvrdki Fr. Lu-kič v Ljubljani. Prizadeta tvrdka .e prot? dotični stranki že vložila tožbo zaradi klevete. Neljubo nam je in obžalujemo, da se je vrinila med male oglase taka notic« o tej splošno znani in solidni ljubljanska tvrdki.
—lj Za slepce. K. M. Potočnik lz Ljubljane, darujeta namestu venca na krsto pok. ravnatelja dr. Cirila Dolenca za društvo slepih Din 200.—.
_lj Predavanje v Vajeniškem domu v
Llplčevi ulici 2. Jutri ob 9.30 proslav; otrtna mladina v Vajeniškem domu kraljev rojstni dan z povorom predsednika S. Josipa Rebeka, nato bo pa predaval %. dr. Alujevlč o udejstvovanju mladine v sportu. V ponedeljek ob 18.30 pa popelje predsednik SPD g. dr. Josip Pretnar obrtno mladino v Južno Srbijo in jI a skloptič-nimi slikami razkaže planinske čare Sar-planine. Razen mladine ao vabljeni tudi mojstri, a vstopnine nI.
—IJ Predavanje o hrvatski sodobni 15 kovni umetnosti bo v torek dne 19. L m ob 18.30 v dvorani miner. Instituta na univerzi. Predaval bo z. prof. aaad. slikar Ljuba Babic lz Zagreba, ki sedaj tudi razstavlja r Jak. paviljonu.
__Jj Kolo Jugoatov. aeeter v Ljubljani Ima v nedeljo 17. t. m. ob 15. v telovadnici Srednje tehnične Šole vsakoletno običajno božičnlco za revno deco a proslavo kraljevega rojstnega dne, h kateri vab' ▼se dobrotnike ln prijatelje >Kolar. Pri proslavi nastopajo z dekJamacljaml tn petjem učenke L deki. nar. iole pri Sv Jakobu.
IVAN MOŽUHIN
v senzacijonalnem velefilmu Orijenta
lOOO
in drngra noč
Harem, ples, godba v
ZVOČNEM KINU DVOR
Telefon 27-80
Preda tave ob 4., 7. In 9. ari, jutri ob S., 5., 7. In 9. ori Ceno 2.—, 4.—, 6.— In S.— Din
Iz Laškega
— Ha rojstni dan NJ. Vel. kralja »o bo vršila ob 9. uri v tukajšnji nadžupni cerkvi slovesna zahvalna služba božja. Po cerkvenem opravila bo sprejemal a. sreski načelnik čestitke v prostorih s reske ea načel^va. Obenem poziva mestno nač»lstvo meščanstvo, da razobesi hitri raz biS državne zastave.
— Slavnostna Sokolska akademija, ki s? |e morala I; decembra — radi bolezni med deco m naraSčainiki — preložiti, se bo vr lila jutri ob osmi uri v Sokolekem domu. Obeežen, pester epor?d ie razviden iz lepakov. Sodeluje domač *okolski orkrst^r. Oddolžimo se sestram in bralom za niihovo vnemo s polnostevilno udeležbo.
— Sneea smo dobili radnje dni »korai pol metra. Vlaki prihajalo — osobito oni iz Zasreba — včasih tudi t več urno zamudo. Avtobus Celje-Laško in obratno je zadaja dva dneva izostal. Mladina se raduje, uboce pa ao nase krilate pevke, ki se žalostne in eladne stiskajo po zatonih. Uamilite s* jih ■ pedevico zrna, saj vas bodo zato tisočkrat odŠkodovale • pomladnim žvrgolenjem.
— Vodnikove knjige so tukajšnji naročniki že prejeli. Kdor jih §e želi — tudi ako Se ni bil naročen — naj se zel as i pri dmžbi-nem poverjeniku g. višjem sodnem oficijala KosČaku.
Iz Hrastnika
— Sokolova proslava 17. decembra. Sokolsko društvo priredi v nedeljo dopoldne ob 11. v Sokolske-m domu mladinsko akademijo v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra. Proslava, pri kateri bo sodelovala samo deca in naraščaj, pa zasluži obilne udeležbe tudi s strani ostalega članstva in občinstva. Ob tej priliki bo Sokol iz podpor, ki jih je nakazala 2upa za revno rudarsko deco, obdaroval s praktičnimi darili najsiromašnejse pipadnikc so-kolskega naraščaja in dece. ki bo na ta način vsaj delno deležna dobrot, ki naj jo ščitijo pred mrazom in zimo. S tem bo Sokol pač najlepše proslavil rojstni dan našega kralja. Vstop je prost
— Dečja akademija otroškega vrtca. Deca otroškega vrtca priredij pod vodstvom agilne učiteljice gdč. Klare Baloho-ve. mladinsko akademijo v proslavo^ rojstnega dne kralja Aleksandra, združeno z božičnico in obdaritvijo revne dece. Program akademije, ki bo v Sokolskem domu v nedeljo ob pol 5. popoldne, je zelo pester. Na sporedu so deklamacije, državna himna, razni prizori in igrokaz »Gostje s dežele«. Ker je čisti dobiček namenjen izključno za kritje stroškov obdarovan ia otrok, je naša dolžnost, da ae iste v čim večjem številu udeležimo.
— Mraz in sneg ovirata delo pri rudniku. Z mrazom, ki je pritisnil zadnje dni, so dela pri rudniku zlasti na separaciji zelo otežkočena in je potrebno mnogo več truda in stroškov, da se doseže potrebna produkcija. Ker je sedaj zapadel nov sneg. se je bati. da se ne ponove prilike leta 1930. ko se je t največjim trudom dosegla komaj parstotonska dnevna produkcija, ki je bila vzrok, da je premoga povsod primanjkovalo ter so ves privatni premog zasegle državne železnice.
Iz Kamnika
_ V proslavo rojetnega    dne NJ. Vel.
kralja Alekaandra bo v nedeljo ob 9. uri dopoldne slovesna masa v nadžupni cerkvi na Sutni, drevi pa bodo Btreli ln rakete z Malega grailu naznanili, da se vsi z radostjo spominjamo rojstnega dne našega vladarja.
_ Božično obdarovanje siromakov pripravlja nase agilno gasilno društvo. Sestavil se je odbor, ki bo organiziral nabiralno akcijo. Ker poznamo blago srce naših meSčanov, amo prepričani, da ne bo nihče odklonil vsaj malenkostnega iprispevka, ko bodo prišli nabiralci. Vsak dar v natu-ralijab ali gotovini bo dobrodošel. Gasilno društvo bo poklonilo kot prispevek res čisti dobiček obeh nedeljskih kinopred-stav. Naše občinstvo naj tudi to upošteva in z obilno udeležbo Indirektno podpre človekoljubno akcijo.
_ >Tabor< bo postova] Jutri v Domžalah, kjjer bo uprizoril Igro >Za đsAo grudo<. ki Je imela preteklo nedeljo r Kamniku velike nspt»h. DomŽalce opozarjamo na to predstavo, ki bo gotovo vzbudila mnogo zinfmanja.
Iz Kranja
45. rojstni dan NJ. Vel. kralja Aleksandra bo počastilo Sokolsko društvo Kranj jutri ob 17. url popoldne v veliki dvorani Narodnega doma z akademijo naraščaja in dece. Program obsega telovadne točke, petje in deklamacije. Pridite, da skupno z našimi najmlajšimi počastimo rojstni dan  nagega  narodnega vladarja.
— Zimsko športni odsek SPD. Smuški tečaj se vrši jutri ob 2 popoldne na Torklji in sicer vodi tečaj za začetnike g. Valen-člč, za izvežbane smučarje pa g. Jereb. — Okno a stične vaje se vrše skupno! Za božične praznike se vršita pod okriljem zimsko športnega odseka 8PD dva izleta: na Kofce pod vodstvom g. Jereba in na Jezersko pod vodstvom g. Valenčiča. Ude-leženci Izleta na Jezersko se morejo udeležiti enotedenskega tečaja, ki se bo vršil od 23. t. m. do 1. januarja. Prijaviti se je treba najkasneje do četrtka 20. t. m. pri g. Piskerniku v podružnici Ljubljanske kreditne banke Vabljeni vsi _ tudi nečlani.
Iz Celja
_c Ljudsko vseučilišče.    V ponedeljek
18. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole v Celju pisatelj Vladimir Levstik o >»lovenskem jeziku in njegovem poslanstvu«. Zanimivo predavanje tega od. ličnega predstavnika naše književnosti bo gotovo privabilo v ponedeljek zvečer zelo mnogo poslušalcev.
—c V Igralski soli v Mestnem gledati-idu bo predaval v nedeljo 17. t. m. ob po! 11. dopoldne g prof. Branko Rudolf o sce ni in barvah. Predavanje Je za gojence šole obvezno.
_c Celjsko mestno avtobusno podjetje
Je vsled snežnih žametov do nadaljnega ukinilo vožnje na vseh progah. Ci<m bodo ceste očiščene, bodo pričeli avtobusi zopet voziti.
—c Smučarji ae gibljejo. Prvi smučar, ski izlet Sokolskeaa društva r Celju bo v nedeljo 17. t. m., In sicer se bo poda! meški tn ženski naraščaj na Lahovno, moška tn ženska deca na Pristovo, članstvo pa k Sv. Ani pri Teharju. Zbiralršče vseh oddelkov bo v nedeljo ob pol 13. pred celj •kim kolodvorom, odhod tn ob 13. Smuči:-
aka sekcija SK Celje bo priredila v nedev ljo 17. t. m. skupen smučarski Izlet k Celjski koči. Zbirališče bo pri drsališča t
mestnem parku, odkoder bo ob pol 9. dopoldne odhod.
—c Nočno lekarniško službo    Ima do vštetega petka 22. t. m   lekarna >Pri Ms rtji pomagaj«  na Glavnem trgu.
Iz Trebnjega
— Izobesite zastave! Občina vabi fciei.a
posestnike, da ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja izobesijo raz svojih poslopij državne zastave.
— Sokolska proslava rojstnega dne -Vj. Vel. kralja bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 16. url v telovadnici na marofu.
— Knjižničar Sokolove knjižnice obvešča č!anstvo ki Oatalo občinstvo, da posluje knjižnica v bodoče do preklica ob petkib od 19.30 do 20. ure.
— Izvršilno postopanje za neplaeme davke po organu davčne uprave se prtftre t občini Trebnje prihodnjo nedeljo. V*l oni, ki letos sapadUh davkov niso poravnali, naj to do arede btore. d« ai prihranijo stroške rubežnl ln prisilnega Iztirjanju. kar Je v njih lastno korist. Prodaje za-rubljenih predmetov ne bodo vršile tal;o' ln bo postopek rubeži Izvršen do V.on tega leta. Ce davkov ne morete poravnati,
vložite prošnje za obročno plačilo.
DANES VESELA OPERETA SMEHA
BIL NEKOČ JE
MUZIKANT
v
ZVOČNEM KINU IDEAL
Predstave ob 4„ 7. in 9J4, Jutri oh 1L, fi,
7. tn 9. «4 url
S Ponikev
Cenjene narofnike. ki so zaontab i naročnino, prosimo naj jo poravnajo do novega leta pri 2. Germo vSku. PrMobivp^te nov* naročnike, saj inaSa naročnina na ifiluioiflrl N'arod« samo 12 Din mesečno.
— Sneg. Do včeraj j» zapadlo pr»cei an<'-ea, teko da bodo prišli *mu?arii na svoj račun, sa| ph |q mno?o pri n^, posebno otroci imak> veelie, «mu*i ai nspra-rijo kar ii starih >do^<. ki jih dota od starih eodov.
Greta Garbo
Suzana Lenox
Ez Sentiča
— Lepo miki a vže vanje. Na praznik. \ decembra, je tukajšnje Sokolsko društva priredilo lepo in prisrčno mikiavievanj«*. bokolska deca je v režiji učiteljice sestra Ljubice Jurajevćičeve prav skrbno pripravila in igrala igrico »Sestrin varuh«. Po poldanska prireditev ie b:la namenjene otrokom in je ub tej priliki Miklavž obda rova! 15 n^n z nogavicami, zvezki in sadjem, večerna pa za odrasle in je bil tudi pri njih zlasti za nekatere Miklavž res darežljiv. Da so bili naii otroci in sokolski naraščaj obdarovani, imata zlasti velike zasluge šolska upraviteljica iz Vrcic ses: a Marica Judničeva in gospa Tratnikova s nase postaje. Tudi nekateri drugi so z d« \: in dobro voljo pripomogli do tako lepeja uspeha in so domačini vsem za njihovo velikodušnost in požrtvovalnost iskreno hv* le/ni. Pri prireditvi so navzoči posebno živahno pozdravili s. Jurajeveičevo, ki je kakor že večkrat, nastopila z lepimi narodnimi plesi. Upamo, da jo bomo kmalu spet pozdravili pri novem nastopu, le žal ni f bemiču dvorane, k: bi mogla sprejeti vt J e število ljudi.
— Bogat lovski blagor. Iz Brezove r<.-bri pri Semiču se redko kaj sliši, ker jj* kakor pravijo, na koncu vsega dobrem Ljudem sicer primanjkuje tudi najpotrebnejšega za življenje, a imajo vsaj bogata lovišča. Posebno po Peščelniku j« mno^jo divjih prašičev. 6. decembra je lovec .Jak« b Sever ustrelil dva divja prašiča, eden ia tehtal 115 kg, drugi pa 80 kg Ve man"... nam pa divjih lovcev, ki pobijajo divjač nu vse vprek in jo love tudi v zanjke, pred katerimi še psi niso varni. Oblasti naj zaščitijo lovišča in divjačino Mimo. a ennko uvedejo pri vseh osumljencih strogo preiskavo in jim odvzamejo orožje.
— Dolgoprstneži so se pojavili. Zadnje čase smo imeli v našem kraju mir pred raznimi dolgoprstneži. Te dni pa so se zUsti v Kotu pri Semiču pojavili kurji tatovi, ki delajo kar na debelo in so pokradli že mni»-go perutnine. Ne izogibajo se niti vinsk h kleti in jim ni nobena ključavnica premr-č-na. Ker je večina te tatčev znana. upanxx da bodo kmalu prišli v roke pravice, da prejmejo zasluženo kazen.
Smučanje je lep šport, toda.«
Oatar sr*a * bH<l— ■*■> bArpaj« !<*• Me* Ia *». UtTikjoao«« istsai <m ** mit m kot«. » saj boi] Mpc«Mv4J4«i« Ob* •» Mfuln   i« v*u->*V
•   m*<>J prevtaat-
Tck tr«fe* ;-r avl«* \m+i «*  koto.  Tftdl  <«* po**
• Unao«    k«v*» m  Mm Ki >t«~4 kot« Bt«4-
.jVr«e* vpir*« » »1» vetra ■ *U|«.  K«4* pMia-
%s>     1^ ^rt^**"**^*
v«- •
•utorak« ipr*
tolkli.
Kje~t«to  JS  •*)•** «• p<>raon J*
- 44Mt*
V«lak»   Uuttra« __#v
»S L O V B N S R 1  NAROD*, dne 16. decembra 1933
Stran S
Električno oko
izdalo morilca
Litvinov in njegov smehljaj
Poset v Rimu in razgovor z novinarji — Molčečnost do
zadnjega trenutka
Ženevski novdnarj? so se pošteno zmotili, misleč, da bedo zvedeli cd enega na.spretnejših evropskih diplomatov Litvinova v Rimu kaj več, kakor so zvedeli v Ženevi. Na.osurejše diplomatsko orožje Litvinova je njegova raoičećnost, lahko bi rekli zagonet-nost. Smeje je izstopil v temni suknji s svileno rusko ruto okrog vratu in črnim klobukom na glavi iz salonskega vagona v spremstvu številnih članov sovjetskega poslaništva v Rimu. Nekoliko prisrčneje se je nasmehnil samo 20-članski skupini sovjetskih žen. ki so ga prišle pozdravit na kolodvor, toda tudi pri tej priliki ni črhnil niti besedice. Obraz se mu je zresni' pred ta-
ktičnimi veljaki, ki je z njimi hitTO odšel skozi kraljevsko čakalnico in z radostnim smehljajem je sedel v avto ter se od«peljal na sovjetsko poslaništvo,
Uradna poročila o Lkvinovih oficijelnih razgovorih pravijo, da je ostal tudi pri njih zagoneten s svojim večnim smehljajem. Tudi na poslan iškffli recepcijah je ohranil z litvinovsko doslednostjo svoj pomembni smehljaj. Nikoli nd začel govoriti s povabljenimi *osti. Vprašan je odgovarjal Ie kratko in samo bistvene stvari, da si je lahko pozneje vsak sam pojasnil njegov lako-nični odgovor, kakor je vedel m znal. Njegov smehljaj,   združen z bistrim.
opreznim pogledom skozi debela očala,
je veijai večino vsei o»koi;ci. Svo>ega smehljaja ni iz-prememi niti takrat, ko ga je komisar narodnega zavoda bojevnikov spremljal po novih mestih Li-torii m SabaudiL V navzočnosti državnega podtajnika Suvicha. ko so mu razkazovali vzorna nteiioracijska dela Pontinskih močvirij, je odgovoril smeje: »Pri nas uvedeni nagli tempo takih de! mi omogoča razumeti to veliko socijalno delo.«
V polni meri se je uveljavil sovjetski umetnik diplomatskega smehljaja in taktike molčečnosti pri zaključni recepcija novina-rjev na sovjetskem poslaništvu v Rimu. 60 razvajenih ljudi je znal držati v napeti pozornosti celo uro, kolikor je trajala recepcija s petmmut-nim čitanjem francoskega proglasa lit-vinovskega sloga, potem pa samo s smehljaji, bistrim pogledom skozi očala in molkom, pretrganlm le tu pa tam s tiho izgovorjeno frazo. Smeje je zavrnil Nemce, ko so silili vanj, da bi zvedeli, kakšen bo razvoj odnošajev med Rusijo in Nemčijo. Nemškim novinarjem je dejal tiho: »Saj vendar imamo staro pogodbo. Kaj bom počel v Berlinu, še ne vem.«
Prijaznejši smehljaj mu je zaigral na obrazu, ko so ga vprašali, ali bo Mala antanta res kmalu priznala Sovjetsko Rusijo. Ko je hotel francoski novinar na vsak način zvedeti, kakšno je truplo Društva narodov, kakor govore o tej mednarodni ustanovi v Ameriki, se je Litvinov skrivnostno nasmehnil, rekoč: »Kaj hočemo z mrličem?« Klasičen je bil njegov odgovor ali bolje rečeno niegov globoki molk na vprašanja o Vatikanu in Japonski. Pri prvem vprašanju se je Litvinov smeje ozrl v strop. tako. da je nekdo glasno pripomnil: »Glejte, nebeške zvezde šteje!« Pri vprašanju o oduošaim med Rusijo in Japonsko ie Litvinov brž ugasnil cigareto in odgrvvoril samo s smehljajem ter odnrtimi dlanmi. Kd^r ie bil na koTodvoru ori njegovem odhodu, se ie prekrca', da ie ob/ran/t Litvinov svojo mo'č^črjnst in zagnn^+nost s sovjetsko doslednostjo do zadnjega trenutka.
šnje« mode, je mnogo pripomogla, da se je življenje moderne ženske skrčilo.
Prof. Barlovv trdi, da je za popolno telesno in duševno ravnotežje potrebno pokriti živce s primerno plastjo maščobe. Ko je bil on mlad. so bile ženske odpornejše in imele so bolj zdrave živce, ker so bile bolj rejene. Pred 50 leti ženske niso igrale golfa, niti šofirale. pač so pa znale vzgojiti tudi 13 otrok ali pa kolonizirati s svojimi možmi neobljudene kraje obeh Amerik.
Nov vremenski prorok
Znani monakovski aerodinamik In vreme-noslovec dr. Manfred Curry je sestavil precizen instrument, ki s pomočjo kemičnega indikatorja točno napoveduje vreme 8—15 ur vnaprej. Instrument upošteva pri vremenski napovedi vlago, smer vetra in zračni pritisk, dočim upošteva barometer samo zračni pritisk.
Mutčeva zagonetka
V decembru leta 1918 so potegnili iz vagona tovornega vlaka na kolodvoru v Lyonu neznanca v raztrgani obleki, ki se ji je komaj še poznalo, da je bila nekoč vojaška uniforma. Kako je prišel mož v tovorni vlak. stoječ dolgo na stranskem tiru, kako dolgo je bil v njem in zakaj ni umrl od lakote, vse to je ostalo nepojasnjeno. Neznanec namreč ni odgovoril na nobeno vprašan:e, le ko so ga prijeli in zvezali, je zanul: »Nikoli!« Dali so mu ime Mi-chel in ob'asti so prvotno domnevale, da gre za bivšega nemškega vojaka, ki se je hotel po premirju vrniti iz ujetništva, pa se mu je spotoma omračil um. Z Nemčije se ni oglasil nihče, ki bi bil vedel kaj o neznancu in tako so ga spravili v francosko umobolnico, kjer je ostal celih 12 let. Ves čas ni izpre-govoril niti besedice. Šele te dni se mu je razvezal jezik, začel je govoriti, toda tako raztreseno in jecljaje. da ga ni mogoče razumeti.
V Rodezu. kjer je preživel neznanec 12 let v umobolnici, se je pa oglasila neka kmetica, češ. da je neznanec identičen z nemškim vojnim ujetnikom, ki je delal pn nji zadnji dve leti svetovne vojne. Ministrstvo je priznalo neznanca za francoskega državljana in tako mu je pripadala od leta 191S m-validn.na, ki je znesla do slej 300.000 frankov. Tega denarja pa seveda ni porabil, sai je bil ves čas zaprt v umobolnici. Ker bi pripadlo vseh 300.000 frankov njegovim sorodnikom. Če bi skrbeli zanj, se ie oglasilo več ljudi, med njimi tudi neka žens.ka, češ. da je neznanec njen mož. a neka druga hoče videti v njem svojega sina. tretja pa očeta svojih dveh otrok itd. Zdravniki čakajo, kaj bo z neznancem, ali se mu vrne po IS letih spomin in dar govora.
Na pomoč rudarskim revirjem
Osnuje na] se enoten akcijski odbor, ki bo vodil vse delo za pomoč gladujočim rudarjem
čez noč je postala rdečelaska
Med Milanom in Purixom se je zgodil čudež na mladi dami, ki ji bodo druge dame zavidale. Zvečer je odhajala iz trgovine 23 letna prodajalka Evelina Signorelli plavolasa, naslednjega dne je pa prišla v trgovino z lepimi rdečimi lasmi. Dekle je prišlo zvečer kakor ponavadi domov, in ker jo je čakalo doma še delo, je zakurila v pečici, ki ji pravijo Italijani »brassero«. To so majhne patentne pečice, ki hitro segrejejo sobo. Naložila je v pečico oglja, potem je pa sedla k delu. Med delom je mislila na svojega dobrega šefa, potem je pa hotela leči k počitku. Pogasila je ogenj in postavila pečico v kot.
V pečici je pa vso noč tlel večji kos oglja in po sobi se je razširil plin tako, da so našli starši zjutraj hčerko napol zadušeno. Z umetnim dihanjem so jo obudili, a čakala jih je še drugo presenečenje — hčerka je dobila čez noč krasne rdeče lase. Iz tlečega oglja se jo razvil plin, ki je dekletu prebarval lase.
Žensko življenje se krči
Eden najuglednejših angleških zdravnikov prof. Thomas Barlovv je dognal, da se je povprečna starost modernih žensk skrčila skoraj za dve leti Vzrok tega pojava je treba iskati v načinu življenja žensk naše dobe. Ženske žive sedaj preveč intenzivno, love se za raznimi užitki in nikoli se ne zadovolje s tem, kar so dosegle. V delu in zabavi so izgubile pravo mero. Že itak je življenje v naših časih tako burno, da človeku kmalu uniči živce, ženske so pa segle še po kaji in alkoholnih pijačah, da se še hitreje uničijo. Tudi slovita vitka linija,  ta  kategorična  zahteva »včeraj-
a. U r,nnery: 2 -t i
sit9 g ti
t? o m • »»
Kapitan je poskusil iz vljudnosti ugovarjati, toda Laiavette je hitro nadaljeval: %:' ;
— Da, gospoda, gospod kapitan bi lahko kratkomalo zapovedal, naj krenejo vse ladje pod njegovim poveljstvom proti angleškemu brodovju, pa vendar prihaja vprašat vas za svet Vpršam vas torej:
— Ali naj se spustimo v boj s sovražnikom?
Ali pa naj še nadalje ...
— Bežimo pred njim? — je vzkliknil kapitan s krepkim glasom.
Ta nepričakovani vzklik je b'.l iskra, ki je razvnela živahen, buren razgovor Nekdo ie moral voditi posvetovanje. Lafavette je razumel, da bi ga mora' vod;ti kaD*tan. toda ba' se je. da b' moge1 s svojo razburi ji vost jo dobn -rvar več škodovati, nego koristiti. Kar mu ie šini'a v glavo rešilna mi-kako najti izhod iz kočljivega po-
- Poveljnik! — je vzkliknil naen-♦  — vsak vojni svet   mora imeti
svojega predsednika.
— Prevzemite predsedstvo vi! — mu je takoj odgovoril kapitan.
Lafavette je bil seveda zadovoljen s tem. Komaj je sedel na čeio dvorane, so vsi navzoči utihnili. Njegov glas, vajen samo zapovedovati, je takoj potlačil ves trušČ.
Najprej sta dobila besedo kapitana obeh kutrov kot najstarejša med mornariškimi častniki.
Starejši je govoril kratko, toda v krepkih besedah, izražajočih globoko prepričanje in navdušenje. Ni razumel, kako se more o takih stvareh šele govoriti. Ni mu Šlo v glavo, da bi se mogel francoski mornar umakniti sovražniku, kaj šele da b! bežal pred njim.
Zaključi! je svoj govor med splošnim bonim navdušenjem in klici slave Franciji.
Zdelo se ie. da je brez pomena govoriti še kaj in da je tudi posvetovanje končano Na veselo vzklikanie mornariških častnikov je odgovarjala s krova posadka z navdušenimi klici.
V splošnem tru.^ču je vstal Lafavette Bi! je zelo bVd in zdelo se ie. da čaka. kdai se bodo duhovi ponrrHi
Kar ie obrnil pozornost vseh nase vitez de Vaudrey. Stopil je na klop, iztegnil roke pred se in zaklical:
Chicaški veletrgovec VVaters je dal napraviti v svojih trgovskih lokalih pri tresoru signalno napravo, obstoječo iz žarnic in iiltravijoličastih žarkov, padajočih na fotografsko ploščo, ki proizvaja po stopnji razsvetljave električni tok različne napetosti. Ce se približa človek tresoru in če raztrga s svojim telesom nevidno pletivo uhravijoli-častih žarkov, se takoj izpremeni odpor voda fotografske celice, ki avtomatično požene signalno napravo, a ta je v zvezi s kinematografičnim aparatom.
Ko je postavil Waters to napravo v svojem tresoru, je odpustil iz službe enega svojih nočnih čuvajev Latona, drugega. Borreta. je pa pridržal. Te dni so pa našli Borreta zjutraj blizu treso-ra mrtvega. Ustreljen je bil v prsa. V tresor je bilo vlomljeno in odneseno iz njega 12.000 dolarjev. Signalna naprava ni deiovala, pač je pa filmski aparat ujel prizor umora in ropa. Med dvema morilcema na filmu so takoj spoznali bivšega NVatersovega čuvaja Latona. Prijeli so ga in mož je rop skesano priznal Tako je električno oko videlo in izdalo morilca.
Moderen klobuček
Slika nam kal« damo s črnim klobnrevt-nastira klobukom, ki je dobil ime »Tirolec«, ker se je najprej pojavil na Tirolskem.
— Gospod general, prosim za besedo!
Od vseh strani so se začuli protesti, Lafavette je pa dejal ponosno:
— Izvolili ste me za predsednika zborovanja: nimam pravice odreči besedo Častniku, ki bi rad nekaj povedal. Prosim torej, da se pomirite in pokušate viteza de Vaudreva.
Ko so na kapitanov znak vsi zopet zavzeli svoja mesta, je Lafavette zaklical:
— Besedo ima vitez de Vaudrev!
XIX
Roger je še malo počakal, potem je pa v grobni tišini spregovoril.
Govoril je jasno, odločno, z navdu šenjem  in globokim  prepričanjem v ■"'a.'i; in na obrazu. Najprej je poveličr val junaštvo in narodni ponos mornariških častnikov.
Prve njegove besede so sprejeli kapitan in njegovi prijatelji z zadovoljstvom, ker so po začetku govora z zanesljivostjo pričakovali, da bo vitez dp Vaudrev s svojim govorom samo pod-r>r! niihovo stališče. Lafayette je sta1 ves začuden, ne da bi si bil na jasnem, ka* nai s* misli o vitezu: m hotel ver-ieti. da bi se vitez tako hitro priključil sta^šču. ki ga ie moral general z vso odločnostjo pobijati.
Trbovlje, 15. decembra. .
V »Slovenskem Narodu« z dne 13. t. ; m. smo v članku »Beda v rudarskih revirjih« med drugim ponovno priporočali, da bi se v rudarskih revirjih osnoval enoten akcijski odbor, ki bi vodil združeno in enotno akcijo za pomoč gladujočim rudarjem. To zamisel smo že opetovano tudi med letom v našem listu sprožili, vendar pa doslej ni bila realizirana. Kljub temu pa so naša humana društva, osob'to pa nacionalne organizacije, vsaka v svojem delo krogu požrtvovalno delovala ter obdarovala najbednejse rudarske družine bodisi z denarjem, obleko ali drugimi koristnimi darovi. Na zadnjem zborovanju v Delavskem domu po je zastopnik neke tukaišnjc de!avske skupine grajal dosedanji način razdeljevanj« podpor po posameznih nacionalnih in humanih društvih ter v imenu te skupine zavzemal stališče, da naj bi se
v bodoče delile vse podpore, torej tudi one, ki jih zbero nacionalna in humana društva, po občinskem socialnem referentu. Temu stal;šču pa se naše nacionalne humane organizacije prot'vijo. zato so naša izvaiania v članku »»Beda v rudarskih revirjih« v »Slovenskem Narodu« z dne 13. t. m. niso nanašala na delo Akcijskega odbora za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani, katerega nesebično požrtvovalnost za pomoč bednemu prebivalstvu v rudarskih revirjih spremlja vsa naša javnost z največ i;mi simpatijami, rudarske družine pa s prisrčno hvaležnostjo, marveč izključno na stališče, ki ga je na zborovanju iznesel zastopnik dotične delavske skupine.
Naše nacionalne, socialne in karitativne organizacije pa se ne bodo protivile ustanovitvi takega akcijskega odbora, kakor si
ga je zamislil Akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani, kajti s tem bi se ne koncentriralo le vse socialno pomožno delo v enotnem forumu, marvsč bi bil ustanovljen tudi nekak avtoritat'vfn akcijski odbor, katerega naloga bi b.la. da bi v današnjih kritičnih časin vodil vse akcije in izpolnjeval vse sklepe in ukrepe, ki so potrebni, da se kritični položai v rudarskih revirjih omili. —
Ne le evidenca in statistika o bed' v revirjih, ne le dajanje rio^ud za akcije, zbirke in drugo, kar naj bi lajšalo bedo v revirjih, kakor tudi csntM'izfle: ia vodstva evidence o zbirkah in delitvah podpor v blagu in prehrani, naj bi bila temeljna naloga osrednjega pomožnega odbora, kakor si ga je zamislil ljubljanski akcijski odoor za pomoč gladujočim rudarjem, ne: njegova temeline naloga nai bi se postavila na mnogo širšo podlago. Ta akcijski odbor za pomoč rudarskem revirjem, ki naj bi se ustanovil v nedeljo za vse rudarske rev .rje v Trbovljah, naj bi se snoval ne le iz za-stopn'kov nacionaln:h. socialnih in karita-t;vn;h društev in organizacij, marveč naj bi se v ta akcijski odbor pritegnili tudi za stopniki gospodarskih organizacij. Kajti naši pr;dobitn:ki v rudarskih revirjih bi-jejo danes prav tako trd boj za obstanek kot naši bedni rudarji. Raznolk^ :laj*:\c se zviša jejo, dohodki pa zaradi staln ) na predu ioče krize neprestano padajo Z«T'j potrebujejo tudi naši obrtniki in trgovci 'n drugi pridobitniki v borbi za obstanek močne opore, da v današnjem težkem */v-Ijeniu ne obnemorejo. —
Ce se osnuje v rudarskih revirjih enoten avtoritativen akcijski forum, ki naj bi se v bodeče z ume^om zavzemal za izboljšanje težkega položaja v rudarskih revirjih, potem ta zasnova ne sme biti polovičarska, marveč popolna Treba bo po vsej priliki še mnogo intervencij na najmerodajnejš;h mest:h. Zato smatramo, da bi bilo prav. da bi pri takih intervenci rah sodelovali tudi zastopniki naših gospodarskih organizacij, ki imajo v našem javnem življenju velika besedo, na katero se moraio tudi meroda'ni čmitelji ozirati.
V okviru akcijskega odbora za pomoč rudarskim revirjem pa naj bi se po ustanovitvi konst'tu;ral soc;alni odsek, katerega naloga bi bila zbiranje in razdeljevanje prispevkov, podnor in sploh vse pomožne akcije v revirjih: gospodarski odsek, katerega briga bi b:la, da se vsi merodajni či-n;telj: zainteresirajo za kritični položaj pridobitnih krogov v rudarsk'h revirjih ter delujejo na olajšanju javnih bremen, m končno splošni odsek, ki bi vodil vso zunanjo socijalno poetiko za rudarske revirje, t. i. intervencMe na merodain'h mestih, pribavi ir.n je večjih podpor ustanavljanje iavnih kutvni. preskrba zaposlitve brezposelnim, prizadevanje na merodajnth mestih za gradnjo velike zasavske ceste m drugih večjih iavnih dH v območju rudarskih re-v:rjev itd
Kar se je sreča, z zmagoslavnim kap.tanovim pogledom.
Toda baš tisti hip je bil nastal po kratkem presledku v vitezovem govoru nepričakovan preokret.
— Kakšen je naš cilj. kadar se srečamo s sovražnikom? Premagati ga, je-li? ...Poskusiti vse, kar more storiti vojak, da ostane na bojišču zmagovalec.
— Ali pa umreti! — ga je prebil poveljnik »Foudrayanta«r.
Roger se s tem vzklikom ni da^ spraviti iz ravnotežja. Mirno je nada-' je val:
— Nočem govoriti o razlogu, ki bi kljub temu nekaj pomenil v generalovih ustih, namreč o tem, da bi lahke general kot poverjnik VVashingtonu na Domoč hitečega zbora zahteval, da se ukrene vse potrebno za varnost in srečen prevoz njegovih vojakov na ameriška tla: ta pravica mu gre tem bolj. ker je zbral in oborožil vojake na svo-ie stroške.
____ Nočem več uveljavljati tu misli, da ni pametno, če del? č'ovek neumnosti zato. da pokaže hrabrost.
Kapitan je bil že sHno razburjen in nrioravlia' se ie seči vitezu v besedo Tedaj ie pa zaklical Lafavette odločno:
— Ne segajte v besedo vitezu! Ka-
Kot dobri poznavalci razmer v rudarskih revirjih se dobro zavedamo, da bi polovičarska akcija ne rodila zaželjenega uspeha. Treba je torej pritegnit) k sodelovanju v akcijskem odboru za pomoč rudarskim revirjem ne le nacionalne, socialne in karitativne organizacije in društva, marveč tudi ostale gospodarske organizacije m stanovska društva, ki enako težko prenašajo breme današnje gospodarske in socijalne stiske. Le v slogi jt moč in reštev in o tem naj razmišljajo na nedeljsk* anketi zbrani zastopniki trboveljskih društev, ko bodo ustanavljali toliko potrebni skupni akcijski odbor, katerega ustanovitev smo na širši podlagi v našem listu že opetovano nujno priporočati.
Sedel jo, 17. decemhrm 7.45: Naše srenje (inž. Pire Alfonzi. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Pust-šek Ivko). 9: Versko predavanje (prior Valer. Ičak). 9.30: Zdravstvo: Prehrana (inž. Lindtner). 10: Prenos cerkvene glasbe \z stoln ce. 11: Plošče. 1130: Prenos »Teka Ujedinjenja«. 12.05: Cas, Naše vojaške godbe igrajo (plošče). 16: Ravnanje z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline (inž. Zupančič Ivo). 16.30: Ljudska igra: Kralj Matjaž, izvaja Dela kov gled. studio. 17.30: Iz bratskog zagrljaja (reproduc. revija jugoslov. narodnih p'esov in pesmi). 20: Prenos »Prodane neveste« iz Ljubljane. V odmoru čas, poro čila.
Ponedeljek, 18. decembra
12 15: Tuji kraji — tuje pesmi (reprod koncert). 12.45: Poročila. 13: Reprodukcija operetnih venčkov. 18: Gospodinjska ura: S čem bi razveselMa družino za božič (ga. Svetelova). 1S.30: Električne centrale (inž. Mattanovich). 19: Zasviraj nam, cigan! (reorod. cganske glasbe). 19.30: Po Sredozemskem morju z Jadransko Stražo (Viktor Pirnat). 20: Plošče. 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Cas in poročila. Torek, 19. decembra
11: Šolska ura: Ura Sokolskih pesmic in razgovorov (M. Tratar). 12.15: Reproduc. vokalni koncert Ade Sari. 12.45: Poročila. 13: Cas, reproduc. vijolinski sol. koncert. 18: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). 18.30: Mali Zorko Prelovec igra mali jazz. spremlja ga na klavirju sestra Vojka). 19: Francoščina (prof. Prezelj). 19.30: Moja pot po Norveški (dr. Skerl). 20: Jugoslovanski večer vseh treh postaj za prenos na Dunaj: 1. Ljubljana: koncert slov. vokalnega kvinteta. 2 Zagreb: Koncert mešanega zbora Glasb, društva intelektualcev in sol. vokalni koncert Maje Cviljušac. 3. Beograd: Orkestralni koncert. 21: Koncert Radio orkestra. 22: Cas. poročila. 2130: Angleške plošče.
.Sreda, 20. decembra
12.15: Reproduc. operne uverture. 12.45: Poročila. 13: Cas, slavni pevci na gramof. ploščah. 18: Komorna glasba, izvaja Radio kvintet. 18.30: Radio orkester. 19: O vzgoji (dr. Stanko Gogala). 19.30: Literarna ura: Finska literatura (Miran Jarc). 20.05: Prenos z Dunaja: Simf. koncert. 22: Cas, poročila. Radio jazz.
Četrtek, 21. decembra
12.15: Pevski jazz ansambli (reproduc koncert). 12.45 Poročvla. 13 Cas, reproduc. Dvorakov amer iški kvartet. 18 Infekcijske m nalezljive bolezni otroka (dr Konvalin-ka-Tavčar). IS 30: Pogovor s poslušalci (prof Prezelj). 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30: Plošče po željah. 20: Božična ideja v glasbi (dr. Dolinar). 20.30: Orgelske božične skladbe izvaja Pavel Rančigaj. 21 15: Rad o orkester. 22: Cas. poročila. Petek, 22. decembra
11: Šolska ura: Slavnostna božična oddaja (ženska realna gimnazija), vmes reproduc. božične pesmi. 12.15: GounoU: Faust (reproduc skrajšana opera). 12.45: Poročila. 13: Cas, Donski kozaki pojo n* gramof. ploščah. Ifc: Smučarska gimnastika fDrago Ulaga) 18.30: Predavanje ZKD. 19: Sukolstvo (dr. Maks Kovačič). 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). 20: Prenos iz Zagreba. 22: Čas. poročila. Sobota. 23. decembra
12.15: Reproduc. orgelski koncert. 12.45: Poročila. 13: Cas, Češke in rumunske narodne na ploščah. IS: Reproduc. orkestralni koncert (resna glasba) Stanje cest. 18.30: Zabavno predavanje (prof. Osip Sest). 19: Ljudski nauk o dobrem m zlu (dr. Vebcr). 1° 30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20: Radio orkester. 20.30: Božične pesmi za sopran in alt, pojeta gdčni Korenčanovt m Rudolfova. 21: Humoristično posnemanje raznih Instrumentov. 21.30: Cas, poročila. 21 50: Valčkova ura. izvaja Radio orkester  22.30: Radio jazz.
kor vsak drugi ima tudi on pravico povedati svoje mnenje.
Potem se je pa obrnil k vitezu, rekoč:
— Nadaljujte, vitez!
Roger pa sploh ni mislil molčati.
— Ponavl.iam, gospoda, — je nadaljeval. — da mora biti naš cilj premagati našega sovražnika, Angleža___In
danes se nam nepričakovano nudi prilika, da sovražnika premagamo.
Častniki SO znova ostrmeli nad nepričakovanim preokretom v vitezovem govoru. Toda koger je nadaljeval še vedno enako prepričevalno:
— Da. danes se lahko spustimo z Angleži v srdit boj, ne da bi tvegali ie eno življenje aii izgubili le eno kapljo francoske krvi...
Poveljnik eskadre je počil v krčevit smeh. Potem je pa naenkrat izpre-meni. obraz.
— Hotel sem slišati resne besede, gospod vitez. -- je vzkliknil ogorčeno.
— Saj govorim resno. — je odgovoril Roger. — Vem in tudi vi veste, da živi v Ameriki narod, ki nas nestrpno pričakuje. Tudi vi veste, da nam naše poslanstvo ne nalaga snušČati se v bo s tem angleškim brodovjem, temveč priskočiti Američanom na pomoč, da dosežejo svoj vzvišeni cilj.
Rt ran 6.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 16. decembra 1933
Rte* fl<S
NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO:
Jara
čevlji
Cene smo ponovno znižali!
Velika izbira original smučarskih, športnih tn tnrlstovskih čevljev. — Krasni damski čevlji najnovejših modelov po izredno nizkih cenah.
Prodajalna: LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 20
tO 25A BOfcT^NE PRAZNIKE dobite prvovrstno pri znani mokarijl A. & N. ZORMAN. LJUBLJANA, STARI TRG SŽ. — Imamo tudi prvovrstno koruzno moko, dobavimo vsako množino na dom. — Kličite telefon st. 2637 4357
mm,
LOVCI!
Predno se odločite za nakup lovske puške ln lovskih potrebščin, oglasite se pri stari renomirani tvrdki
FR. ŠEVČIK
LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8. — Telefon St. 33-78
Orožje, municija za lov, Sport ln obrambo po najnižjih cenah. — Opozarjam Se na novi model FN pištole >BABY«, ki je zlasti pripravna za žep.
Ogled v trgovini; nakup neobvezen.
Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti.
□□□rjmiim g h ust! mr
MARIJA URBAS nasL
LJUBLJANA, Komenskega ulica 16
kot tozadevna najstarejša protokolirana tvrdka — nudi svojim številnim cenjenim odjemaJcem že skozi več desetletij vsestransko priznane zares
prvovrstne kranjske klobase
iz samega najfinejšega svinjskega mesa. Vsako soboto svojevrstna posebnost:
pečenice Suhe klobase vedno v zalogi.
Se priporoča MAKIJA URBAS nas]. LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA STE V. 16
Telefon 2865 Telefon 2865
Tnnnnnnnnnui luuuurjrjrjnnijuui it t juljul.ulh.ji o ajuuc
Zahvala
Vsem, ki so izkazali kakršnokoli pozornost moji pokojni soprogi
ANI ROMIH,
roj. SCHMIDINGER
učiteljici v pokoju
v njeni težki bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, govornikoma za globoko v srce segajoče poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi za žalostinke in vsem, ki so mi pismeno ali osebno izrazili sožalje in mi lajšali gorje: vsem tem bodi iskrena hvala.
Krško, dne 16. decembra 1933.
Dr. Romih Tomaž,
ravnatelj meščanske šole v pokoju
Pred nakupom al oglejte veliko razstavo otroških in igracnih vozičkov, s toli c, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domaČe tovarne
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
„EDISON BELL44
gramofoni
tudi na obroke!
moderni
radioaparati
SMUČI
ln vse smučarske potrebščine nabavite si najceneje za božič pri
JOS. BANJAI
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 8TEV. 20
Telefon 34-19
Telefon 34-19
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
svilene o vratne rute, fini robčki v pastelnih barvah, »Breda« robčki za deco, torbice za servijete, zavese in pregrinjala; vse po izvanredno nizkih cenah pri
MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA
(POLEG HOTELA ŠTRUKELJ)
Speci jelnl en tel oblek in   olan, ažur, pred tisk. Vezenje monogramov, perila, zaves itd. — Proti predložitvi tega oglasa 5% popusta.
za smuČRRJE
PRlSTrtl TIROLSKI LOD Efl
GQBPPDin zoo«mt fiEPREnoaiivi rupninc tu oEŽm jopici vouieiie FianEič za reiovniKE pft ismi ru ni no ir srajce m buizi
AsESHflBERnE
i
Javljamo tužno vest, da ]e preminul gospod
naš dolgoletni ravnatelj. Pokojnemu bomo ohranili časten spomin
UPRAVNI SVET IN URADNI6TVO OBRTNE RANKE V LJUBLJANI
>%MLali og1asi<
vsaJto bemeda &0 p»r.   Plačo mm lafete tmtt i ta odgovor snamkol - Na vprašanja  brat  cnamkm mm —m— r«lem*nrtnmt%       Normani* otffn* Ul» ■ ■
usra®
UČENKE v starosti 15—17 let, z dobrim glasom, iščem za tamouraško godbo, z vso oskrbo Ln p'ačo po dogovoru. — Ponudbe s s»i-ko na naslov: Mirko Strašček, Zagreb, Ilica 211. 4851
gjaaajši
AVTOMOBILSKE GUME velikost 32 X 6, podložene in navadne, že rabljene kupi Anton Križaj. Dolenji Logatec 37 4834
VAJENCA
ki ima 2 razreda meščanske Sole ter obvlada slovenščino in nemščino — sprejme takoj Anton Požar, Ruše. 4826
ZOBO ilHMH
ki razume vsa tehnična in ordi-nacijska dela, išče službo; tudi na deželi. — Ponudbe na upravo »Slov Naroda< pod »Zobe-tehnik 4779«.
PRODAJALKA izučena šivilja, mlada in samostojna, želi prem eni ti mesto — najraje v pekarno ali slaščičarno. Prime tudi drugo dele Začetkom se zadovolji samo s hrano in stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Marija Logar, Litija št. 18. 4833
IZOOTOVLJENE PERNICE
130 v 115 iz finega puh. perja Din 230.— do 280. — ; Ia puh
Din 450.— in 610.—-. SVILENE PUHASTE ODEJI: Din 780.— in 950.— Na zalogi vse vrste klotaste odeje Razpošilja po povzetju — Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 'i
pozor:
Ia bačko moko. Koruzo, mast. svinjsko tn gosjo — isto tudi sušeno, kakor tudi pitane goske dobavlja Export Majerovič. konoplja. 4812
ccccccccccccccc
V nedeljo bo
VELIKA VESELICA
V restavraciji »FRANkopAN -ski  dvor«  v Šiški. — Na
razpolago so najboljša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Izbira domačih kolin in drugih jedil. — Vstop in ples prost. — Ukmar. 4342
oooooooooocoooo
Tam, kjer kupujejo drugi* kupujte tudi vi!
Okoristite se z njihovimi izkušnjami in s* čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in «vije za damske obleke in plašče pri s taro znani tvrdki
R. MIKLAUC
(poleg škofije)
Pomagali  vam bomo pri izbiri.
ZAMENJAM
koruzno moko, zdrob, žitno kašo za premog, krompir ali za mesne izdelke. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. 4844
DVOKOLESA se sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje, emajliranje z ognjem in ponikljanje najceneje. — TRIBUNA F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. 96 L
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKE R. LJUBLJANA. Sv  Petra centa 14. lin
PO.-Mtr.,tJt . r.M denar na HRAMl,\ ki it.flzICE velikih   denarnih   zavodov. — rtudoll Zore, Ljubljana. Gle i Ska 12. 87L
Za
Smerne jesenske dni
je glasba nailepse razvedrilo Izposodite si plošče in gramofon pri:
,,$ L A G E R44
Aleksandrova renta 4, prehod »Viktorije«
IZBORNO
ZIMSKO JABOLKO
„Mosanček"
prodaja
Gospodarska zveza
LJUBLJANA
Tvrdka
FRAN LUKIČ
Ljubljana, Stritarjeva ulica 9
obvešča, da je na včerajšnje opozorilo gospe lljke Knapič, Ljubljana. Gosposka ulica 10 v »Slovenskem Narodu* takoj naročila svojemu pravnemu zastopniku, da proti imenovani gospej vloži tožbo zaradi klevete. — Trditve gospe like Knapič v s Slovenskem Narodu« z dne 15. t. m. so popolnoma neresnične.
oiti.it« > v \ JLDKCA
umetno   posušena, popolnoma brez vlage in
MODRI MAK ZA POTICE nudi najceneje Sever & Komp..
iithljana. 62 L
CENIK
VTNARNE BRISKI - PALACA »GRAFIKE« Vina  (Čez ulico): Sipon Din
Silvanec > Cviček » Bermet » Buteljke orig., T/10 1 > Kuhano vino > žganje  (čez ulico):
Slivovka Din 28.-
9.-
11.-9.-20.-15.-15.-
Tropinovec Hrušovec Klekovača Pelinkovec Hruškov liker Stock brandy
24.-28.-32.-36.-S6.-65.-
Vedno na razpolago vsakovrstni mrzli prigrizki! 4798
LUKSUZNE SANI dobro ohranjene, naprodaj. — Kladezna ulica 19. 4855
POZOR, SMUČARJI! Idealna smuka in krasen teren se nudi smučarjem na Kure-ščku, kjer se lahko dobro m poceni okrepča v gostilni »Hd-nigmann« na Visokem. 4811
MODERNE SPALNICE
(orehova korenina! iz trdega in mehkega lesa. Kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 34
mm
SUHE BOROVNICE (bobice) več kg nudi — Ivan Tumšek, Sevnica št. 38. 4827
LEPE JASLICE kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, palme, hlevčke, vodnjake itd. — najceneje — Sv. Petra cesta St. 8 (bivša trafika i. Ljubljana. 4746
6TIKISEDE2EN AVTO
Oeverland VVippet, v dobrem stanju takoj poceni prodam, event zamenjam za tekstilno kurantno blago. — Klane 48 pri Kranju. 4785
~ KNJIŽNICO razprodaja    Vilma Kocbeck, Mozirje. 4652
BOŽIČNI NAKIT
cenjen izpod dnevne cene 800 Din prodam za Din 650.—. — Ponudbe pod »Nakit 4845« na upravo v Slov. Naroda«.
ŽELEZNO POSTELJO takoj prodam. — Ogleda so: Pod Rožnikom, Cesta L št 9.
4799
ŠTIRINADSTROPNO HIAO
novo zgrajeno, v centru Zagreba, a 4 sobnimi komfortnimi stanovanji in dohodkom od 10 odstotkov, prodam ali zamenjam za slično hišo v Ljubljani. Tudi manjše hiše z doplačilom pridejo v poštev. Cena okrog 2,500.000 Din. Na doplačilo ev. počakam. — Ornega, Zagreb* llica 10. Telefon 77-16. 4784
LJUBKO MLADO DAMO do 23 let. iz boljše družine, želi spoznati situiran gospod radi skupnega obiskovanja plesa, kavarne in kina. Poznejša že-nitev ni izključena. — Ponudbe po možnosti s sliko na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Iskrena ljubezen 4853c.
VARANA V ZAKONU simpatična, veSča gospodinjstva in knjigovodstva, želi r samostojnemu gospodu, event. bi mi pomogel do boljšega sta« lišča. — Cen j. ponudbe pod >27 4847« na upravo »Slov. Nar.«.
UPANJE V SREČO dvignite pismo v upravi. 4849
prei ko kupite piantnb
oglejte ln preizkusite prvovrat-ni domači Izdelek v tvornici Ivana Kacin-a v Domžalah, kjer jih dobite že od Din 10.000 naprej. — Sprejemajo se tudi popravila: uplaše vanje. — Za* htevajte cenik. 481*
KLAVIRJE. PlANINE prvovrstnih Inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke ta nranilne knjižice — Najceneje popravlja in u glasuje. — MU* 'JKA. Sv Petra centa 40 59/L
Neveste!
Gospodinje *
Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala' Najfinejše in naj trpe znejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, Ljubljane
(POLEG HOTELA STRUKELI) izdelujemo gumbmee, prebadamo šablone,  predtlskamo 61-sto ženska ročna dela. imamo specijelni entel za obleke Id
volane, ažuriramc ln entlamo. Vsakdo že ve. da imamo naj\ jčJo in najmodernejšo vezllnfco. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tr najbolje postrežemo.
1 B
Prostovoljna javna dražba
pristnih orijentalskih preprog z aristokratskega posestva se bo vršila dne 18. in 19. t. m. od 8.—12. in 14.—17. ure v prostorih JAVNIH SKLADIŠČ v Ljubljani, Tvrševa cesta 33.
Izdraženih bo 41 komadov raznih velikosti ter sledečih vrst: Bocchara, Ferachan. Tabris. Belutschistan, Afganistan, Schiras, Schirvan. molitvene preproge itd.
Tozadevna pojasnila daje špedicijska tvrdka »GROM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 13118
Urejuje; Josip Jaj^MJOM tfio »Maroaoo UaRarno*. »ran Jescrsc* — Za uprave to inaeraUu aei ust*, uiuo wnx-»uu — vsi t Ljubljani