PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. costale l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 180 (9485) TRST, petek, 6. avgusta 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V SENATU SE JE ZAČELA RAZPRAVA O ZAUPNICI NENNI (PSI) IN PERNA (KPI) STA ZELO KRITIČNO OCENILA ANDREOTTIJEV PROGRAMSKI GOVOR Vzdržanje levice mora omogočiti razvoj procesa zbliževanja med demokratičnimi silami - Danes glasovanje RIM, 5. — V senatu se je začela razprava o programskih izjavah ministrskega predsednika -Andreottija. Že jutri zvečer bo senat glasoval o zaupnici, takoj nato pa se bo razprava preselila v poslansko zbornico, kjer se bo predvidoma zaključila v sredo. O izidu glasovanj ni več nobenih dvomov, potem ko so včeraj tudi komunisti uradno potrdili, da se bodo vzdržali. Toda že današnji začetek razprave je pokazal, da Andreotti ne bo imel lahkega življenja, saj so današnji govorniki ž veliko mero kritičnosti ocenili programske izjave ministrskega predsednika. Še najbolj zajedljivo kritičen je bil socialistični voditelj Nenni, ki je dejal, da ga včerajšnji Andreottijev govor spominja na napise, ki jih je bilo videti v timskih gostilnah pod fašizmom: «Tukaj se ne govori o politiki». Opazovalce pa je seveda najbolj zanimalo, kako bo KPI utemeljila svoj sklep, da se vzdrži glasovanja in tako omogoči Andreottiju, da doseže zaupnico. Ta naloga je bila poverjena predsedniku senatne skupine KPI Perni, ki je v uvodu ugotovil, da je sestava Andreottijeve enobarvne vlade direktna posledica volilnega rezultata 20. junija in poznejših političnih dogodkov. To je Ingrao poročal o obisku v Furlaniji Poslanska zbornica odobrila u-krep za razvoj kmetijstva na področju, ki ga je maja letos prizadel potres RIM, 5. — Predsednik poslanske zbornice Pietro Ingrao se je danes sestal s predsedniki komisij za notranje zadeve, za proračun, za javna dela, za kmetijstvo in za industrijo, katerim je poročal o svojem nedavnem obisku v deželi Furlaniji - Julijski krajini in na področjih, ki jih je prizadel potres 6. maja. Kot je znano, bi morala delegacija članov teh komisij v kratkem obiskati prizadeta področja. O potresu, ki je prizadel našo deželo, je bil govor tudi na današnji seji poslanske zbornice, na kateri so odobrili vrsto ukrepov in med njimi tudi ukrep v korist razvoja kmetijstva na prizadetem področju. V ta namen se predvideva izdatek v višini 29 milijard lir. namreč preprečilo krščanski demokraciji, da bi predlagala stare in Preživele politične formule, medtem ko je vzdržanje komunistov postalo °dločilnega pomena za rojstvo nove vlade. Vodstvo KD - je nadaljeval Perna — se je moralo sprijazniti z bpvim položajem in opustiti stare diskriminacije do komunistov. Perna je kritično ocenil Andreot-hjev govor in predvsem dejstvo, da Jii omenil nekaterih zelo važnih tem, k°t so potreba po moralizaciji in antifašizem. Kljub temu pa se bodo ko‘nunisti vzdržali, in to predvsem zaradi dveh razlogov: da bi omogoči nadaljevanje težavnega procesa zbliževanja med demokratičnimi si-0mi in prenavljanja političnega režima ter da bi uveljavili moč in vpliv KPI v iskanju pravičnih in mrih rešitev najbolj nujnih problemov. . bolj kritičen do nove vlade, in ae posebno do njenega predsednika, le bil dosmrtni senator Pietro Nen-n‘> ki je med drugim opravil kratek Pregled 30-letne politične kariere mlia Andreottija in ugotovil, da je ovek, ki je bolj kot kdorkoli drug avajen oblasti in da bi je moral (j I.ce*0 sit. Potem ko je ugotovil, uemokristjanska enobarvna vlada li?r>;UStreza Položaju v državi in voda l rezultatom, je Nenni dejal, van;6 b0t*° sociabsti vzdržali glaso-„ 0 zaupnici, kar pa jim ne P^prečilo, da ne bi glasovali za P samezne ukrepe Andreottijeve vla-ah proti njim. Samemu Andreot-"u. Pa je Nenni očital, da je v '°jem programskem gqvoru za-; . olcaJ vse zunanje pritiske in vmešavanja v italijansko politično živ-Aeaje, kar je še bolj nedopustno s ede na dejstvo, da je bil prav ndreotti tisti, kateremu je ameri-1. državni tajnik najprej zaupal °j°. «zaskrbljenost». Komunistično I rasanje — je nadaljeval dosmrtni nator — bo rešeno na ta ali oni acin, rešili pa ga bodo Italijani, n sam° oni. Komunisti bodo lahko stopi]; v vlado ib v večino, ali pa ■A.^da o tem bo sklepal izključno j atijanski parlament. Iz tujine nas ahko kritizirajo ali hvalijo, toda ni ar naj nas ne skušajo izsiljevati. ^A so to storile leta 1947, kar je Povzročilo ogromno škodo demokratičnemu razvoju države. Zato mora vlada jasno povedati — je polemič-no zaključil Nenni — da nismo naprodaj. O Andreottijevem programu se je Pohvalno izrazil samo demokristjan ■ Bombardini, precej kritično pa sta se izrazila socialdemokrat Ariosto (ki je očital Andreottiju pomanjkanje vsakršne politične ocene) in republikanec Spadolini. Predstavnika neodvisne levice Ossicini in Anderli- ni pa sta poudarila, da je cilj strank, ki se bodo vzdržale glasovanja, o-mogočiti razvoj širokih konvergenc in povzročiti padec diskriminacij do nekaterih političnih sil, in da so zato obsojeni na neuspeh morebitni poskusi, da bi pridobili na času v pričakovanju, da bi lahko ponovno oživljali preživele formule. Južnotirolska ljudska stranka — SVP — je medtem sklenila, da bodo njeni predstavniki v parlamentu glasovali za Andreottijevo vlado. Sklep so sprejeli na osnovi pojasnil, ki jim jih je dal sam predsednik vlade na razgovorih, ki so ga predstavniki SVP imeli z njim v preteklih dneh. Medtem pa so tudi misovci napovedali, da se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici, če bo Andreotti zagotovil, da se ne bo dal pogojevati od komunistov. V zvezi s tem stališčem MSI bo jutrišnji «Avanti» pozval predsednika vlade, naj ne odgovori na to sramotno izsiljevanje in naj nasprotno javno izjavi, da zavrača vzdržanje misovcev. Andreotti, pravi glasilo PSI, mora o tem zavzeti zelo jasno stališče, kajti sicer bi vlada zgubila svoj antifašistični značaj. Vsedržavno tajništvo radikalne stranke pa je objavilo zelo polemično noto, v kateri pravi, da se ne gre čuditi zaradi napovedanega vzdr-žanja MSI in PLI, saj je bilo to mogoče predvideti že od trenutka, ko je Andreotti predstavil svoj program, ki je po mnenju radikalcev nestvaren, oziroma sploh ne obstaja. Radikalci pozivajo komuniste in socialiste, naj spremenijo svoje stališče, sicer bi .prišlo do paradoksne-: ga in v bistvu protidemokratičnega položaja, ko bi od 630 poslancev o-stajalo v opoziciji le deset. Vsekakor pa bo tudi demokristjan-sko glasilo «Il popolo» že jutri primerno odgovorilo misovcem s komentarjem. ki so ga že danes zvečer objavile tiskovne agencije. List pravi, da imajo vzdržanja demokratičnih strank točen politični pomen, ki ga ni mogoče izkrivljati, kot skušajo storiti misovci s ponujanjem svojega «odločilnega» vzdržanja namesto komunističnega. Sicer pa tudi Andreottijevo sklicevanje na obdobje ustavodajne skupščine — dodaja glasilo KD — jasno izključuje MSI in potrjuje nezdružljivost fašizma z razvojnim procesom, ki je v teku v držav; in v katerem je potreben konstruktiven prispevek sil, ki se kljub različnim usmeritvam sklicujejo na ustavo. SKORAJ MESEC DNI PO EKSPLOZIJI V TOVARNI ICMESA Prizadevanja za razkužitev območja ki ga je onesnažil strupeni dioksin Zasedanje komisij na najrazličnejših ravneh - Za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije MILAN, 5. — Socalistična poslan-j zemlja ne bo več širil. Območje, ki ca Aldo Aniasi in Francesco Coluc- j ga je onesnažil strupeni dioksin, ter poslanec Proletarske demo- ' Dosmrtni senator Nenni med upnici Andreottijev! vladi. včerajšnjim posegom v razpravo o za- (Telefoto ANSA) ci krači je Massimo G orla so danes sporočili, da so vložili zakonski osnutek za imenovanje posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi uvedla preiskavo o zastrupitvi na področju Sevesa in Mede ter o dejavnosti tovarne Icmesa. V komisiji naj bi bili poslanci in senatorji vseh parlamentarnih skupin, ki bi morali ugotoviti, ali ustrezajo zdravstveni, gospodarski in družbeni ukrepi hudi škodi, ki jo je zastrupitev povzročila. Ugotovila naj bi tudi, ali obstajajo v Italiji druge tovarne, katerih delovanje predstavlja nevarnost, ne samo za uslužbence, temveč za vsp skupnost. Zastrupljeno področje je, kot kaže, sedaj natančno omejeno in se ne širi več, čeprav so danes zjutraj obdali z bodečo žico nadaljnje področje v občini Meda. Na današnjem posvetovanju so zastopniki zdravstvenih in krajevnih oblasti ugotovili, da se obseg zastrupljenega o- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiunTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii iiiiiiii« DESNIČARJI SPET PREPREČILI IZSELJEVANJE RANJINfEV IZ TABORIŠČA Spodletelo tudi 54. premirje Drama El Zaatarja se nadaljuje Mednarodni rdeči križ bo danes spet skušal prodreti do palestinskega taborišča BEJRUT, 5. — štiriinpetdeseta prekinitev ognja, ki bi morala stopiti v veljavo danes zjutraj ob 8. je ostala na žalost brez slehernega učinka, saj se boji nadaljujejo v vsem Libanonu, , še zlasti pa;v bližini rpesta Nabaa, ki je nepi*gstaho podvrženo topovskemu ognju desničarskih sil. Nabaa je kot begunsko taborišče Tal El Zaatar ena najbolj vročih front. Leži na območju, ki je skoraj popolnoma pod nadzorstvom kristjanskih sil in v zadnjih tednih je bila skoraj vsak dan bombardirana. Načrt desničarjev je jasen, hočejo iztrebiti muslimanski živelj na področju, ki ga nadzorujejo. Velik del prebivalstva so že nasilno izselili v dolino Bekaa, ki je pod nadzorstvom Sircev. V primeru razdelitve Libanona, o tej možnosti se namreč veliko govori, kristjani nočejo imeti na svojem ozemlju nobenih verskih manjšin. Zato tudi skušajo uničiti vsako obliko življenja v taborišču Tal El Zaatar in v Nabai. Tudi palestinsko taborišče Tai El Zaatar je že ves dan pod močnim topovskim ognjem. Mednarodni Rdeči križ, ki bi danes moral začeti s iiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiminiiiiiHinMtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii MED KRŠČANSKO DEMOKRACIJO, KOMUNISTI IN SOCIALISTI Dogovor o predsedstvih parlamentarnih komisij Taviani imenovan za predsednika komisije za oddaje RAI-TV Parlamentarno preiskovalno komisijo bo menda vodil demokristjan RIM, 5. — Nadaljujejo se posvetovanja med KD, KPI in PSI za' določitev predsednikov nekaterih važnih parlamentarnih komisij, glede katerih doslej še ni bilo dogovora Danes popoldne so se ponovno sestali predsednik poslanske skupine KD Piccoli, predsednik poslan-, ske skupine KPI Natta in podpredsednik poslanske skupine PSI Di Vagno, ki po razgovoru niso hoteli dati nikakršnih izjav, pač pa so dejali samo, da je šlo za «izmenjavo mnenj». Očitno pa je bilo srečanje koristno. saj se je samo nekaj ur pozneje sestala komisija za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami, se pravi ena izmed spornih komisijam izvolila za svojega Predsednika demokristjana Paola Emilia Taviam-ia. Podpredsednika komisije ste. socialist Zito in komunist Quercioli. Komisijo sestavlja 40 članov, m sicer 15 demokristjanov, 12 komunistov. trije socialisti, dva misovca ter po en predstavnik PSDI,Tse"a^ ne skupine PSDI - PLI. PRL P • neodvisne levice, mešane skupine, proletarske demokracije in radikalne stranke. Za sedaj še niso izvolili predsednikov parlamentarne preiskovalne komisije (tiste namreč, ki se mora ukvarjati s «škandalom Loockheed» in z drugimi aferami, v katere so vpleteni, ministri), komišije z. naložbe na Jugu in komisije za deželne probleme.. Kaže- pa, da je bu vsaj načelni dogovor že dosežen. Po časopisnih vesteh naj bi na celo preiskovalne komisije izvolili demokristjana, ki bi utegnil biti bivši minister za, turizem Adolfo Sarti, ali pa senator Mino Martinazzoli. Komunist naj bi predsedoval komisiji za deželna vprašanja (govori se o bivšem predsedniku Emilije Guidi! Fantiju), socialist pa naj bi vodil komisijo za naložbe na Jugu. RIM, 5. — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je danes sprejel na kurtoaznem obisku generalnega poveljnika karabinjerjev gen. Mina, ministra za trgovino s tujino Ossolo, poveljnika generalnega štaba vojske gen. Cucina in generalnega tajnika pri predsedstvu republike Bezzija. RIM, 5. — Na pobudo komisije za proučevanje problemov sedežev in centrov RAI so se danes sestali v Rimu ravnatelji deželnih sedežev RAI, ki jih je pred kratkim imenoval upravni svet radiotelevizijske u-stanove. tretjo fazo izselitve ranjencev iz taborišča je sporočil, da so to fazo morali nujno odložiti na jutri. Mednarodni Rdeči križ je zadnje dni tarča ostrih napadov desničarskega radia, ki ga je označil kot društvo za zaščito živali. Mednarodna organizacija skuša zato preprečiti zaostritev položaja in pustit: odprta vrata za morebitno nadaljevanje izseljevanja ranjencev iz taborišča El Zaatar. Kljub oviram, ki jih desničarji vsakodnevno postavljajo, bodo bolničarji in zdravniki Rdečega križa skušali jutri z osmimi tovornjaki, namesto 15, kot je bilo prvotno predvideno, priti do taborišča in odpeljati iz njega še nekaj ranjencev. Prekinitev ognja in pa izvajanje sporazuma, ki so ga dosegli v Damasku med Sirci in Palestinci, sta bila danes predmet srečanja, do katerega je prišlo v Sofarju med zastopniki palestinske organizacije. Libanona in sirskih vojaških oblasti. Prisotni bi morali biti tudi desničarski kristjani, ki pa se niso predstavili. Sporazum o prekinitvi ognja, ki bi moral stopiti v veljavo danes zjutraj ob 8. je bil tretji, ki so ga dosegli pod okriljem arabskih mirovnih sil. Veljati bi moral v vsej državi in tudi pri taborišču Tal El Zaatar. Med drugim je predvideval tudi ponovno odprtje bejrutskega letališča. ■ Po mnenju predstavnikov palestinskega osvobodilnega gibanja je libanonska kriza zašla trenutno v zelo delikatno obdobje. Mandat predsednika Frangieja bo zapadel 23. septembra. ' ko bo moral desničarski pred-secnik nujno,,prepustiti, (svoje mesto novemu predsedniku Šarkisu, ki ga je 'izvolil parlament. Frangie je doslej trmasto, vztrajal pri svojem odklonilnem stališču do izvolitve Sar-kisa ter bistveno prispeval k vojaškemu uspehu falangistov in drugih desničarjev., Omenimo naj stališče notranjega ministra Camilla šamuna, ki vodi skrajnodesničarsko krilo libanonskih kristjanov, šamun je pisal generalnemu tajniku OZN Waldheimu ter obtožil muslimane in Palestince, da so sporazum podpisali samo zato, da bi ga lahko kršili. Obtožil je tudi Irak, da se je aktivno udeležil spopadov v Libanonu. žavam, 12 azijskim in 5 južnoame riškim. Konferenca finančnih ministrov OPEČ se bo zaključila jutri. TEL AVIV, 5. — V zasedeni Cis-jordaniji je. .bila danes že peti dan zapored splošna stavka, s katero hočejo domačini protestirati proti sklepu izraelske vlade, da uvede tudi na zasedenem ozemlju davek na dodatno vrednost, ki je že v veljavi v Izraelu. Tudi danes je prišlo do incidentov, ki pa na srečo niso imeli hujših posledic. V vsej Cisjordaniji so trgovine zaprte že od nedelje. TEL AVIV, 5. - Že tretjič v mesecu dni so izraelske oblasti ustavile tuje ladje, namenjene v Libanon. Tokrat je bila vrsta na ciprski ladji Hermes, ki so jo izraelske pomorske enote ustavile in preiskale ter jo nato pustile nadaljevati potovanje. Zadržali so dva Arabca, pri katerih so dobili orožje in za katera so menili, da sta v stiku z gverilci, ki delujejo v Izraelu. Oba Arabca so danes pustili in ju izgnali v Libanon. sega kakih 5,7 km južno od tovarne Icmea in dosega južno mejo občine Desio. Cona «A», kjer je zastrupitev izredno močna, je zaprta in obdana z bodečo žico ' ter leži v občini Seveso in delno v občini Meda. Za cono «B» v občinah Cesano Maderno in Desio še vedno veljajo ukrepi, ki so jih sprejeli pred dnevi, se pravi .prepoved za otroke in za nosečnice, da ostanejo čez dan v njej. Po zaprtju avtocestne izpadnice in da bi . na kakšen .način povezali mestno čet.ri Polo v Medi z ostalim svetom, so vojaški oddelki postavili zasilen mošt čez železniško progo Milan - Chiasso. Danes so se sestali člani posebne tehnično - znanstvene komisije, ki jo je ustanovil z lastnim ukrepom predsednik vlade Andreotti. Naloge te komisije je ugotoviti in predlagati načine za razkužitev onesnaženega področja Brianze. Bil je prisoten tudi mimster za zdravstvo Dal Falco. Doslej sicer ni vzel še nihče resno v pretres ukrepe, ki b; jih bilo treba sprejeti za razkužitev o-nesnaženega področja. Deželni odbornik za zdravstvo Rivalto je dejal, da je vse preveč izvedencev na delu in vsak ima svoje mnenje, od katerega noče odstopiti. Skušamo na vsak način omogočiti ljudem, da spet redno zaživijo. V ta namen je tudi dežela Lombardija ustanovila posebno komisijo, eno od tolikih, V kateri so predstavniki dežele, pokrajine, občin Seveso, Meda. Cesano Maderno in Desio, ter zastopniki sindikalnih organizacij. Danes je bila v Sevesu skupščina uslužbencev tovarne Icmesa, ki so se je udeležili zastopniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, da bi proučili, katere pobude je treba sprejeti, da bi preprečili nadaljnjo nevarnost, ki.jo predstavlja tovarna Icmesa. v kateri se nekateri kemični procesi še niso zaključili. * o bi lahko povzročilo nevarne reakcije, ki bi še bolj ogrožale prebivalstvo. Naj omenimo še, da je vietnamski izvedenec Ton That Thung, primarij hanoiske bolnišn ce, kot smo že pisali, svetoval kot eno najučinkovitejših in preprostih razkuževal-nih sredstev belo marsejsko milo. Ugotovili so, da tega mila. v Italiji že vrsto let ni naprodaj in da doslej nihče ni imel za potrebno, da bi ga kar najhitreje spet začeli u-važati. Iz Velike Britanije prihaja medtem vest, da so začasno zaprli kemijsko tovarno «Coalite and Chemical Products», v kateri so proizvajali nevarni dioksin. Gre za tovarno, ki leži v bližini Sheffielda in v kateri je pred 11 leti prišlo do eksplozije, v kateri je umrl kemik, 79 oseb pa je bilo zastrupljenih. . Nemška zvezna banka o podaljšanju kredita Ilaliji FRANKFURT, 5. — Osrednja nemška banka je danes sporočila, da nima nobenih pripomb v zvezi z odgovorom, ki ga bo dala Italiji, če bi slednja zahtevala podaljšanje kredita dveh milijard dolarjev, ki zapade prihodnji mesec. Predsednik vlade Andreotti je namreč v svojih programskih izjavah dejal, da bo I-talija morala nujno zaprositi za podaljšanje tega kredita. Pred kratkim so v gospodarskih krogih v Bonnu izrazili mnenje, da nemška banka nima druge izbire, kot da podaljša kredit Italiji, treba bo samo videti, ali bo zahtevala zvečanje ustreznega jamstva v zlatu. Cena zlata je namreč v zadnjih tednih nečutno padla, zaradi česar bi Nemčija utegnila zahtevati večjo količino rumene kovine za podaljšanje svojega kredita. Ljubitelj narave Lukas Hans Hoffman, eden lastnikov svetovnega kemijskega velikana «Roche» (osrednji sedež v Baslu, 36 tisoč uslužbencev, letni posli znašajo približno 5 milijard švicarskih frankov), družbe, ki je povezana s švicarsko tvrdko «Givaudan», lastnico tovarne Icmesa, je kot kaže podpredsednik in eden od ustanoviteljev svetovnega sklada WWF (svetovni sklad za naravo). Do tega odkritja je prišel neki italijanski tednik, katerega časnikar sc je pogovarjal s Hoffmanom. Na vprašanje, ali WWF ima namen poseči v kakršnikoli obliki v prid prebivalcem Sevesa, je Hoffman dejal, da to ne sodi v naloge sklada ki se nc ukvarja z onesnaženjem okolja, ki ga povzročajo industrijski obrati, ampak samo z ohranitvijo redkih primerov flore in favne. Hoffman je tudi demantiral, da bi bil kakorkoli povezan z obratom «Roche», čeprav je časnikarju njegov naslov posredoval osrednji urad tvrdke v Baslu. VVWF je od svoje ustanovitve prispeval že 12 milijonov dolarjev za ohranitev tjulnjev v Italiji ter za obrambo volkov, prav tako v Italiji. Predsednik te ustanove je nizozemski princ Bernard, znan po svojih prijateljskih vezeh z drugim večnacionalnim velikanom Lockheed, od katerega je prejel dokajšnje vsote denarja, ker si je prizadeval, da bi Nizozemska kupila Lockheedova letala. iiiiiiiiiiiiiiniiinmiimiiiiimimiHiiiiniiiii!miiiiiinMiiiiiiiiiiiiii»iiri"uiiiiiiiiiiii!ntiiHHii"imiiiiiiiiiiui SEDEMNAJST RUDARJEV ZGUBILO ŽIVLJENJE Huda rudarska nesreča v premogovniku Breza Do nesreče je prišlo zaradi eksplozije metana ■ Takojšen poseg reševalnih skupin na življenje in smrt je pod ruševinami umrlo sedemnajst rudarjev. , . ■ Sodeč po davišnjih izjavah pred-1 ' stavnikov premogovnika količina (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 5. — Rudnik črnega premoga Breza v Bosni, dvajset »»»». te rov od Sarajeva, je ponoe, prH ^ na pripravijalnem delovišču, zadela huda nesreča, v kateri jefeer^ je zgodi)a tragedija, ni bi-izgubilo'zavljenje l! rudarjev 13 Ja ppevelika> saj so za,jI)ja mer,e-Fa.:!e 0 laz,e racjemh m n-so v nja kot g0 p0vedali. pokazala od 0.4 življenjski, nevarna n. Domnevajo, j do 05 Estolte tega zelo nevar- ?„■ i -*■ p»»»' ja metana. V trenutku eksploz je, j ob 1.15 ponoči, ja bila v jami več! Tudi tokrat solidarnost ni odpove-kot dvesto metrov globoko po'c.'na dala. Poročajo, da je bilo po ekspio- tretja izmena rudarjev, ki je štela 118 ljudi. Kakor poroča Tanjug so takoj po strahoviti eksploziji, lu jo je bilo po pripovedovanju očividcev slišati tudi na površinskem kopu, prede na kraj nesreče reševalne ekipe premogovnika Breza in okoliških krajev ter prebivalci zi ji vse mesto na nogah, vsi so želeli pomagati, na prizorišče nacls _ rudarske nesreče pa so prihajale 'Z ; tZ|°,' skupine tajništva za notranje zadeve Breze, okoliških krajev in Sarajeva, sosednjih rudnikov, zdravstvenih domov in druge. V Brezi so takoj ustanovili štab za reševanje, na kraj nesreče pa vse rudarske Breze. Sprva se re- ševalne skupine niso mogle prebi- stavniki rcpabURe Bosne in ti do pripravljalnega delovišča, kjer se je zgodila nesreča, in sicer zaradi močne koncentracije monoksida, zaradi dima in ruševin. Kijub vsem naporom reševalcev v boju RIM, 5. — Predsednik Confindustrie Guido. Carli, bivši guverner italijanske osrednje banke, je danes zjutraj obiskal ministra za industrijo. Donat Cattina in ministra za državne udeležbe Bisaglio, zvečer pa še ministra za blagajno za Jug De Mito. TEHERAN, 5. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prispel danes zvečer v iransko glavno mesto na dvodnevni uradni obisk, med katerim se bo sestal s šahom Pahlavijem Zasedanje OPEČ DUNAJ, 5. — Zasedanje finančnih ministrov držav članic ÒPEC se je začelo danes na Dunaju v znamenju izrednih varnostnih ukrepov. Srečanje trinajs^h ministrov je bilo v palači Hofburg in je bilo posvečeno v glavnem finančnim vprašanjem. treba je namreč porazdeliti sredstva, ki jih OPEČ daje na razpolago državam v razvoju. Danes niso govorili o ceni surovega petroleja, je dejal glasnik organizacije, uradno o tem vprašanju ne bodo govorili niti jutri. Iz neuradnih krogov se je izvedelo. d.i so se domenili o porazdelitvi posebnih sredstev za razvoj kmetijstva. Sklad znaša 930 milijonov dolarjev, od katerih je 400 milijonov dala na razpolago organizacija držav izvoznic petroleja, 530 milijonov pa industrializirane države. Manjka še 70 milijonov dolarjev, za katere bi morale poskrbeti zahodne države, OPEČ bo dal še 400 milijonov dolarjev 28 afriškim àr- so zjutraj prišli tudi vodilni pred- Hercc- govine na čelu s predsednikom republiške skupščine Handijo Poz-dercem. Pristojni organi v premogovniku so >e spn jeli ukrepe za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev, jim odobrili nekaj denarne pomoči ter ustanovili v ta namen tudi poseben sklaa VLADO BARABAŠ Tovornjaki Mednarodnega rdečega križa v palestinskem taborišču Tal El Zaatar. (Telefoto ANSA) iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii|i|i|iiii|,i|i||,,|,i|ii|ii||,|i|,,ii|,|ii||iii|,||i|i|a||iiii||||iiii||i|iiaii|vi|iii|iiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiia Senat bo danes zvečer izglasoval zaupnico Andreottijevi enobarvni vladi, medtem ko bo poslanska zbornica to storila prihodnji teden. Kljub temu pa je že včerajšnji začetek razprav v senatu pokazal, da vse stranke, razen KD, zelo kritično ocenjujejo program nove vlade, ki prav gotovo ne bo imela lahkega ^življenja. Tako KRI kot PSI menita, da je sedanja vlada «prehodnega značaja» v pričakovanju razvoja procesa zbliževanja med demokratičnimi političnimi silami. Med raznimi komisijami, ki so lih že ustanovili ali katerih u-stanovitev so samo predlagali v zvezi z zastrupitvijo obširnega področja pri Sevesu, naj omenimo posebno parlamentarno prei- skovalno komisijo, za katero se potegujejo v glavnem socialisti. Naloga te komisije naj bi bila u-gotoviti, ali so bili ukrepi, ki so jih oblasti že sprejele ustrezni ali obstajajo morda v Italiji druge tovarne, ki so tako nevarne kot je Icmesa v Medi. Kot je bilo pričakovati je tudi 54. premirje, ki bi moralo stopiti v veljavo ob 8. uri, spodletelo. V vsem Libanonu so v teku spopadi, ki so še zlasti ostri pri Nabai in pri palestinskem taborišču Tal El Zaatar, kjer so pri- padniki Mednarodnega rdečega križa morali odložiti svoj poskus, da bi iz taborišča rešili še nekaj ranjencev. V johannesburški črnski četrti Sowetu so se tudi včeraj nadaljevali ostri spopadi med policijo in temnopoltimi študenti, ki so zahtevali osvoboditev kolegov, ki so bili zaprti po junijskih izgredih. Agenti so zopet streljali na množico ter ubili enega demonstranta. Južnoafriške nacionalistične organizacije so v zvezi z brutalno represijo rasistečnega režima naslovile predsedniku OZN Waldheimu poziv, naj nemudoma skliče varnostni svet in naj u-krene vse, kar je v njegovi moči, da ustavi morilsko roko Vor-sterjeve policije. Vlada posreduje v sindikalnem sporu poljskih delavcev RIM, 5. — Minister za delo posl. Tina Anseimi je sklicala za jutri srečanje s sindikalnimi organizacijami poljskih delavcev za proučitev sindikalnega spora, ki je v teku in ki je privedel do 48-urne stavke, ki se je zaključila danes. Srečanje s predstavnico vlade so zahtevali sindikati, češ da b; morala vlada prisiliti organizacijo delodajalcev «Con-fagricolturo», da odstopi od svojega nepopustljivega stališča. Predstavnik «Confagricolture» Bo-nomi je prav danes na tiskovni konferenci izrazil pripravljenost delodajalcev za nadaljevanje pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe poljskih delavcev, po drugi strani pa je tudi potrdil, da njegova organizacija ne odstopa od stališč, ki so že privedla do razbitja pogajanj in do dvodnevne stavke. V odgovor na to stališče pa so sindikati napovedali nadaljevanje stavkovnega gibanja na pokrajinski in deželni ravni ter še en dan stavke, ki bo v tednu med 9. in 14. avgustom. Sindikati tudi poudarjajo, da so zahteve noljskih delavcev zelo zmerne glede ekonomskih problemov, glede normative pa zahtevajo samo to, kar so že dose: 'e druge kategorije delavcev. Kot vidimo, so stališča zelo oddaljena: poskus posredovanja bo zato huda preizkušnja za prvo žensko, ki v zgodovini italijanske republike opravlja ministrsko funkcijo. MOSKVA, 5. — Somalsk; obrambni minister Ali Samantar, ki je že tri dni na uradnem obisku v Sovjetski zvezi se je danes sestal t šefom sovjetskih oboroženih sil generalom Kulikovom. Pogovor je bil. . kot poroča sovjetska tiskovna agen-I cija TASS, v zelo prisrčnem vzdušju. TRŽAŠKI D JlI^ìULÌ SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA V PALAČI DIANA Krščanska demokracija vztrajno odklanja sodelovanje s komunisti Kriza v vrstah PSI : po Kervinu odstop tudi Giannija Decleve Pokrajinsko tajništvo KD se je sestalo v sredo v palači Diana in sklenilo, glede na politični položaj, da z dvostranskimi pogovori s strankami ustavnega loka poišče izhod iz sedanjega težkega položaja. Kolektivna srečanja med vsemi strankami so lahko pozitivna, če potekajo brez polemik in tendencioznih razlag, ki spreminjajo cilje pogovorov, je pripomnil pokrajinski tajnik Rinaldi, ki je podčrtal, da izjave političnih strank ne upoštevajo smernic, ki jih je krščanska demokracija že večkrat izrazila po volitvah 20. junija. KD je proti večinam s komunisti, prav tako nasprotuje skupinskem vodenju, ki bi stranke ustavnega loka spremenilo v novo večino, zagovarja pa vse tiste pobude, da postanejo laične in socialistične sile aktiven činitelj krajevnega demokratičnega življenja. V odgovoru tržaškim liberalcem Rinaldi zanikuje trditev, da so se pogovori polarizirali samo med obema naj večjima strankama, podčrtuje prehod h konkretnejšim problemom, kot sta prevozni konzorcij in Delavske zadruge. Vmesne stranke od liberalcev do socialistov, ki imajo nenadomestljivo vlogo tudi v krajevnem merilu, se morajo upreti skušnjavam lagodne opozicije ali sterilnega čakanja, ker so jim bili volilni rezultati nenaklonjeni. Zato se morajo soočiti s stvarnostjo, prevzeti nase odgovornosti, ki ne morejo biti prerogativa stranke relativne večine. To je odgovor KD nasprotovanju liberalcev za nadaljnje preverjanje med strankami ustavnega loka in istočasno zagotovitev socialistom, da so neutemeljene kritike na račun KD. Če greste na dopust v Jugoslavijo, lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v skoraj vse letoviške kraje. Za 14 dni stane Primorski dnevnik 1.300 lir. Prosimo Vas samo, da nas pravočasno obvestite, kdaj odpo-tujete in istočasno, kdaj se vrnete. O vsaki spremembi bi želeli biti obveščeni vsaj en teden prej. Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Kriza, ki je z odstopom Kervina j Potniki si bodo lahko ogledali naše zajela vodstvo PSI, je zelo verjetno ! mesto, predstavo «Luči in zvoki» v sad pomanjkljive politične linije v krajevnem merilu. V vsedržavnem vodstvu PSI je prišlo do sprememb, ki se niso odražale v tržaški federaciji PSI. Odtod tudi polemične izjave občinskega svetovalca Kervina, da je njegova prisotnost odvečna, ker ni jasnih strankimh smernic. Kot napovedano, bo moral izvršni odbor tržaških socialistov v prihodnjih dneh razčistiti položaj v stranki, a je pred težavno nalogo, saj Kervinova pobuda lahko sproži verižno reakcijo. Delno je do tvga že prišlo, saj je dal ostavko tudi član tajništva Gianni Deeleva. Deželni odbor pozitivno ocenil obveze vlade Na včerajšnji seji je deželni odbor pozitivno ocenil obveze, ki jih do vprašanj obnove področij, ki jih je prizadel potres, vsebuje program nove vlade, ki ga je Andreotti v sredo predstavil senatu. Deželni odbor je tudi proučil potek obnove v Furlaniji in je analiziral vprašanje in potrebe, ki so v zadnjih dneh prišli na dan. Poleg tega so odborniki odobrili štiri odloke, ki zadevajo obnavljalna dela na vodovodih in ki jih je predstavil odbornik za javna dela Rigutto. štirje odloki predvidevajo strošek v višini j?33 milijonov lir. Nazadnje je odbor na predlog odbornika za turizem Ber-tolija odobril še prispevek (130 milijonov lir) ustanovam in združenjem za pospešitev turizma med letošnjim letom. Potniška ladja «Oriana» danes v našem pristanišču V tržaško pristanišče bo danes ob 13. uri priplula britanska potniška ladja «Oriana», last družbe «Pem'nsular & Orientai Steam Na-vigation Company». Ladja me. kar 245 m, široka je 30,5, njena nosilnost pa znaša 41.910 ton. Zaradi svoje dolžine bo ladja pristala ob VIL pomolu. Miramarskem parku, lahko pa se bodo tudi odločili za izlete v Benetke, Postojno in Opatijo, Oglej in Gradež ali drugo. V Trstu je z o-menjeno plovno družbo povezana pomorska agencija «Ellerman & Wilson Lines SpA». Ladja «Oriana» bo iz tržaškega pristanišča odplula jutri ob 19.30 ter nadaljevala svojo pot proti Neaplju. Zasedanje rajonskih konzult Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Colautti 6 sestala rajonska kon-zulta za Sv. Vid - Staro mesto. Rajonska konzulta za škedenj in Čarbolo se bo sestala drevi, ob 20.30, na sedežu v Ul. Roncheto 77. Razpravljala bo o varianti raznih služb. DA BI ČIMPREJ PREBRODILI KRIZO Sestanki delavcev tovarne Blodi s krajevnimi oblastmi in sindikati Danes v Milanu srečanje s skrbnikom stečaja Kot smo že včeraj poročali, je * stavniki vseh strank ustavnega lo-1 bodo posredovali dolinska uprava razdelila v sredo med uslužbenci tekstilne tovarne Calza Bloch 50 milijonov lir, ki jih je dobila na dežel ìem odborništvu za industrijo in delo, kot pomoč delavcem in uradnikom zasebnega o-brata, ki že dalj časa ne prejemajo plače. To je bila prva konkretna podporna akcija, ki so jo bili deležni uslužbenci Calza Bloch, potem ko je milansko sodstvo razsodilo, da je podjetje v stečaju. Medtem pa se na krajevni ravni nadaljujejo sestanki med tovarniškim svetom Calza Bloch in krajevnimi cnlastmi, da bi tako čimprej prišlo uo rešitve arize tekstilnega obrata. V prejšnjih dneh so se predstavniki delavcev Calza Bloch srečali na pokrajini z odborom krajevnih u-stanov za koordinacijo pobud v ko- učitvi položaja so udeleženci sestanka soglasno izrazili mnenje, da je potrebno poiskati skupno rešitev spora, s katero naj se ohrani enotnost industrijskega obrata v povezanosti tudi z drugimi zainteresiranimi deželami Kot je znano, ima družba Bloch svoje tovarne še v treli drugih deželah Ker se z veliko hitrostjo približuje 20. september, dan. ko bo prenehalo začasno delovanje tovarne, ki ga je odredilo milansko sodstvo, se je tovarniški Svet zavzel, da bi zagotovili nadaljevanje cieia v tovarni Bloch tudi po tem uaturnu. S tem so se odtali udeleženci sestanka strinjali, saj bi prekinitev dela v žaveljskem obratu še pospešila gospodarsko krizo naše pokrajine in bi se tako znatno povečalo rist dela.cem podjet ja Bloch. Se-, število brezposelnih na Tržaškem. Stanka so se udeležili tudi pred- ! Ob koncu sestanka so sklenili, da ka in sindikatov. Po poglobljeni pro- ' vladnih oblasteh, PRED AVGUSTOVSKIM PREMOROM Na so včerajšnjem zasedanju deželnega sveta potrdili kar pet zakonskih osnutkov Kritične pripombe komunističnih in socialističnih svetovalcev Deželni svet je včeraj zasedal v jutranjih in popoldanskih urah, saj je v načrtu odobritev cele vrste zakonskih osnutkov, časa pa je premalo, ker se že v tem tednu prične avgustovski premor. Zato bo deželni odbor zasedal tudi danes ves dan. Ta značilnost odmerjenega časa se je izrazila tudi v zakonodajnem po- janskega pokojninskega sistema in ; nu, ki ga je deželni svet odobril ga primerjali s stanjem Danske. De- j pred petnajstimi dnevi, o določanju želni odbornik Dal Mas se je stri- j ustreznih zemljišč za izgradnjo bivanja! s kritikami, saj jih je imel za j lišč na potresnih področjih, že s\e-kostruktivne in dostavil, da se sta-1 tovalec PL1 Trauner je izrazil ne-nje spreminja in zakon, ki je v j zadovoljstvo zaradi zmede, ki vlada j_.--------------— ’• --- v deželni zakonodaji: zakoni so pol- ni pravnih nejasnosti, treba jih je dopolnjevati in dvomi, da jih lahko razpravi, dokazuje vc-ljo do sprememb. Komunistični in socialistični svetovalci so vsebino zakona v stopku, ker se svetovalci zavedajo, glavnih smernicah podprli, vzdržanje ljudje sploh razumejo. Višek neza- da je neumestno vsako besedičenje. Prvi osnutek zakona obravnava pereče vprašanje starejših ljudi. Svetovalci vseh političnih skupin so bili mnenja, da je v današnji družbi večkrat zgrešen pogled na problematiko starejših ljudi, da se pa skušajo na vse načine izpopolniti te pomanjkljivosti, saj smo priča najrazličnejšemu eksperimentiranju pri giasovanju pa so utemeljili z j dovoljstva pa je prikazal svetovalec dejstvom, da v naši deželi še vedno I De Carli (PSI) za katerega je zakon gradijo domove za onemogle da j nesprejemljiv, predvsem 5. člen, ki bi dežela kaj ukrepala proti temu, ; daje županom tako oblast, da v svo-saj so to le zlate kletke, ki človeka , jem delu lahko nasprotujejo obstoje- «Oriana» je od aprila do decem- i za dosego boljših življenjskih pogo-bra zasedena za različna križarje- j jev. Prav tako so vsi podčrtali, da nja po Sredozemskem morju in nje- ! morajo biti starejši ljudje aktivni na posadka šteje 800 oseb. Na ladji j člani družbe. Najostrejše kritike je trenutno približno 1.600 potnikov, j današnjemu stanju pa so izrazili so-za katere so organizatorji pripravili j cialističai in ' komunistični svetoval-zanimiv spored ogledov in izletov, i ci, ki so prikazali zastarelost itali- niiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMHiniiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiimiiiiiiiiiiiHimiiuiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB 03 VELIKEM ŠMARNU BO DELO V TOVARNAH ZAMRLO Tudi letos skupinski dopusti delavcev skoraj vseh večjih industrijskih obratov Združenje trgovcev pripravilo načrt zapor trgovin v avgustu Avgust je mesec, v katerem si j lavcev večjih industrijskih obratov, marsikdo privošči nekaj dni ali | Izmed večjih industrijskih objek-celo tednov počitka. Nekateri bo- j tov, ki tudi ob velikošmarenskih do preživeli svojo poletne počitni- praznikih ne bodo prekinili delovr.e-ce ob morskih plažah, drugi v gor- j ga procesa sta Ladjedelnica Sv. Mar-skih letoviščarskih krajih, tako da ! ka in tovarna Ttalsider ter še ne- bodo ostala mesta vsaj za veliki šmaren, skoraj prazna in ulice povsem puste. Življenje v mestih bo tako za nekaj časa zamrlo, čemur bodo v veliki meri botrovali tudi skupinski dopusti v skoraj vseh industrijskih obratih. Temu pojavu, dopustu skoraj vseh uslužbencev neke tovarne, smo bili priča v prejšnjih letih tudi v našem mestu, letos pa se bo ta navada, ki postavlja že tradicija, nadaljevala. Tudi v Trstu bo torej odšla na dopust večina delavcev industrijskih in drugih podjetij. Val skupinskih dopustov se je pri nas začel v prvem tednu avgusta, vendar bo dosegel višek prav pred velikim šmarnom. Med prvimi, ki so si lahko privoščili počitnice, so bili delavci tovarne VM, tovarne žerjavov in mostov CMI, obrata Telettra, tovarne umetnih vlaken Snia Viscosa, štivanske papirnice in tovarn papirnatih izdelkov Modiano in Sadoch. V ponedeljek pa bodo odšli na dopust uslužbenci tovarn Grandi Motori, Iret, Orion in še nekaterih drugih. Na svoja delovna mesta se bodo slednji vrnili čez štirinajst dni, 23. avgusta. Vsi ti o-brati pa ne bodo v teh dveh tednih popolnoma «zapuščeni». Čeprav nekoliko okrnjena, bo še vedno delovala upravna služba, prav tako • V zvezi z glasovi o zaprtju ob-bodo delali uslužbenci, ki jim je črnskega kopališča «Lanterna» se je poverjeno vzdrževanje strojev. Po glavni odbor Zveze italijanskih že-predvidevanjih se bo poslužilo sku- na (UDI) obrnil na odgovorne obla-pinskih dopustov več kot 7.000 de-1 sti z zahtevo, naj čimprej razčistijo kaj takih tovarn, kjer ne smejo prekiniti dela. Lani so množično odšli istočasno na dopust tudi tržaški trgovci, tako da je bilo lepo število trgovin v obdobju velikega šmarna zaprtih. To je seveda povzročilo velike preglavice, kajti marsikatera gospodinja je morala dalj časa pešačiti po mestu, da je dobila odprto prodajalno. Kaže, da letos ne bo take zmede. Zveza trgovcev nam je namreč zagotovila, da so za letošnji avgust pripravili načrtno akcijo kar se tiče zapore trgovin. Tako so na primer nekateri izkoristili svoj dopust že v juliju, drugi trgovci pa si bodo privoščili počiiek šele v drugi polovici meseca. V mestnem središču naj bi bilo tako vse do velikega šmarna zaprtih približno kakih deset trgovin. Drugače so si razdelili umik poslovanja trgovin v mesecu avgustu v nekaterih naših okoliških vaseh: kot prejšnja leta so se domenili, da bodo avgusta prodajali le v dopoldanskih urah, popoldne pa so trgovine zaprte. Tako naše gospodinje že vnaprej vedo, da morajo kupiti kar potrebujejo dopoldne, s čimer se ognejo nevšečnostim. zadevo. Več kopalcev je namreč izrazilo zaskrbljenje zaradi omenjenih glasov. Obenem vodstvo UDI podčrtuje potrebo, da kopališče ostane na razpolago občinstvu. Vabimo vas, da obiščete XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 6. do 16. avgusta VELIKA IZBIRA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE Sejem je odprt od 9. do 19. ure Od 19. ure do polnoči pester ZABAVNI PROGRAM S PLESOM Zaključen pouk na poklicnih šolah Letos so uspešno končali dveletno šolanje na poklicnih šolah Iniasa za mehanične risarje, gradbene risarje, opremljevalce okolja, in modne kreatorke naslednji študentje: Livio Ambrosi, Albert Austin, Roberto Bassa .Adriano Bellotto, Rodolfo Crepaldi, Roberto Creso, Silvano Lonzar, Giorgio Morgese, Dario Veronese, Alberto Affatati, Daniela Bordon, Moreno Bernardis, Stefano Cossi, Daniela Fontanot, Gianpaolo Giordani, Lucia Majcen, Rossella Scagnol, Pierpaolo Solda-no, Moreno Soldatich, Valentino Vi-trotti, Laura Zerial, Mirella Bar-barich, Tiziana Bertocchi, Arianna Corda, Patricia Mauro, Gabriella Pobega in Nika Sartori. Izpraševalne kom/sije so izrekle zelo laskava mnenja o poklicnem znanju obiskovalcev tečajev, tako da se lahko ti brez težav vključijo v delo. Kot prejšnja leta, se zato lahko razni operaterji obrnejo na tajništvo šole, ki jim bo posredovalo vse podatke o študentih. V teh dneh so v prostorih poklicnih šol Iniasa odprli razstavo del, ki so jih med tekom šolskega leta pripravili študenti. Razstava je na ogled občinstvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, ob četrtkih pa tudi popoldne od 17. do 19. ure. Medtem so se že začela vpisovanja v prve razrede poklicnih šol Iniasa. Zainteresirani se lahko vpišejo v tajništvu šole v Ul. Ginnastica 49 (tel. 724203) ob delavniki!' od 9. do 13. ure. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so od 26. julija do 1. avgusta zabeležili v občini naslednje primere nalezljivih oboleni: skr-latinka 1 primer, norice 5 , (izmed odtujujejo o;l stvarnosti. Precej podoben potek je imela odobritev drugega zakonskega osnutka o prevozu šoloobveznih otrok. Komunisti so poleg drugega govorili o globalnem problemu šolstva, o šoli s celodnev-n'm poukom o šolskih okrajih in o tako imenovanih «anemičnih» šolah, ki so rezultat negativnega lokalpa-triotizma. Pri 'glasovanju posameznih členov zakona je prišlo do zapletijajev, pa čeprav ' so Se ‘vsebine sprememb, k; so jih predlagali svetovalci, celo ujemale med seboj. Prišlo je tudi do nasprotovanja med odborom in nekaterimi svetovalci KD, ki so, kljub nasprotovanju deželnega odbora, izglasovali spremembo k tretjemu členu zakonskega osnutka, ki predvideva rok 60 dni za predložitev prošnje občin pri deželni upravi. Končnega glasovanja celotnega zakonskega o-snutka so se vzdržali komunisti. Zakonski osnutek o pravnem položaju zaposlenih v trgovinskih, industrijskih, obrtniških in kmetijskih zbornicah je bil soglasno sprejet. Težje pa je bilo z zakonskim osnutkom, ki predvideva spremembe v finančnem načrtovanju od leta 1976 do leta 1979. Svetovalec Colli (KPI) je izjavil, da je zakon menica brez jamstva, saj so državne norme, ki jih je dežela osvojila, slabše od tistih, ki jih imajo druge italijanske dežele. Socialist De Carlj je podčrtal nesprejemljivo pobudo odbora, ki se je pri tem zakonskem osnutku posluževal upravnega dekreta. Proti je poleg komunističnih in socialističnih svetovalcev glasovala tudi predstavnica Furlanskega gibanja. Pri zadnjem zakonskem osnutku so se duhovi najbolj razburili, saj je tema kar se da žgoča. Predvideva spremembe in dopolnila k zako- čim normam o gradbeništvu in dvomi celo, če je ta zakon v skladu z ustavo. Svetovalec Bosari (KPI) je nekoliko pomiril duhove in prav tako izrazil zaskrbljenost glede 5. člena in predložil popravek, da mora občinski svet nadzirati delovanje župana. De Carli je to podprl, večina pa je ta predlog zavrnila. Pri končnem glasovanju so bili proti socialisti in komunisti, liberale; pa so se vzdržali. pri deželnih in da bi čimprej razrešili ta pereči problem in da bi tudi dosegli, da se dodeli uslužbencem vsaj dopolnilna blagajna. Svoje zahteve so predstavniki delavcev tovarne Calza Bloch ponovili tudi načelnikom skupin deželnega sveta. Tudi slednji so jim zagotovili vso podpor.' pri iskanju rešitve krize. Naj omenimo, da se bo danes v Milanu sestala delegacija delavcev vseh tovarn Calza Bloch s skrbnikom stečaja. Na sestanku bodo podali obračun prvega meseca začasnega delovanja v tekstilnih tovarnah. Poštni uradi ob sobotah odprti Poštni uradi bodo še vnaprej odprti tudi ob sobotah. Tako je izjavil v intervjuju nekemu rimskemu dnevniku glavni direktor ministrstva za pošto in telekomunikacije Ugo Monaco. S tem je praktično zanikal vse vesti, po katerih naj bi se poštni uslužbenci posluževali ob sobotah «kratkega tedna». Monaco je sicer dodal, da so že pred časom pomislili na uvedbo kratkega tedna za to kategorijo delavcev. vendar so pogajanja s sindikatom Silulap - Cisl še vedno na mrtvi točki. Predvideli so celo, da bodo začasno uvedli kratke tedne v mesecu avgustu, da bi tako preverili, če bi se stvar obnesla. Ker pa za tako akcijo ni posebnih zakonskih določil in ker bi morali prej poskrbeti za zamenjavo nekaterih infrastruktur, so to pobudo -.opustili Sedaj nadaljujejo s študijo o kratkem tednu poštnih uslužbencev, s praktičnimi akcijam; pa še dolgo ne bo nič: poštarji bodo ob sobotah še vnaprej delali. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi JUTRI, 7. IN V NEDELJO, 8. AVGUSTA LJUDSKO ZABAVO S PLESOM Prireditev bo na zadružnem vrtu v središču Bazovice. Ples bo na novi plošči. Igral bo orkester SUPERGROUP, Bogata izbira jedi na žaru. Važno obvestilo SGZ Onesnaženje zraka in vode, ki zadnja leta čedalje bolj grozi človeštvu, je privedlo do sprejetja zelo strogega zakona o nadzorstvu odplaknih voda v proizvodnji. Norme zakona št. 319 z dne 10. 5. 1976 so šle morda nekoliko predaleč, toda veljavne so za vse in jih je treba spoštovati. Kazni gredo od 500.000 do 10 milijonov lir. Zato opozarjamo vse, ki imajf' kakršnokoli proizvodno dejavnos*, v sklopu katere imajo priključek za odplake v javne ali zasebne kanalizacije, da uredijo položaj s proš-nj' za izdajo ustreznega dovoljenja n- podlagi omenjenega zakona. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 13. avgusta ali na občinsko ali na pokrajinsko upravo, odvisno od pristojnosti kanalizacije, in to na kol-kovanem papirju. Tem normam zapadejo vse proizvodne dejavnosti, ne glede na velikost podjetja in sicer od brivcev, mehaničnih, mizarskih in drugih delavnic, pa do industrije. Za morebitna pojasnila se interessanti lahko obrnejo na pristojne občinske urade svojih občin ali pa na tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu, tel. 37-808, v uradnih urah. «LA CAMERIERA BRILLANTE» Carla Goldonija Režija: Fulvio Tolusso - Alberto Cagnarli Igralca: CARLO BAGNO in MARINA DOLFIN Danes v kinu na odprtem v SKEDNJU VSTOP PROST Kino Psihopedagoška služba na obveznih šolah Na razpolago je več službenih mest psihopedagoške službe na vseh obveznih šolah. Za ta mesta lahko zaprosijo absolventi pedagogike in psihologije ali tudi študentje, ki so vpisani na omenjenih fakultetah. Kdor namerava zaprositi za to službo, naj pošlje svojo prošnjo nr. tajništvo Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi 8. Tajništvo Sindikata slovenske šolt ■iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiniaiiiiiiiiiii DANES SE SESTANE POKRAJINSKI ODBOR ZA CENE SINDIKATI ODLOČNO PROTI PODRAŽITVI METANA IN MLEKA Delavci še vedno nimajo svojega predstavništva v odboru Danes se bo sestal pokrajinsk odbor za cene, ki bo preučil in odločal o podražitvi metana in mleka. Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je ob tej priložnosti poslalo prefektu pismo, v katerem obsoja zadržanje oblasti zaradi vedno večjih poviškov cen dobrin najširše potrošnje in se pritožuje, ker do sedaj š' niso imenovali predstavnika delavcev v odbor za cene. Sindikati so že lani 12. avgusta o-pozorili tedanjega prefekta Di Lorenza, da bodo umaknili iz odbora svoje predstavnike, ki so imeli le status posvetovalcev, ker oblasti niso zadostile njihovim zahtevam o polnomočnem predstavništvu delavcev v tem organu. Istega dne se je sindikalna delegacija sestala s pre- iii»uiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiii»iiiiiiniii»uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiimiHimiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii»imiiiiu«i Španski antifašisti v Dolini Snuči je bila gost dolinske občine skupina španskih antifašistov, ki se v teh dneh nahajajo v Italiji. Skupino sestavlja 24 španskih rodoljubov, borcev in bork za svobodo, ki jih je frankistični režim obsodil na skupno 200 let ječe, ki pa so katerih eden izven občine), oslovski j bili pred kratkim pomiloščeni. Ita-kašelj 4, nalezljivo vnetje priušesne j lija je zanje le prehodna etapa, saj slinavke 2, rdečke 1, garje 5 (3 iz- j so namenjeni v Romunijo na krajši ven občine), vnetje jeter 2 primera, i oddih, pred tem pa se bodo še ne- kaj dni pomudili v Jugoslaviji. Pred županstvom je španske goste pozdravil dolinski župan Edvin Švab, kateremu se je za topel sprejen zahvalil Gabriel Salinas, ki je bil obsojen na 22 let zapora. Nato so se španski antifašisti pred spomenikom padlim z enominutnim molkom poklonili spominu žrtev fašizma. Večer se je zaključil s skupno večerjo v gostilni «Pri Studencu» v Dolini. fektom, kateremu je predočila svoje zahteve. Di Lorenzo je med sestankom zagotovil sindikatom ,da se bo pozanimal pri osrednjih oblasteh, da bi dobili delavci v odboru za cene svoje predstavnike. Od takrat je poteklo že leto, v tem času pa sindikalna federacija ni prejela še nobenega obvestila glede predstavništva delavcev v odboru, čeprav kaže, da so osrednje oblasti malo pred premestitvijo vladnega prefekta dale temu možnost, da po svoji presoji reši problem. Ob današnjem sestanku pokrajinskega odbora za cene sindikalna federacija ponovno obsoja oblasti, kajti povišanje cen dobrin najširše porabe, in metan in mleko prav gotovo spadata v to kategorijo, največ prizadene delavce, upokojence in manj premožne sloje, ki jih že tako tare vrtoglavo naraščanje življenjskih stroškov. Szlef KZ v Rimini in republiko S. Marino Kmečka zveza prireja tudi letos tradicionalni poučno-turistični izlet za svoje člane. V soboto, 11., in nedeljo, 12. septembra, se bodo odpravili kmetje s Tržaškega v San Marino. Prvi dan bo kosilo i Riminiju, nato ogled zadružne kleti v okolici mesta, povratek v hotel, večerja in prenočitev. Drugi dan odhod izletnikov z avtobusi v San Marino, ogled mesta in zgodovinskih zanimivosti, nato povratek v Rimini. Po kosilu odhod avtobusov v Raveno, kjer bo ogled mesta ali po možnosti zadružnega hleva, nato nadaljevanje poti proti Trstu. Med povratkom večerja. Vpisovanje sprejemajo uradi Kmečke zveze do 14. avgusta vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. Včeraj-danes Danes, PETEK, 6. avgusta VLASTA Sonce vzide ob 5.54 in "zatone ob 20.27 —" Dolžina dneva“14.33 —’ Luna vzide ob 17.40 in zatone ob 2.14. Jutri, SOBOTA, 7. avgusta KAJETAN Vreme včeraj : Najvišja dnevna temperatura 24 stopinj, najnižja 15, ob 19. uri 22. Zračni pritisk 1018,3 mb narašča, vlaga 40-odstotna, nebo malo oblačno, veter severovzhodnik 8 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. avgusta so se v Trstu rodilo 4 otroci, umrlo ca je 6 ‘oseb. Umrli so: 81-letna Giuseppina Cher-bavaz vd. Cherbassi, 80-letni Raffaele Flego, 67-letni Iginio Prezzi, 45-letni Mario De Giorgi, 67-letna Ernesta Capinera por. Mambrin, 71-letna Margherita Potocco vd. Bellumore. Za tržaško jadrnico od nedelje ni več sledu V sodelovanju z letečim oddelkom tržaške kvesture je včeraj jugoslovanska milica nadaljevala i-skanje 8-metrske jadrnice «Amebe», na kateri sta bila Tržačana Armino Sca-cia in Sergio Martini in za katero od nedelje zjutraj ni več sledu. Jadrnica je odjadrala iz mili-skega portiča v nedeljo ob 6. uri zjutraj in je po kratkem postanku v Izoli nadaljevala pot proti Novemu gradu. Vendar od takrat ni več nihče opazil jadrnice. Ko so v ponedeljek na plaži pri Caorlah (Benetke) našli rešilni čoln «Amebe», je žena Armina Scarcie obvestila policijo ter sama odpotovala v Istro, da bi pomagala pri iskanju jadrnice. Možno je, da je «Amebo» v nedeljo popoldan zajela nevihta in da je zato prišlo do brodoloma. Mladenič trčil z motorjem v avto Na Kontovelu se je včeraj nekaj po 18. uri 17-letni dijak Maurizio Sossi iz ..Ul. delle Rose 27/1 teže ponesrečil v prometni nesreči. Mladenič je med vožnjo z motorjem ancillotti 125 proti Banom trčil v avtomobil vrste fiat 124, ki mu je prihajal naproti in katerega je vozil 60-letnj Giuseppe Ferluga iz Ul. Bellavista na Konkcnniu. Pri trčenju si je Sossi zlomil levo nogo, tako da se bo moral zdraviti dva meseca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) All'Alabarda, Ul. dellTstria 7; Gri golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1, Ai due Mori, Trg Unità d’Italia 4. BANCA DI- CREDITO DI TRIESTE T R Ž À § KA' K RE D I T NA BAN K A TEČAJI VALUT V MILANU DNE 5.8.1976 Ameriški dolar: debeli 835.— drobni 830-— Funt šterling 1501.— Švicarski frank 336,75 Francoski frank 168.— Belgijski frank 20.30 Nemška marka 328,40 Avstrijski šiling 45,90 Kanadski dolar 838.— Holandski florint 309.— Danska krona 139.— Švedska krona 184.— Norveška krona 145.— Drahma: debeli 21,50 drobni 23,— Dinar: debeli 44,- drobni 44,- MENJALNICA vseh tujih valut MlRAMARShl BARK - «Luči m zvoki - Predstavi: ob 21.Q0 «Cesarski sen v Miramaru» v italijanščini; ob 22.15 «Der Kaisertraum von Mi-ramar» (v nemščini). Ariston 21.30 « Attenti al buffone». N. Manfredi. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. Mignon 16.30 «Riusciranno i nostri eroi a ritrovare l’amico misteriosamente scomparso in Africa?». Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film. Nazionale 16.30 «La poliziotta fa carriera». Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 «Il terribile ispettore». Paolo Villaggio in Agostina Belli. Barvni film. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 14. avgusta. Excelsior 16.30 « Operazione Casinò d'oro». Barvni film. Eden 16.00 «Amici miei». U. Tognaz-zi m G. Moschin. Barvni film. Ritz 16.00 «Signore e signori». Virna Lisi, Beba Lončar in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16 00 «Frankenstein junior». Zabavni film, v katerem igra Mei Krooks. Cristallo 16.30 «L'assassino di pietra». Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Capitol 17.00 «Gli innocenti dalle mani sporche». R. Schneider. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Moderno Zaprto zaradi počitnicl Fiiodrammatico 16.30 « Sessualmente vostro». Y. Brian, V. Boisgel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 «Un rantolo nel buio». R. Shaw in Sally Kellerman. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Carne fresca per 7 bastardi». Paul Carr in Jennifer Bil-lingslew. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Astra 16.30 «4 bassotti per un danese». Dean Jones in Susanna Ple-„s^gtte. Barvni Walt Disneyev film. -Abbazia--16.30 «Mezzogiorno e mezzo di fuoco». Barvni western. Radio Zaprto zaradi počitnic. Giardino Pubblico 21.00 «Gruppo di famiglia in un interno». Helmut Berger. Barvni film L. Viscontija. Razna obvestila Uprava Narodne in študijske knjižnice obvešča, da bo knjižnica zaprta za občinstvo do 31. avgusta. Slovenska kulturno - gospodarska zveza obvešča, da bodo njeni uradi poslovali vse do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Glasbena matica — Trst obvešča, da bodo uradi zaprti do 15. avgusta. Slovenski raziskovalni inštitut — Slori bo zaprt do 31. avgusta. Zveza partizanov z Opčin priredi v nedeljo, 8. avgusta, izlet na Čaven. Potuje se z avtobusi in z osebnimi avtomobili. Vpisovanje je obvezno za vse pri trgovini pohištva Rener, Pro-seška 3. Izleti >>-■ : . SPDT vabi vse planince, tla se v nedeljo, 8. t.m., udeležijo planinskega mitinga na Močilih pred Erjavčevo kočo na Vršiču. Zbirališče in družabnost je ob 11. uri po jugoslovanskem času pred kočo. Vljudno vabljeni. Mali oglasi PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin. ESS335MBB Namesto cvetja na grob Pepija Bogatea darujeta Eda in Dora Indri 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu. V isti namen darujeta 5.000 lir tudi Lučiana in Ančko Tenze. Namesto cvetja na grob Ljudmile Abram daruje družina Josip Kaste-laru 5.000 lir za TPPZ. Ob 3. obletnici smrti brata Franca, svakinje Pavle Perhavec in nepozabne Lenke Kraševec darujeta Mara in Neva Ferjančič 15.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Josipa Bogatea, daruje družina Dušana Košute 10.000 lir za PD Vesna. Po daljši bolezni je v starosti 87 let umrla naša predraga mama in stara mama IVANKA LEGIŠA vd. GRUDEN Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 15.30 izpred cerkve v Devinu. Žalujoči sin Josip z družino in sorodniki Devin, 6. avgusta 1976 GORIŠKI DNEVNIK PAMETNA POTEZA Na nepopolnih smerokazih nalepka «Y(J» Za turista, Id se z avtomobilom pripelje v Trst, res ni lahko. V kaosu enosmernih ulic in cest, se-maforov in pomanjkljivih smerokazov, marsikdo izgubi svoj še tako dober orientacijski čut in prisiljen je svoj avtomobil (morda celo z rulotko), ustaviti, čeprav na križišču, kjer je promet najgostejši in zaprositi za informacije: «Katera pot pelje v Jugoslavijo?», «Kako naj pridem v Koper ali na Reko?», «Ali pelje ta cesta proti Ljubljani?» in podobno. Vsega tega sploh ne bi bilo, če bi za to predpostavljeni organi racionalno in načrtno postavljali nedvoumne in jasne smerokaze. Ali je res tako težko napisati «Jugoslavija» namesto «Posto di blocco» ali «Confine di stato»? Ali ne bi poleg italijanskih krajevnih imen (Capodistria, Postumia, Fiume) dodali še originalna (Koper, Postojna, Reka), kot po vsej verjetnosti piše na zemljevidih turistov? No, ker za to nočejo poskrbeti odgovorni organi, je nekdo na vse smerokaze od Žavelj proti Škofijam oziroma Miljam nalepil oznake «YU». Kdo je, ne vemo, vendar u-pamo, da tega ne bi kdo zamenjal za vandalsko dejanje ter nalepke odstranil. . . .................................................... MED GRLJANOM IN DEVINOM Mir in tišina še vedno domujeta v kriškem portiču in kopališču Ob «mulu» in «Soniku» Križani obujajo spomine Od Miljskega zaliva pa do Devina so morska kopališča ob poletni vro--ini skoraj vedno natrpana kopal-:ev, ki se večkrat celo prepirajo, Ja bi našli na plaži lep, primeren «tiček, ki bi ustrezal tej ali oni Jgodnosti, kot je prostor v senci & v bližini vode. Zato se Tržačani, >osebno ob nedeljah že zgodaj ziu-,I-aj odpravljajo od doma in tisti, ki ’e ne odločijo za Istro ali za Gra-H si izberejo plažo v Tržaškem salivu, kjer pa mir in tišina nista 3riljubljena gosta. So pa še neka-•erj kraji, predvsem od Grljanskega saliva do Devina, kjer se lahko člo-i'ek še mirno kopa, ker mu ni tre-3a prenašati vrveža in živžava in brez nevarnosti, da bi v vodi «trčil» z drugim kopalcem. Dva podobna kraja imamo pod Križem in sicer prvi je kriški por-tič, ki mu domačini pravijo «mul», katerega navidez z lahkoto (v bistvu pa s težavami) dosežemo po strmem stopnišču, ki pelje od gostilne «Tenda Rossa» naravnost do morja. Vzrok, da obiskuje portič malo kopalcev, je predvsem velika strmina in slabo stanje stopnic, ki večkrat spravljajo v nevarnost neprevidnega pešca. Križani, ki jim je «mul» zelo pri srcu, trdijo, da bi bila po-pravitev stopnic smrtni greh in bi pomenila konec miru. Do lani so bili obiskovalci portiča izključno do- Dva izmed redkih kriških ribičev: Dolfi Štefančičev in Stanko Koča mačini, letos pa prihaja s turističnimi čolni vse več Tržačanov in turistov, ker je žal ribiških «ščif» vedno manj in zato je prostih mest v portiču vedno več. Polna «buoka» (pomol v narečju) ribiških čolnov je samo še spomin, ki ga ohranjajo tesno v srcu starejši domačini. Posušil se je tudi stoletni brest, pod katerim so generacije ribičev šivale in pletle mreže in so ga zato morali posekati. Odšla je tudi stara Pierina, ki je v napol porušeni hišici prodajala pijačo in bila dolga leta prava atrakcija portiča. Križani so povrh tega še pred mnogimi leti prodali vse hišice, ki so stale ob portiču in ki so jih zgradili njihovi predniki z lastnimi rokami in ki so zdaj last tujih ljudi. Ostal; je še samo tišina, ki jo od časa do časa prekinja ropot motornega čolna, ki napoveduje, da je civilizacija motorjev in vrveža nadomestila dobo čolnov, ki so jih poganjale trudne ribiške roke. Naprej od kriškega portiča proti nabrežinski Brojnici, ko prekoračimo zaseben portič, ki je prava o-skrunitev narave, pridemo do skalnate plaže, ki ji Križani pravijo «Šo-nik», ker se nahaja ravno pod železniško postajo, ki nosi to ime in ki ga najdemo tudi v kriški himni «Veseli se oštarica lena». Tukaj so kriški ribiči imeli vedno pripravljeno veliko «tonerò», ki so jo postavili v morje, ko so iz vasi zaslišali klic «abauta», ki je naznanjal, da se velika količina tunov približuje o-bali. Danes se ta plaža vedno bolj krči pod pritiskom širjenja zasebnih hiš, katerih lastniki so si vzeli pravico, sicer proti zakonu, da so si zgradili majhen kos plaže in ga potem tudi primemo zagradili. Prava redkost je namreč še najti vinograd ali pa samo zapuščeni kos zemlje, ki bi bil last Križanov, ki so v povojnih letih prodali skoraj vse posesti navzdolž obale in to po zelo nizkih cenah, ki so jim narekovale slabe družinske razmere in revščina. «Šonik» je še danes povsem neznan veliki množici kopalcev in obiskujejo ga večinoma družine z e-tričiči in pa starejši Križani. Koliko bosta ostala še ta dva kraja nedotaknjena pred navalom množice je vprašanje, ki si ga postavljamo s težkim srcem, kajti vemo za odgovor, ki pravi, da ne bo po teklo mnogo let. Zato je naša dpl-žnost, da te kraje, ki hranijo toliko lepih spominov iz starih časov, o-hranjamo in za njih skrbimo. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213137; Milje: tek 271-124. PRED NEDELJSKO SEJO POKRAJINSKEGA SVETA Sestava levičarske «prave na pokrajini postaja iz dneva v dan bolj stvarna Odločilna vloga za takšno opredelitev je sedaj na strani PSD! in PRI Med sredinskim; strankami so v teku še zadnji poskusi, kako obnoviti koalicijo, ki je omogočala vlado enobarvnega demokristjanskega odbora v vsej povolilni dobi in ki se je končala z nedavno ostavko predsednika Giuseppeja Agatija. Konec krščanskodemokratskega «monocolo-ra» so povzročili socialni demokrati, ki so mu odtegnili podporo, odkar so spoznali, da odločilni fašistični glas pri sprejemu proračuna postavlja v slabo luč njihovo protifašistično usmeritev. Pokrajinski svet je po ostavki že imel eno sejo, na kateri pa niso našli nobene rešitve. Povedati je tudi treba, da rešitve ni mogoče najti za vsakim vogalom. Težave nastajajo zaradi pat pozicije med levičarskimi in desničarskimi strankami, saj ne ene ne druge ne razpolagajo z zadostnim številom glasov za sestavo trdne večine. Z najnovejšim stališčem PSDI se je politična os na pokrajini premaknila v levo. Ali bo to obveljalo tudi na prihodnji seji pokrajinskega sveta, sklicani za nedeljo zvečer (!), ko bo za izvolitev predsednika zadostovala navadna večina. Ali bodo na tem glasovanju svetovalci PSDI (2) in PRI (1) z vzdržanim glasom o-mogočili izvolitev komunista Silvina Poletta za predsednika pokrajinskega odbora in izvolitev odbornikov ter namestnikov, ki bodo prav tako pripadali strankama KPI in PSI. V pokrajinskem svetu bi se moralo zgoditi nekaj podobnega kot se dogaja z Andreottijevo vlado: vzdrža-nje ob pravem času, ki bi omogočalo vladanje. Ob tem velja pripomniti, da so se goriški socialni demokrati začeli zavedati, da lahko omogočijo vlado ljudskih sil. Takšnih primerov je bilo po lanskih upravnih volitvah v Italiji precej, najbolj blizu pa se je takšen primer dogodil v Tržiču. Gre za novo usmeritev enega d'-'a članov, predvsem mlajših, ki niso več pripravljeni nodoirati konservativnih stališč, ki jih je do nedavna zaao-variala poprejšnja večina. Goriška PSDI je o tem vnrašanju razklana na dva tabora. Zdi se, da je članstvo v Tržiču naklon leno sentavi leve uprave. Vodstvi PSDI in KD sta se včeraj pogovarjali o poteku seje v nedeljo zvečer, toda do tega trenutka nimamo še podatkov, v katerih točkah se strinjata in v katerih se razhajata. Vsekakor držita v tem trenutku položaj v rokah PSDI in PRI. KPI in PSI sta bili vedno naklonjeni pogovarjanju med vsemi ustavnimi silami ter sta zagovarialj široko obliko' sodelovanja, da bi poiskali izhod iz sedanjega oolitičneea in gospodarskega noložaja, ki je še zlasti na Goriškem izredno slab. Pokrajinska uorava dejansko že eno leto nič ne dela in nima nikakršnega programa. V primeru, da se izoblikuje leva večina, bosta v pokrajinski odbor izvoljena tudi oba slovenska pokrajin- Sekcija KPI v Doberdobu vabi na TRADICIONALNI PRAZNIK DELA □ Danes zvečer tekmovanje v briškoli ter zbijanje «balinca» □ Jutri tekmovanje v briškoli ter finalni del zbijanja «balinca» C V nedeljo prosta zabava s plesom ska svetovalca, Ivan Bratina (KPI) in Štefan Bukovec (PSI). Potem ko si nobena demokratična stranka ni hotela prevzeti odgovornosti za imenovanje komisarja in za sklicanje predčasnih volitev, se zdi usmeritev, ki sedaj dozoreva najbolj stvarna. Njej v prid govorijo tudi opredelitve strank, kakršne se oblikujejo v sedanji fazi sestavljanja rimske vlade. 60-letnica priključitve k Italiji Senator A. Fanfani v nedeljo v Gorici Predsednik senata Amintore Fanfani bo v nedeljo prisostvoval proslavi 60-letnice vkorakanja italijanske vojske v Gorico. Ob 8.30 se bo pripeljal iz Benetk; potoval bo z avtomobilom. V Gorici se bo zadr- žal ves dopoldan in bo navzoč pri vseh manifestacijah, ki jih bodo prirejali pod pokroviteljstvom občinske uprave. Osrednja svečanost bo ob 10. uri na Trgu Cesare Battisti, kjer se bodo poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti zbrali tudi predstavniki bojevniških organizacij in delegacije občin z odlikovanimi prapori, nakar bodo vsi skupaj v sprevodu odšli v park Rimembranza. Še pred tem bodo v vojašnici Guella na Trgu C. Battisti odkrili spomenik, ki ga mesto Gorica poklanja nanovo ustanovljeni mehanizirani brigadi Gorizia. Svečanosti se bodo začele ob 8.30 na Oslavju, ob 9. uri bodo na Travniku na svečan način razobesili zastavo, ob 20. uri pa jo bodo sneli z droga. Zvečer bo na Trgu C. Battisti prireditev z nastopom goriških j pevskih zborov in folklornih sku-I Pin. NA TRŽNICI PRED POČITNICAMI OBILNE PADAVINE NISO ZNIŽALE CEN ZELENJA VE Jurčke ponujajo po 4000 lir za kg - V prihodnjih mesecih dražja predvsem čebula in krompir Letošnje muhasto poletje, ki se je začelo v znamenju hude vročine in suše, je pustilo posledice tudi na cenah sadja in zelenjave. Pred dvema tednoma, ko je končno začelo deževati, so se gospodinje že oddahnile in upale na občutno znižanje cen, kar pa se v glavnem ni zgodilo. Res so se cene nekaterih vrtnin, ki jih v teh dneh ponujajo v večjih količinah, nekoliko znižale, za druge pa so spet poskočile navzgor. To velja še zlasti za krompir, ki so ga včeraj in predvčerajšnjim prodajali že po 400 lir. Dež je res namočil zemljo, ozračje se je ohladilo, sonca pa ni. Vse to namreč ovira rast in predvsem otežkoča dela na vrtovih in njivah. Zato so tudi cene ostale visoke. Vprašali smo nekatere prodajalke na pokriti tržnici, kaj menijo o gibanju cen v prihodnjih mesecih. Odgovori niso bili nič kaj ohrabrujoči. Pričakovati je splošno podražitev, nekateri artikli pa se bodo podra- ZA PREMISLEK OB DOPUSTU Veliko nesreč povzročijo mopedisti Poleg škode tudi druge posledice Mladostna objestnost in pomanjkljivi zakonski predpisi - Nezadostna skrb za boj proti hrupu žili še posebej. Med take sodita predvsem čebula in krompir. Letos je izredno dobra letina za sadnje, vendar so kljub temu cene še vedno visoke. Med našim včerajšnjim obiskom smo ugotovili, da je izbira dobra, založenost tudi. Opazili smo tudi da so postali kupci bolj varčni in skušajo koristneje uporabiti denar. Preden se odločijo za nakup si ogledajo blago in cene na različnih stojnicah. V teh dneh so se pojavile tudi gobe, vendar se večina obiskovalcev tržnice zadovolji le z ogledovanjem, kajti 4000 lir za kg jurčkov je kar lepa vsota. Gobe prinašajo predvsem iz i obmejnih krajev sosednje Jugoslavije, kjer je še mogoče najti te okusne gozdne sadeže. Tisti, ki so menili odpotovati na dopust s precejšnjo zalogo sadja, bodo zato ostali nekoliko razočarani, saj bodo morali seči precej globlje v žep. Spričo takih cen se nekateri odločajo nabavljati sadje in zelenjavo na poseben način. Zelo primeren dan za taka opravila je nedelja, ko se zapelješ na deželo in tam si na tuji njivi po mili volji nabereš zelenjave. Tudi letos je bilo že nekaj takih primerov. Pritožujejo se zlasti Števerjanci, ki jim pogosto izgine zelenjava na njivah na Prevalu. Dolžnost občinske u-prave je, da prepove dostop na njive tistim, ki niso za to upravičeni, ter strogo ukrepa proti kršilcem, zlasti če jih zalotijo pri kraji. In zdaj sprehod med cenami (za Vsak dan slišimo za številne nesreče, ki jih povzročajo mladi na motorčkih. Materialna škoda je po navadi malenkostna. Niso pa malenkostne poškodbe, ki jih vozniki zado-bijo. Pogosto se nedolžno trčenje konča s smrtjo. Pri takih nesrečah so zelo pogoste poškodbe na glavi. Redki so namreč vozniki, ki si pred odhodom nataknejo varnostno čelado. V tem smislu je pomanjkljiv tudi zakon, ki ne predpisuje uporabe čelade, niti za najtežje motorje. Med neposredne posledice nesreče sodi plačilo povzročene škode ter krajše ali daljše zdravljenje v bolnišnici. Zanimivo bi bilo brez dvoma izvedeti, koliko znašajo stroški za zdravljenje poškodovancev. Verjetno bi se ob velikanskih številkah zamislil; in morda začeli tudi kako drugače ukrepati. Za zdaj si navadni občani s takimi pomisleki ne belimo glave, saj stroške zdravljenja itak plača bolniška blagajna, zavarovalnica ali druga ustanova, ki ima za to že odrejen sklad, še na um nam ne pride, da so to sredstva skupnosti, ki bi jih lahko kako drugače in predvsem bolj koristno uporabili. Najbrž ne bo treba ne vem kakšnih izračunov, da ugotovimo, koliko stane nedolžen padec z mopedom. Pri manjših nesrečah, po navadi zadržijo ponesrečence po nekaj dni na opazo. vanju in zdravljenju (običajno en teden). Dnevna oskrbovalnina v goriški bolnišnici znaša 29.960 lir. Če temu znesku dodamo še vrednost izgubljenih delovnih ur, dobimo kar čedno število. Pri vsem te pa ne smemo pozabiti, da zadobijo vozniki v težkih nesrečah take poškodbe, ki se ne dajo popolnoma ozdraviti. Voznik občuti posledice za vse življenje. Številni so tudi primeri popolne ali delne invalidnosti. Materialna škoda, ki jo ima družba v takih primerih je znatno večja. Nekontrolirano dirjanje z motorčki pa ima tudi druge negativne posledice, ki jih občutimo zlasti v mestu. Večina motorjev povzroča velik ro- iiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiii NA MEJI SO NAŠTELI 859.903 PRERODE Rekordno število prehodov julija meseca na Goriškem Pri Rdeči hiši se iz dneva v dan daljšajo vrste tujih avtomobilov Kot je bilo pričakovati, so organi j joč ropot, kmalu zatem pa so se tla obmejne policije v prejšnjem me- j zatresla. Seveda so ljudje urno zbe-secu našteli rekordno število priho- žali iz hiš. Žrtev ni bilo, materialna dov. V drugi polovici julija meseca • škoda pa je malenkostna. Popokale se je namreč pričel pravi naval inozemskih turistov, ki so se usmerjali v krajevna turistična središča ali pa so nadaljevali pot v srednjo Italijo ob Jadranu. Največje število prehodov pa bodo zabeležili v tem mesecu, ko se bodo pri nas pričele kolektivne poó'tnice in veliko tovarn bo zaprtih za tri tedne. Zaradi tega pričakujejo, da bo veliko število italijanskih državljanov prečkalo mejo in odšlo v jugoslovanska obmorska središča. Podrobna analiza podatkov, k; so nam jih posredovali na poveljstvu obmejne policije, nam pove, da se je julija meseca v primerjavi z junijem povečalo predvsem število tujih prihodov, medtem ko so številke maloobmejnega prometa ostale skorajda iste. Prejšnji mesec je s potnimi listi prešlo mejo 129.213 italijanskih državljanov, tujcev je bilo 167.649. S prepustnicami so na Goriškem naštel; 563.041 prehodov, od katerih je bilo 326.342 z italijanske, 236.699 pa z jugoslovanske strani. Potres v Manzanu? Ne bi hoteli strašiti naših bralcev o bližajočem se epicentru potresa, vendar moramo poročati o čudnem pojavu, ki so ga zaznali na področju Manzana v torek zvečer. Okrog devete ure so ljudje zaslišali oglušu- so le nekatere starejše hiše. Pojav je vsekakor omejenega značaja, saj ga niso zaznali instrumenti bližnjih geofizikalnih opazovalnic. V Tržiču nove vzgojno varstvene ustanove V tržiški občini bodo v kratkem zgradili dva vzgojno-varstvena objekta. Na Trgu Isonzo bodo postavili vrtec za 90 otrok, za katerega bó v glavnem prispevala občina. V Ulici Parini pa bodo zgradili, poleg sedanje osnovne šole, še en vrtec za 90 otrok. Sredstva za ta objekt bo prispevala dežela. Pri tem velja omeniti, da so se v Tržiču domenili za postavitev montažnih objektov, ki so znatno cenejši od klasične gradnje. Tako bodo za vrtec na Trgu Isonzo porabili le okrog 116 milijonov lir. Nesreča na delu O nesreči poročajo iz tržiške ladjedelnice. Tam se je na delu, pri popravljanju napeljave, ponesrečil 51-letni Remo Comarin iz Tržiča, Ul. Marconi, 4. Med delom se je dotaknil žice pod visoko napetostjo, pri tem pa je zadobil precej hude opekline na desni roki. Zdravnik; so ga sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v štiridesetih dneh. pot, ki brez dvoma vpliva na zdravje občanov. Organi, ki so postavljeni za urejevanje prometa, pa se, vsaj tako izgleda, ne zmenijo preveč za početje. Zavzemamo se za zmanjšanje ropota na delovnih mestih v tovarnah, zakaj pa bi morali biti izpostavljeni hrupu na ulici ali v svojih domovih? Danes je motorček v modi. Fant, ki ga nima se počuti zapostavljen. Kljub stalnemu tarnanju o gospodarski krizi, zmanjšanju kupne moči plač itd., pa število mopedov, posebno takih, ki so prirejeni za motokros, hitro rase. Hitro rastejo tudi cene železnim konjičem, za katere je treba danes odšteti že nekaj sto tisoč. Kje je potem kriza? Mulci, ki neodgovorno drvijo po cestah, prav gotovo niso vsi samo sinovi bogatašev! Kje poiskati rešitev? Na prvem mestu bi morala nastopiti družba, ki je tudi najbolj oškodovana. Sprejeti bi morali vrsto strogih zakonskih predpisov, glede ' izdelave mopedov in motornih koles, predvsem kar zadeva najvišjo dovoljeno hitrost ter ropot. Seveda se mi zdi to za italijanske razmere skoraj nemogoče, spričo nezdrave povezave gospodarskih krogov s politiki. Že zdaj pa bi morali strogo ukrepati proti kršilcem cestnih predpisov kar zadeva omejitev hitrosti ter povzročanje ropota. V nekaterih krajih, tudi v Trstu, so že poostrili boj proti povzročiteljem ropota. Ker je Gorica majhno mesto, bomo prav gotovo tak ukrep sprejeli šele med zadnjimi. Med nujne zakonske ukrepe, ki bi morali že davno stopiti v veljavo, pa je predpis o obvezni nošnji zaščitne čelade. Med številnimi vzroki nesreč sta, poleg mladostne objestnosti, tudi nepoznavanje in neupoštevanje prometnih predpisov. Skoraj nujno se zdi zato uvesti tudi za voznike mopedov posebna vozniška dovoljenja, ki se izdajo šele po uspešno opravbe-nem izpitu. Take prakse se poslužujejo že v nekaterih evropskih deželah, kjer so tudi ljudje že po naravi bolj disciplinirani. Mogoče pa bomo s časom le dobili take predpise, ki bodo zadovoljivo rešili pomembno, a dokaj zapleteno vprašanje. Spomnimo se ob tem dolgotrajnega boja za prepoved kajenja v javnih prostorih. Po dolgem času so le izglasovali zakon, ki ščiti nekadilce. Upati je. da se bo med velikim številom novoizvoljenih poslancev in senatorjev le našel kdo, ki se bo za to vprašanje zavzel. Mogoče bi imeli tudi sindikati odločujočo besedo, saj gre tudi za ekološki problem. V tovarnah se bojujemo za zmanjšanje hrupa, zakaj bi morali isti ljudje prenašati hrun (in posledice) izven svojega delov; mesta ! V trenutku, ko govorijo o žrtvah za premostitev krize, o varčevanju na vseh področjih, ne b. bilo napak pomisliti tudi na te stvari. Stališče PSI glede primanjkljaja mestnih podjetij Na seji izvršnega odbora mestne sekcije PSI v Gorici so ocenili sedanji politični trenutek ter obžalovali molk krajevnega tiska o proti-militarističnem pohodu, ki se je začel 28. julija. Odbor se je postavil na stran udeležencev pohoda, obsodil je nekatere neljube dogodke v Sredipolju in Ločniku ter zahteval od tiska, da o dogodkih poroča celovito in objektivno. Nato je tajnik sekcije Giorgie Dei-lago poročal o poteku javne skupščine o avtobusnem prometu in pristojbinah. Vprašanje javnih prevozov ni zgolj tehnične, ampak politične narave in terja reševanje na vsedržavni ravni. Dellago je poudaril potrebo po reorganizaciji mestnega avtobusnega prometa, spremembi tarif in odpravi deficita v teh podjetjih. Izvršni odbor sekcije PSI za Gorico center bo ocenil pripravljenost KD in ostalih sredinskih strank, da sanirajo primanjkljaj mestnih podje- nance v Gorici ir. po vseh italijanskih mestih. Danes nadaljevanje praznika v Štandrežu Muhasto vreme ob koncu prejšnjega tedna je prisililo štandreške športnike, da bodo s poletnim praznovanjem nadaljevali tudi konec tega in prihodnjega tedna. Člani športnega društva Juventina si nadejajo, da bo vsaj tokrat vreme «držalo», kajti prav od uspeha te prireditve odvisi uspeh delovanja v prihodnji sezoni. Zabava se bo pričela danes zvečer s plesom z jabolkom, jutri pa bo na sporedu tekmovanje v valčku. V nedeljo je na sporedu velika tombola z bogatimi denarnimi nagradami za dobitnike. Prihodnji teden se bo praznovanje nadaljevalo v petek z zanimivim tekmovanjem v vrečah, briško! a bo na sporedu v soboto. V nedeljo in ponedeljek bo prosta zabava s plesom. Ob sklenitvi štandreškega praznika bodo izvolili lepotico Juventine in mistra 1976. S«ja sindikata CISl Na pokrajinski skupščini sindikata CISL so ocenili dosedanja srečanja, ki jih je pokrajinska sindikalna federacija imela z raznimi krajevnimi političnimi in socialnimi komponentami, katerim je obrazložila sindikalno platformo. Slednja obsega dokončni podpis delovnih pogodb za vse delavske kategorije goriške pokrajine. Sindikalisti CISL so ugotovili, da obstaja možnost, uresničenja načrta, ki si ga je sindikalna federacija postavila. Ob koncu skupščine so prisotni sprejeli resolucijo v podporo poljskih delavcev, ki prav te dni stavkajo zaradi zaprtosti Confagricoltu-re, ki noče ugoditi njihovim zahtevam. kg.): jabolka od 300 do 600 lir breskve » 200 » 400 » (domače) hruške 2> 200 » 300 > (domače) paradižniki S> 300 » 360 » krompir » 380 » 400 » paprika » 500 » 600 » češplje » 360 » 360 » kumarice » 550 » 600 » bučke » 700 » 800 » fižol v stročju » 1100 » 1200 » melone 3> 400 » 400 » čebula » 400 » 400 » česen » 2000 2000 » radič I » 1400 » 1500 » solata glavnata » 1100 > 1200 » namizno grozdje » 600 » 800 » 1 m. E ■ 1 Gorica VERDI 17.00-22.00 «Professoressa facciamo l'amore? (Prime esperienze di un liceale)». A. Talpkils in A. James. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Un killer di nome Schatter». S. Whitman in B. Cu-soing. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 «Il cervello mostro». E. Van Stroheim. Barvni film. CENTRALE Zaprto VITTORIA 17.00-22.00 «La spiaggia del desiderio» L. Gemser in P. Giusti. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Irzie EXCELS10R 17.30-22.00 «Due cuori, una cappella». Barvni film. PRINCIPE 18.00- 22.00 «Il giustiziere del West». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOCA «Valdez maščevalec», amerisid barvm film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Maščevalec tz Beifasta», ameriški barvni film ob 18 30 in 20.30. DESKLE «Prepovedane strasti», italijanski barvni film ob 20.00. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiliMliiiiiiinmiimmtiimmiiimiiiiimiiiiiimiiiiniiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii PO NOVIH ZAKONSKIH PREDPISIH Dovoljenje za odplake iz industrijskih obratov Zaradi pomanjkanja naprav in osebja za nadzorstvo bo ukrep ostal verjetno saino na papirju Majhen korak naprej v boju za odpadkov na bregovih rek in poto-zdravo okolje bomo napravili tudi v 1 kov, saj tud, taka dejanja kaz.jo goriški pokrajini. Pokrajinska upra va je namreč pred dnevi poslala obvestilo, da morajo vse tovarne, ki spuščajo odplake, a za to nimajo dovoljenja, v predpisanem roku zaprositi za dovoljenje. Pokrajinski upravi bo tako omogočeno, da stalno nadzoruje vsebino odpadnih voda. Tudi tisti obrati, k; že razpolagajo s takim dovoljenjem, bodo morali do predpisanega roka (do 13. decembra letos) poskrbeti za obnovitev. Verjetno se je pokrajinska uprava odločila za sprejetje takega ukrepa šele po izidu zakona št. 319 z dne 10. 5. 1976. Pri tem pa ne moremo mimo utemeljenih dvomov, kako bo pokrajina lahko stalno nadzorovala odplake. V pokrajinskem laboratoriju, ki ima dva oddelka, kemičnega in bakteriološkega. nimajo zadostnega števila strokovnjakov, ki bi lahko bili kos nalogi, poleg tega pa so tudi naprave pomanjkljive. Prav zaradi pomanjkanja osebja so v zadnjem času v pokrajinskem laboratoriju opustili analizo krvi. Zdaj se ukvarjajo samo z nujnim; zadevami, predvsem z analizami pitne vode. Postavlja se torej vprašanje, kako bo pokrajina lahko nadzorovala odplake, ki odtekajo v glavnem v Sočo in Vipavo. Verjetno bo ostalo vse bolj na papirju! Poleg nadzorovanja odplak, bi morala pokrajinska uprava preprečiti ti j, ki hudo pritiska na občinske fi-1 odlaganje najrazličnejših smeti in okolje, včasih pa utegnejo b.ti med odvrženimi smetmi tudi hudo strettone snovi (zdravila, ki jih v celoti ne uporabimo, kemična sredstva za zatiranje mrčesa itd.). Znano je, da nekatere občine še niso rešile vprašanja pobiranja in uničevanja smeti, zato bi morali na pokrajini poskrbeti, da čimprej sprejmejo tak ukrep. Na Matajurju bodo razširiti kočo Vodstvo Italijanskega alpinističnega kluba iz Čedada je sklenilo r.a zadnj: seji razširiti planinski dom na Matajurju, za kar imajo že zagotovljena sredstva. Tako bo ta planinska postojanka postala še bolj privlačna za že številne obiskovalce. Vodstvo kluba pa bi se moralo po našem mnenju zavzeti tudi za zaščito planinskega cvetja na Matajurju. V nevarnosti so predvsem planike, ki jih nedeljski izletniki nekontrolirano nabirajo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tei. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. NOVOIZVOLJENI PREDSEDNIK OBALNE KONFERENCE SZDL ČRTOMIR KOLENC: USTAVNA NAČELA 0 ODNOSU DRUŽBE DO VERSKIH SKUPNOSTI V SFRJ Verske svoboščine državljanov so zagotovljene, nikoli pa ne bo dovoljena ponovna politizacija cerkve in vračanja klerik ali z nun Novoizvoljeni predsednik obalne konference socialistične zveze Črtomir Kolenc je na radiu Koper pojasnil, kako na obali u-resničujejo ustavna načela o od- ' nosu družbe do verskih skupnosti. Kakor povsod v Jugoslaviji — je dodal Č. Kolenc — tudi pri nas na slovenski obali izvajamo politiko vsestranske odprtosti, ki izhaja iz načel narodnoosvobodilnega boja, iz naše revolucije, in ki je zapisana v naši ustavi. To je politika odprtih možnosti, enakih pravic za vsakega državljana, za vsakega občana, enakih pravic in enakih dolžnosti néglede na narodnost, neglede na idejno pripadnost posameznika ali pa na njegovo versko pripadnost. Uresničevanje teh pravic poteka v razgibanem samoupravnem sistemu in posebno skrb za uveljavljanje teh pravic imata Socialistična zveza, ki je enotna fronta vseh naprednih sil v naši deželi. Še posebno skrb posveča Socialistična zveza tudi zagotavljanju verskih svoboščin državljanov. V ta namen je pri naši obalni Socialistični zvezi tako, kakor tudi po drugih krajih, organiziran poseben koordinacijski odbor, ki ima nalogo, da rešuje in usklajuje pomembna vprašanja, ki zadevajo verske skupnosti, kot so razna imovinsko-pravna vprašanja in druge zadeve iz te sfere. Naš koordinacijski odbor, v katerega so, kakor drugod, vključeni tudi duhovniki, je na svoji nedavni seji rešil vrsto zelo pomembnih zadev, trenutno pa je v reševanju še ena pomembna zadeva in sicer vprašanje lokacije, oziroma gradnje nove cerkve v Portorožu. Te stvari poudarjam posebno zato, ker so se v zadnjem času v določenem zamejskem tisku, v nekaterih javnih občilih, pojavili panfletno obarvani članki, katerih tendenca je, na tendenciozen način prikazati stanje verskih skupnosti, oziroma izvajanje verskih pravic v naši deželi. Želijo skratka ustvariti videz, kot da je vprašanje verske . svobode pri nas dvomljivo. Mi se točno zavedamo, da je odmevnost teh prizadevanj zelo omejena, saj lahko deluje samo na tiste ljudi, ki ne prihajajo k nam in ne morejo tukaj na samem kraju videti, kako so te stvari pri nas urejene. Vendar pa moram poudariti, da bodo naši ljudje in tudi naši kompetentni organi v vsakem primeru budni napram takšni dejavnosti, ki bo naperjena neposredno proti interesom našega človeka, po drugi strani pa bomo seveda z vsemi našimi silami skušali zagotavljati tisto, kar je zapisano v naši ustavi,, v naših zakonih, to se pravi svobodno pravico uveljavljanja svojih verskih čustev in svojega verskega izživljanja posameznika. V «Katoliškem glasu» in v nekaterih tržaških časopisih smo v zadnjem času zasledili namigovanja, da novi slovenski zakon o pravnem položaju verskih skupnosti utesnjuje položaj verskih Skupnosti in da pomeni v primerjavi z dosedaj veljavnim zakonom korak nazaj. To stališče nas vsekakor čudi, saj novi slovenski za- kon pravzaprav v ničemer ne odstopa od temeljnih postavk prejšnjega zakona o verskih skupnostih, bil je pa potreben zaradi u-skladitve z novo jugoslovansko u stavo. Izhodišča novega zakona so pa povsem jasna. Tako kot večina drugih modernih evropskih ali pa tudi svetovnih držav, tudi Jugoslavija ureja razmerje med cerkvo ih državo po načelu delitve cerkve in države. In še eno drugo načelo je povsem jasno, to načelo smo vgradili v naše družbene odnose za časa narodnoosvobodilnega boja ob soglasju množic katoličanov, ki so sodelovali aktivno v narodnoosvobodilnem boju in to je, da na Slovenskem klerikalizma ne bomo več dopustili. Lahko z veseljem ugotavljamo, da na Primorskem klerikalizma praktično ni bilo, vendar pa vemo. koliko zla je ta pojav povzročil na Slovenskem. Zato seveda bomo opo-nirali tendenci, da se cerkev ponovno politizira in da v tem smislu skuša mobilizirati množice. Mi se glede te zadeve ne mislimo spuščati v polemiko s temi skonstruiranimi, zlonamernimi pripombami in očitki, ker se zavedamo, da je vse to del preteklosti in da se kot takšen pojav občasno pojavlja s kritikami, z zlonamernimi napadi, s pripombami glede naše družbene ureditve, glede socialistične, in glede samoupravne ureditve Slovenije in Jugoslavije. Posledice potresa LJUBLJANA, 5. — Novice o tem, da je letošnji potres, katerega epicenter je bil pri. Huminu, prizadel tudi Julijske Alpe, so vedno pogosteje. Slovenski alpinist Stane Belak, ki je z Mičom Kregarjem prejšnjo soboto ponovil Dibonov raz Široke peči, je povedal, da je smer sedaj izredno krušljiva, celo bolj kot Čihulo-va, v kateri pa je tudi opazil večje spremembe. Velike spremembe so slovenski plezalci opazili tudi v Zahodnih Julijcih. Rentgenski pregled za tatinski ciganki GENOVA, 5. — Če se bosta znašli pred sodiščem, se bosta dve mladi ciganki, ki so ju aretirali pred dnevi v Genovi zaradi poskusa tatvine, zahvaliti rentgenskim slikam. Sodnik je namreč sklenil pred časom, da zdravniki pregledajo dekleti ter ugotovijo koliko sta v resnici staid^y : , Policisti so aretirali dve ciganki, ki sta prišli iz Jugoslavije in ki sta imeli pri sebi verjetno ponarejene dokumente. Iz teh dokumentov je bilo razvidno, da sta stari res le nekaj čez 13 let. Prav zato je sodnik ukazal, naj zdravniki ugotovijo njuno starost. Deklici nista sedaj več v zaporu, ker so ju izpustili na začasno svobodo. Njuni sorodniki so prinesli pravnemu zagovorniku dva dokumenta jugoslovanskih oblasti iz Zagreba. Dokumenta sta bila izdana v svrho dela. Iz njiju je razvidno, da je Magda Dragutino-vič stara 13 let in 6 mesecev, Kristina Zagoričevič pa 13 let in 7 mesecev. Prvi zdravnik, ki ju je pregledal v bolnišnici, je menil, da sta starejši. Kot je znano, italijanski zakon predvideva kazensko odgovornost začenši s 14. letom. CIUDAD MEXICO, 5. — Mehiška predelava nafte znaša sedaj 900 tisoč sodčkov na dan, ali 45 milijonov ton na leto. Do konca letošnjega leta bodo povečali pridelavo na en milijon sodčkov na dan, kar bo znašalo 50 milijonov ton na leto. Petrolejske rezerve v Mehiki znašajo okoli 6,3 milijarde sodčkov. KATMANDU, 6. — Nepalski notranji minister Jogemar Shrestha je sporočil, da je 308 ljudi izgubilo življenje, 30 drugih pa je bilo težko ranjenih zaradi poplav in zemeljskih usadov, ki so v zadnjem času prizadeli razne pokrajine države. Minister je podal te izjave nepalski skupščini ter je dodal, da so narasle reke uničile hiše in mostove. Minister je še pojasnil, da je treba pripisati te poplave hudemu deževju v zadnjih časih. GLEDE NAPOVEDOVANJA POTRESOV Vštric optimizem in pesimizem Amerikanci bodo okrepili seizmološke študije Tudi na Jezeru «Buena vista» v ZDA sonce še pripeka in dekleta se veselo dričajo po toboganu Iz Washingtona sporočajo, da je močni potres, ki je prizade' se-vernovzhodne pokrajine na Kitajskem, pospešil v ZDA pobudo parlamenta, da bi čimprej sprejel zakon, ki predvideva obsežen načrt proučevanja potresov. Ta zakon predvideva še posebej zvišanje finančnih sredstev, da bi se ublažile posledice teh naravnih katastrof in da bi se omogočila predvidevanja, ki bi natančneje določila čas in kraj potresov. Kalifornijski predstavnik v kongresu George Brown, ki je eden od pobudnikov zakonskega osnutka, je izjavil, da je Kitajska vsaj na videz bolj napredovala kot ZDA pri predvidevanju potresov. Pristavil pa je, da je , nedavna katastrofa na Kitajskem dokazala, da je predvidevanje potresov, vsaj za sedaj, še vedno bolj umetnost kot pa znanost. Zakonski osnutek je bil že sprejet v senatu maja. Sedaj bo o rijem sklepala poslanska zbornica. Ves svet živi danes pod vtisom strahotnega potresa na Kitajskem, kjer so ljudje še vedno v pripravljenosti, čeprav se zemlja počasi umirja. Ker pa se o teh naravnih pojavnih mnogo piše in ker pri-pojavih mnogo piše in ker pri-različnejših virov, ki sejejo med ljudmi strah in celo paniko, se učenjaki vedno bolj zavzemanjo, d? bi pravilneje pojasnili vsa vprašanja v tej zvezi. Toda tudi tabor znanstvenikov je deljen: nekateri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iHiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiimiiiiiin PO PRIMORSKIH EMIGRANTSKIH KOLOVOZIH ■ TRETJI BEL Društvo je v tem letu izdalo tudi knjižico «Naš idrijski kot» izpod peresa Lada Božiča. Stvar je izšla v 1000 izvodih. Čisti izkupiček 1600 din je pisec poklonil društvu za socialne namene. Med letom je društvo priredilo tudi več zabavnih prireditev, s pevskim zborom pa je sodelovalo na različnih prireditvah in manifestacijah. Pevski zbor je ponovno oživel pod vodstvom Rada Simonitija. Zbor je štel 40 pevcev in je sodeloval novembra in naslednjega aprila na Adamičevem koncertu, 10. a-prila pa je imel samostojni na-. stop v Trgovskem domu Zaživel je tudi dramski-dn izletniški odsek. Ne malo skrbi je bilo treba posvetiti prenočišču. Stavba je bila razširjena in dodana stranišča in umivalnice. Popravljeni so bili streha in podi. Pri delu je bilo porabljenih 3500 kg cementa, 40 vozov peska, 5600 opek, večje količine lesa in apna. Nabavljenega je bilo tudi mnogo novega inventarja tako kuhinjske posode, slam-njač in rjuh. Pri tem delu je izdatno pomagal socialnemu tudi ženski odsek. V zavetišče je bila končno napeljana elektrika, odpr- ta je bila čitalnica in v njej nabavljen radio aparat. Poprečno je bilo v zavetišču 50 do 80 gostov dnevno. Od aprila 1936 do aprila 1937 je bilo v domu 20.000 nočnin in razdeljenih 15.000 obrokov hrane. V ta namen je bilo porabljenih 570 kg masti, 6000 kg krompirja, 700 kg koruzne moke, 360 kg mesa, 1500 kg zelja, 1200 kg repe, 800 kg fižola, 380 kg testenin itd. Potrošeno je bilo 4000 kg premoga in 18 kubičnih metrov drv. Denarno poslovanje v zavetišču je znašalo 300.000 dinarjev. Odbor je bil na občnem zboru deležen razrešnice s pohvalo. Novi odbor je bil izvoljen z veliko večino navzočih članov» Ponovno je prišel na predsedniško mesto dr. Jože Dekleva. Za poslovode-čega podpredsednika je bil izvoljen Lado Božič, ki je istočasno prevzel tudi vodstvo delavsko strokovnega odseka. Tajniško mesto sta prevzela Slavica Lenar in Tone Laharnar, blagajniško Josip Plesničar in Adolf Uršič, ki je bil tudi načelnik pevskega odse ka, zapisnikarica je postala Rika Nepužlanova, vodstvo gospodarstva pa je prevzel Rudolf Vidrih. Načelniška mesta odsekov so zasedli Drago Žerjal (socialni), Jan- ■ iiiMiv^iiiniiiiiiiiiiiii(iiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiin>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyiifiir« redno udeležil priprav. Verona bo letos igrala z nasled-io postavo: Vratarja: Superchi in Perrino. Branilci: Sirena, Bachlechner, Cat-neo, Negrisolo, Giubertoni, Cozzi. Tretjak. Z rezultatom 13”2 je dve desetinki popravila osebni rekord. Rezultat je bil pričakovan. Že pred časom so ji tak dosežek preprečili časomerilci, ki so zagrešili več kot očitno napako na tekmovanju v Trstu. Tretjakova postaja tako vedno nevarnejša nasprotnica Marinki Semolič in Sonji Antoni. Prva je tekla tudi v Kranju in dosegla 13”, druga pa je počivala. Tretjakova ih Semoličeva sta nastopili tudi na 200 m. Prva je dosegla čas 27”3, druga pa 28”3. V moški konkurenci je mladi A-drijan Sedevčič pretekel 1000 m v dobrem času 3’4”3. Tekmoval je s precej starejšimi nasprotniki in njegova uvrstitev je bila zato nizka. Na progi 400 m čez ovire je Duško Švab dosegel čas 59”3 in zasedel 3. mesto. TENIS V NORTH CONWAYU Edinstven uspeh Ž. Franulovica NORTH CONWAY, 5. — Jugoslovan Željko Franulovič je na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju dosegel edinstven uspeh. V drugem kolu je namreč s 6:4 in 6:4 premagal glavnega favorita Američana Arthura Asheja. Franulovič je trenutno v odlični formi, saj je v prvem kolu brez težav odpravil perspektivnega Američana Martina s 6:1, 6:1. Naj omenimo, da je bil Ashe na tem turnirju nosilec skupine 3 ing junior», na katerem sodeluje nad štirideset posadk, ki zastopajo skoraj vsa najvažnejša italijanska društva. Po štirih regatah je v vodstvu tržaška dvojica Noe in Rizzi, medtem ko sta na drugem mestu sestri Bac-chiega iz Peschiere. PLAVANJE LONDON, 5. — Des Renford je že desetič preplaval Rokavski preliv. Renford je star 49 let in je preplaval, to. razdaljo v 12 urah in 2 minutah.-- MOTOCIKLIZEM V NEDELJO V MISANU Barryja Sheena ne bo na startu MISANO, 5. — V nedeljo bo v tem kraju velika motociklistična prireditev za «Veliko nagrado Pesaro Mobili». Tekmovanja se bodo udeležili skoraj vsi najboljši piloti na svetu. Startali bodo Giacomo Agostini in John-ny Cecotto ter že svetovni prvak Walter Villa. Žal, pa organizatorji niso mogli prepričati Barryja Sheena, da bi udeležil teh zanimivih dirk. BALINANJE Turnir ŠD Polet Balinarska sekcija ŠD Polet bo v nedeljo, 8. avgusta, priredila tekmovanje v dvojicah za «Trofejo A. Malalan». tj iuU.t ti.JiUUV *>; i >' • ■■ Začetek tekmovanja bo ob 9. uri v društvenih prostorih, Konkonelska ulica 1, na Opčinah. AVTOMOBILIZEM PO HUDI NESREČI Niki Lauda izven smrtne nevarnosti Ferrari se ne bo udeležil nadaljnjega SP formule 1 Borova atletinja Irena Tavčar JADRANJE DRŽAVNO PRVENSTVO V TRŽIČU Rizzi in Noe v vodstvu V Tržiču se nadaljuje italijansko jadralno prvenstvo kategorije «Fly- MANNHEIM, 5. — Niki Lauda, ki se je hudo ponesrečil v Niirburgrin-gu, je izven smrtne nevarnosti. Tako je danes izjavil primarij univer- mike med piloti in organizatorji nedeljske dirke za VN Nemčije, ki še vedno odklanjajo vsako odgovornost pri Laudovi nesreči. Kot kaže torej, av- zitetne bolnišnice Lutz, kjer se je I hočejo piloti, ki jih je nesreča avstrijski pilot od nedelje boril sjstrijskega dirkača še posebej potrla smrtjo. Edino nevarnost predstavlja i in razburila, iti do konca v tej za- še poškodovani pilotov obraz in predvsem eno oko, za kar se zdravniki bojijo, da ne bo mogel več Fer-rarijev dirkač opravljati poklica pilota. Nemški časopisi pa danes ostro kritizirajo sklep policije in sodstva, ki niso zaplenili poškodovanega ferrarla, ampak so dovolili, da so ga takoj odpeljali v Maranello, kjer bodo danes začeli podrobno tehnično preiskavo o morebitni mehanski o-kvari na vozilu. Pod pritiskom javnega mnenja pa je vseeno danes ko-blenški preiskovalni sodnik uvedel preiskavo proti neznancem, da bi ugotovil točne vzroke nesreče. Nadaljujejo se medtem ostre pole- PO MONTREALU 1976 kflatija pri oren jeva n ju telovadbe Posebno so se sodniki «izkazali» v konkurenci deklet Olimpijski prvak Nikolaj Andrijanov devi in, kot je izjavil Italijan Mer-zario, ne bodo več nastopili na tistih dirkališčih, ki so, po njihovem mnenju, nevarna in kjer niso zajamčeni hitri rešilni posegi. Medtem pa je Ferrari odločil prekiniti svoje nastope na avtomobilskih dirkah formule 1, veljavne za svetovno prvenstvo. To odločitev je avtomobilska hiša utemeljila z dejstvom, da ni mednarodna športna komisija upoštevala nekaterih nasvetov Maranellove hiše in to predvsem v zvezi s hudo nesrečo Laude. Ni znano, če je ta odločitev samo začasna ali če bodo letos Ferrarijevi avtomobili še nastopili na dirkah za svetovno prvenstvo. Telovadni turnir letošnjih olimpijskih iger je povzročil dva velika preobrata. V olimpijskem merilu je bil eden velika novost, drugi pa je bil pričakovan in zato manj travmatičen. V ženski konkurenci je švignila v, nebo Romunka Nadia Comaneci, ki je prejela skupno kar 7 desetic, ki naj bi pomenile popolnost. Te desetice so pomenile neizbežen poraz za najboljšo predstavnico Sovjetske zveze v konkurenci posameznic, povzročile pa so tudi val kritik med izvedenci in poročevalci. Psihološki terorizem Neki kanadski novinar je izjavil, da je treba telovadki čez gred brez padca dati oceno 10. To seveda ne drži. Bližja resnici je verjetno sovjetska teza o «psihološkem terorizmu» proti predstavnicam SZ. Telovadni komentator agencije TASS je napisal, da so hoteli sodniki z valom desetic Comanecijevi prestrašiti sovjetske telovadke. TASS je tudi odkrito priznala premoč Romunke, ni pa mogla prebaviti desetic. Pri ekipni nadmoči SZ so v resnici na vseh velikih prireditvah stalno iskali posameznico, ki bi bila pred Sov-jetinjami. V preteklosti je sodniškim komisijam to uspelo z Vero,.Časlavsko iz ČSSR. Če je bila--v ■ Tokiu njena zmaga povsem zaslužena, so k u-spehu v Mehiki leta 1968 vplivali odločilno tudi politični dogodki. V «mirnem» obdobju je bil uspeh Turiščeve v. Miinchnu povsem normalen, letos pa je bila na razpolago Comanecijeva in s serijo desetic so jo takoj postavili na varno. Slovenski telovadni as prejšnjih let Miro Cerar je izjavil, da ni povsem prepričan v vse «10», da pa je med Comanecijevo in Sovjetinja-mi razlika in da je njena zmaga povsem zaslužena. Teorija o psihološkem terorizmu bo tako verjetno veljala. Zanimivo je, da so prav na koncu tekmovanja (ko ni šlo več za konkurenco v mnogoboju) z «10» nagradili tudi vaje Sovjetinje Kirn. S tem so se hoteli pokazati pravični, istočasno pa so priznali prejšnjo radodarnost. Z mlado Comanecijevo in drugo mladoletnico Ungureanu bi utegnila Romunija vztrajati tudi na prihodnjem evropskem in svetovnem prvenstvu, čez štiri leta pa bi se morala pojaviti že nova zvezda. Nekaj takega je tudi iz sodniško - potrošniškega vidika skoraj neizbežno. Sovjeti so že uvrstili v ekipo 13-letno Marijo Filatovo — «telovadko, ki komaj vidi čez konja» —, ki bi utegnila postati ljubljenka gledalcev in sodnikov že ob prvi veliki priložnosti. Pomladitev SZ Manj je na sentimentalnost vezan preobrat pri moških. Japonci so tik pred igrami izgubili svojega pr- vaka Kazamacuja, kot ekipa pa so v finišu vendarle zmagali. Posamezna zmaga je šla tokrat v SZ po zaslugi Andrijanova. Po mnenju vseh bi Sovjet zmagal tudi ob mstopu poškodovanega Japonca, ki ni tako popoln kot on. Japonci so z ekipo v Montrealu verjetno zaključili dolgoletno premoč. Neizbežno morajo prenoviti vrsto, če že ne repertoar. Medtem so to že storili Sovjeti, ki so se v Kanadi predstavili s poprečno starostjo 21,8 leta. V njihovi ekipi predstavljata veliko moč predvsem 18-letni Vladimir Markelov in 19-letni Aleksander Ditjatin. Prvi, ki je bil po prvi tretjini tekmovanja celo drugi, se je, žal, težje poškodoval in prve diagnoze niso bile preveč rožnate za njegovo športno bodočnost. Značilnost telovadbe so bili predvsem vratolomni seskoki z vseh o-rodij. Seskoki so v glavnem posnemanja in izvopolnjevanja tistega, ki ga je v Miinchnu izvedel Cukuhara po vaji m drogu. Ti preskoki so sedaj še zelo tvegani. SZ si je na primer zapravila e-kipno zmago, nekateri telovadci pa so dobili pri seskokih tudi poškodbe. Očitno so med seskokom nekateri izgubili orientacijo in se premislili, medtem pa že nepripravljeni dosegli tla. Lestvice za primerjavo Iz lestvic je predvsem razvidno, da so bili v Montrealu sodniki zelo radodarni pri dekletih in na splošno previsoko ocenjevali tudi pri moških, čeprav tu ni bilo tako kričečih primerov. MLNCHEN 1972 (moški) Ekipno: Japonska 571,25; SZ 564,05; NDR 559,70. Posamezniki: Kato (Jap.) 114,650; Kenmocu (Jap.) 114,575; Nakaja-ma (Jap.) 114,325. Parter: Andrijanov (SZ) 19,175; Na-kajama (Jap.) 19,125; Kasmacu (Jap.) 19,025. Konj: Klimenko (SZ) 19,125; Kato (Jap.) 19,000; Kenmocu (Jap.) 18,950. Krogi: Nakajama (Jap.) 19,350; Vo-ronin (SZ) 19,275; Cukuhara (Jap.) 19,225. Preskok: Koste (NDR) 18,850; Klimenko (SZ) 18,825; Andrijanov (SZ) 18,000. Bradlja: Kato (Jap.) 19,475; Kasa-macu 19,375; Kenmocu (oba Jap.) 19,250. Drog: Cukuhara (Jap.) 19,725; Kato (Jap.) 19,525; Kasamacu (Jap.) 19,450. MONTREAL 1976 (moški) Ekipno: Japonska 576,850; Sovjetska zveza 576,450; NDR 564,650. Posamezniki: Andrijanov (Sov. zveza) 116,650; Kato (Jap.) 115,650; Cukuhara (Jap.) 115,575. Parter: Andrijanov (Sovjetska zveza) 19,450; Marčenko (SZ) 19,425; Kormann (ZDA) 19,300. Konj: Magyar (Madž.) 19,700, Kenmocu (Jap.) 19,575; Andrijanov (SZ) 19,525. Krogi: Andrijanov (SZ) 19,650; Ditjatin (SZ) 19,550; Grecu (Rom.) 19,500. Preskok: Andrijanov (SZ) 19,450; Cukuhara (Jap.) 19,375; Kajijama (Jap.) 19,275. Bradlja: Kato (Jap.) 19,675; Andrijanov (SZ) 19,500; Cukuhara (Jap.) 19,475. Drog: Cukuhara (Jap.) 19,675; Kenmocu (Jap.) 19,500; Boerio (Fr.) in Gienger (NDR) 19,475. MUNCHEN 1972 (ženske) Ekipno: Sovjetska zv. 380,50; NDR 376,55; Madžarska 368,25. Posameznice: Turiščeva (SZ) 77,025; Janz (NDR) 76,875; Lazakovič (SZ) 76,850. Parter: Korbut (SZ) 19,575; Turiščeva (SZ) 19,550; Lazakovič (SZ) 19,450. Preskok: Janz (NDR) 19,525; Zu-chold (NDR) 19,275; Turiščeva (SZ) 19,250. Bradlja: Janz (NDR) 19,675; Korbut (SZ) 19,450; Zuchold (NDR) 19,450. Gred: Korbut (SZ) 19,400; Lazakovič (SZ) 19,375; Janz (NDR) 18,975. MONTREAL 1976 (ženske) Ekipno: Sovjetska zveza 390,35; Romunija 387,15: NDR 385,10. Posameznice: Comaneci (Romunija) 79,275; Kim (SZ) 78,675; Turiščeva (SZ) 78,625. Parter: Kim (SZ) 19,850; Turiščeva (SZ) 19,825; Comaneci (Romunija) 19,750. Preskok: Kim (SZ) 19,800; Turiščeva (SZ) 19,650; Dombeck (NDR) 19,650. Bradlja: Comaneci (Rom.) 20,000; Ungureanu (Rom.) 19,800; Eger-vari (Madž.) 19,775. Gred: Comaneci (Rom.) 19,950; Korbut (SZ) 19,725; Ungureanu (Rom ) 19.700. Japonska nada Hiroši Kajijama *5 5 I 114. ISTRSKI ODRED (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) Štab bataljona je tedaj pripravljal pohod v Istro, hkrati pa je moral reševati tudiproblem , y nega številčnega stanja moštva v sv0Jlh .^httev lčn0 ' sta-bataljonu od 15. do konca marca zmanjšalo ste no s nje od 190 na 185 mož, v četah pa je bilo le 122 od 185 bo cev in še izmed teh jih je bilo 16 odsotnih.* Da b. bile cet^ sposobne izvesti predvidene naloge ob k poveli- mu, jih je treba čimprej številčno okrepiti. njihovai povei stva pa kadrovsko izpopolniti in °flcirJe ter Pndoficmje^p potrebi prerazporediti, štab bataljona j P > . goče v Istri izpolniti čete z novincr. Kadre četnih poveljstev pa je po lastnem preudarku sp P . , 2 napotrebe in naravo nalog posameznih enot. Tako , je Z. marca imenoval Janka Jelinčiča, dotedanjega referenta za kadre v bataljonskem štabu, za pohticneg k0mi- cete. 4. aprila pa je premestil pomočnika P S sarja 3. čete Mirana Blažino na enak p J ,. '.~ a Maksa Zadnika pa iz 4. v 1. četo. Za pomočnika političnega komisarja v 3. četi je imenoval tedanjega p § medtem ta 2. čete Silva Luša in ga premestil v 3. ceto, medtem ko je njegovo dolžnost prevzel Jože Mezgec. Četna poveljstva so imela vedno dokajšnjo operativno samostojnost, štab bataljona jih je le vzpodbujal k vojaški dejavnosti, jim dajal podatke za akcije, le poredko jim je določal konkretne operativne naloge. Te je prepuščal njihov iznajdljivosti in objektivnemu preudarku, ker je bilo vode nje vseh vojaških akcij iz bataljonskega štaba spričo hitro se spreminjajočih razmer tedanjih zvez in razporeda čet na širšem območju, objektivno nemogoče. V prvi polovici aprila so se na sektorju Kozina - Podgrad, od koder je 5. aprila končno odpotoval nemški bataljon «Heine» iz 139. polka, razmere hitro izboljšale. Zato je 4. četa v naslednjih tednih razvila izredno učinkovito o-fenzivno dejavnost proti sovražnikovim prevoznim sredstvom patruljam, kolonam in postojankam ob cesti Reka -Trst med Bazovico in Podgradom. Četno poveljstvo je ustanovilo posebno udarno skupino 6 borcev — prostovoljcev, ki jih je vodil Leon Pavlič in so bili oboroženi z dvema mitraljezoma, dvema puškama in brzostrelkama. Ta skupina je 4. aprila zvečer, na dan velike četniškonedičevske ofenzive v Brkine, ko je prodrlo od Materije in Podgrada ter iz doline Reke v brkinske hribe okob 1.500 četnikov in nedičevcev, napadla 2 km severozahodno od Kozine, med Nasircem m Krvavim potokom, nemški cv sebni avtomobil, ubila oficirja in ranila 2 vojaka. Poškodovano vozilo se je kmalu ustavilo, vendar se mu borci niso mogli približati in ga uničiti, ker je šla za njimi sovražni kova kolona. Ta jih je napadla, zato so se morali hitro u iriakniti. Naslednji dan je patrulja 4. čete sprejela s Kozine pobe gla nemška vojaka — koroška Slovenca, ki sta želela ko* prostovoljca stopiti v Jugoslovansko armado in ju odvedla na štab bataljona.* V prvih dneh aprila so patrulje 4. čete ujele še enega nemškega vojaka v Obrovu, drugega pa v Brezovici. Tudi 2. četa ni marala zaostajati. Zato se je bila po napadu na Nemce pri Ritomečah (28. marca) najprej umakniti na sektor Brezovica - Mrše; od tod je odšla čez cesto Reka -Trst sektor Poljane pri Podgradu v Čičariji. Hotela se je namreč izogniti četniško-nedičevski ofenzivi in nameravala na poljanskem sektorju loviti skrivače ter napadati fašistične patrulje, ki so varovale utrjevalna dela na žabniku in blizu Vodic, imele pa so svojo postojanko tudi na Golcu Vendar si četno poveljstvo — kot je poročalo 5. aprila — zaradi močnih sovražnikovih sil v bližini ni upalo tvegati napada na sovražnike na tistem območju. V noči na 5. april pa je zaman poskušalo izvesti premik v Brkine. Cesta je bila namreč zasedena z nemškimi enotami, ki jih je njihovo poveljstvo tedaj premeščalo s tržaškega in istrskega območja proti Klani in Reki. Zato se je četa vrnila pod Slavnik V noči na 7. april pa je nemoteno prešla v Brkine. Ob prehodu čez cesto je med Markovščino in Gradiščem napama italijanske fašiste, ki so se peljali po cesti na kamionu ? prikolico. Ubila je enega fašista in dva ranila. NAPAD NA NEMCE PRI ŽUPANČIČIH V SLOVENSKI ISTRI Prva četa je bila po odhodu njenega 2. voda v Slovensko Istro razdeljena v dve skupini. Vendar je tudi njen 1. vod s četnim poveljstvom odpotoval v jasni noči na 9. april skupaj s komandantom bataljona majorjem Matevžem Sivcem če/ Slavnik, potem pa med Prešnico in Podgradom nemoteno še' čez progo Divača - Pulj. Dne 9. aprila se je ustavil v Dolu pri Hrastovljah in organiziral zvečer sestanek vaščanov i«* in sosednjih vasi. Zbralo se je več kot 200 ljudi. Spregovoril jim je pomočnik političnega komisarja in vsi so ga z zanimanjem poslušali. Noč na 10. april so borci prespali na hribu Lačni, zvečer pa nadaljevali pohod na Bocaje m se združili z ostalim delom čete. Drugi vod 1. čete pa je 7. aprila pod poveljstvom pomočnika bataljonskega političnega komisarja Vincenca Lukana Emila in s sodelovanjem skupine borcev komanae mesta Koper ter prebivalcev bližnjih vasi napadel v ozki dolini potoka Rokava pri vasi Župančiči nemško roparsko skupino 15 vojakov. Ti so prišli s 3 vozovi in 6 mulami pod vodstvom oficirja čez Pulče in Planjave v dolino Dragonje in po njej k Župančičem. Tam so prisilno — po politični ceni (20 in 17 lir za liter) — odkupili pri kmetih Jožetu in Antonu Gunjaču (hiša št. 4 oziroma 10) 12 do 13 hi vin« Po drugih hišah pa so naplenili poln voz fižola, moke in suhega svinjskega mesa. Nemci so se zadržali dalj časa v vasi, se prepirali z vaščani in jim grozili z orožjem. O tem so kurirke obvestile borce na območju Boršta Tj pa so organizirali napad na sovražnike. Zasedo so jim po stavili pri Steni, v najožjem delu doline, ob potoku Rokavi zahodno od zaselka Glem. Nekoliko više, severno od Glema' pa jih je ščitila skupina 5 borcev s težkim mitraljezom Ko so Nemci peljali na dveh vozeh vino proti Babičem — njihov tretji voz z jestvinami pa je bil še pri mlinu Lazarja Umerja pod zasdkom Dilici - jih je partizanska zaseda napadla. Po približno polurnem obstreljevanju so partizani obvladovali nemški odpor, pobili tri Nemce in tri mule. *Prva četa je imela 31. marca na seznamu 25 mož, 2. četa 1 apr’' la 33, 3. četa 24. marca 32 in 4. četa, 30. marca tudi 32 mož. Vse čete 122 mož. Izmed teh jih je bilo 12 v bolnišnici, 1 na bolovanju in 3 na tečajih, zato je bilo dejansko navzočnih le 106 borcev. (Poročila čet šta bu 4. bat. z omenjenimi datumi A IZDG F 300/III). **Ubežnika sta bila Gašper Ernest, roj. 1914 pri Sv. Nikolaju blizu Beljaka, in Ivan Leiting, roj. 1920 v Maubcrgu (dopis poveljstvr 4 čete štabu 4. bataljona 5. 4. 1945, A IZDG F 300/HI). (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. avgusta 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikin 13.000, ob praznikih 15 000. Firisnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst DOMNEVA, KI JO PREISKOVALCI VSE RESNEJE UPOŠTEVAJO Sled za morilci sodnika Occorsia vodi v španske fašistične kroge? Madrid ni pripravljen na sodelovanje - Preiskava o sporočilu obveščevalne službe Notranji minister Cossiga poročal v poslanski zbornici o umoru rimskega sodnika FIRENCE, 5. — Namestnik florentinskega državnega pravdnika dr. Pierluigi Vigna, kateremu je kasa-cijsko sodišče zaupalo preiskavo o umoru rimskega sodnika Occorsia, pripravlja načrt za nadaljnje delo po včerajšnjem sestanku z rimskim kolegom Vitalonejem. O včerajšnjem srečanju v Chiancianu ni hotel sodnik povedati ničesar, kaže pa vsekakor, da je od rimskega kolega zahteval predvsem pojasnila o vrsti izsledkov. Srečanju je prisostvoval poleg vrste karabinjerskih častnikov in policijskih funkcionarjev tudi vodja rimskega odseka Interpola dr. Fanello, kar potrjuje pomen, ki ga preiskovalci pripisujejo tako imenovani tretji sledi, ki vodi v tujino, ki pa, kot so poudarili že včeraj sodniki, ni v nasprotju z ostalimi sledmi. Pozornost dr. Vigne je, kot kaže, usmerjena predvsem v Španijo, kjer ima črna internacionala eno od svojih najpomembnejših postojank in kjer živijo številni italijanski fašistični prevratniki, ki so ušli roki italijanske pravice. Kaže, da so preiskovalci doslej imeli znatne težave v stikih s španskimi oblastmi, zaradi česar naj bi sedaj njihova glavna skrb, da si zagotovijo sodelovanje pristoinih madridskih organov. V španski prestolnici je namreč, kot poroča tednik «Quadernos para el dialogo», eno glavnih zbirališč italijanskih fašistov in sicer v baru «El appuntamiento», ki naj bi ga vodil Stefano Delle Ghiaie, nekdanji vodja prevratniške organizacije «avanguardia nazionale». Delle Chiane in Salvatore Francia naj bi imela tudi kritje v delovnem razmerju SREDNJI VEK če nas ne bi koledar vsak dan opozarjal, da živimo v letu 1976., da imamo za sabo že tri četrtine 20. stoletja, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko pred skoraj 500 leti, bi včasih mislili, da si Italija pravkar u-tira pot iz srednjeveškega mračnjaštva ih sramežljivo kuka v novi moderni vek. Tako se nam je pripetilo tudi včeraj zjutraj, ko smo se znašli pred strašno dilemo: koledar trdi resnico, ali pa je pravilnejši naš občutek? Radio je namreč pravkar razširil vest, da je namestnik tridentinskega državnega pravdnika dr. Carlo Alberto A-gnoli odredil zaplembo na vsem državnem ozemlju enciklopedije « Splošno življenje », ki p je izdala založniška hiša Mondadori in ki jo je odborni-stvo za javno izobrazbo atvo-nomne tridentinske pokrajine razdelilo vsem občinskim knjižnicam. Sodnik je bil namreč mnenja, da je zajetno znanstveno delo v petih knjigah le pornografska šara in da gre zato avtorje ter založnika obtožiti kršitve člena 528 kazenskega zakonika in člena 14 zakona o tisku, ki zadeva širjenje pornografskih publikacij. Dodati gre še, da je dr. Agnoli naprtil «krivcem» še obremenilno okoliščino, ki jo predvideva zakonik in sicer dejstvo, da je knjiga namenjena predvsem mladoletnikom in «žali njihov moralni čut ter jih spodbuja n korupciji.» Tridentinski sodnik je sprožil svojo ofenzivo proti enciklopediji že 24. maja, ko je o-dredil zaplembo izvoda, ki ga je pokrajina podarila občinski knjižnici v Cembri. Odredba je tedaj sprožila val protestov s strani vseh političnih strank ter pedagogov, kljub temu pa je včeraj dr. Agnoli odredil zaplembo knjige na vsem državnem ozemlju. Dr. Agnoli ja ne poznamo o-sebno, kolikor pa smo ga lahko spoznali po njegovih ukrepih menimo, da bi ob nedolžnem vprašanju, kako si se rodil, sramežljivo zardel in tiho odgovoril: Prinesla me je štorklja.» potovalno agencijo «Transalpina» r s trgovskim podjetjem Eniesa. rancia, vodja organizacije «ordine ;ro» v Piemontu pa naj bi bil v nžbi tudi pri nekem podjetju iieie Rodrigueza, znanega špan-:ega nacista, ki ga je neko itali-nsko sodišče obtožilo prekupčeva-a z orožjem. Dodati gre še, da v ir «El apuntamiento» večkrat za-ija tudi Giancarlo Rognoni, bivši (dja skupine «La fenice» V zvezi s temi imeni florentinski •eiskovalci niso hoteli črhniti niti isedice in so poudarili le. da ne •čzirajo niti ostalih dveh sledi, ki i naj bi. kot so poudarili že vče-ij. vodili v isto smer. Namestnik rimskega generalnega •avdnika dr. Guasco, ki vodi pre-kavi v zvezi s poročilom obvešče-ilne službe SID o pripravah tero-stične organizacije «ordine nuovo» ì nove prevratniške izpade, bo v hhodnjih dneh zaslišal časnikarje, i so prvj objavili vesto dokumen-i. Guasco naj bi tudi ugotovil, da : bilo poročilo res zelo generično i naj bi mu ne kazalo posvetiti pre- velike pozornosti, neizpodbitno dejstvo pa je vsekakor, da je osem dni po sporočilu genovski sodnik Coco padel pod streli teroristov, po poldrugem mesecu pa je ista usoda doletela Occorsia. O slednjem izpadu jc- danes poročal komisiji za notranje zadeve poslanske zbornice minister Cossiga, ki je po kratki obnovi dogodkov in po opisu nastanka prevratniškega gibanja «ordine nuovo» poudaril, da se vlada dobro zaveda, kako taki izpadi ogrožajo demokratično življenje in civilno sožitje v državi, zaradi česar ima to nasilje izrazit fašistični pečat ne glede na zastavo, za katero se skriva. Dodal je tudi, da se vlada dobro zaveda, da teroristom ne gre popuščati in da sta reforma obveščevalne službe ter večja koordinacija med raznimi državnimi telesi odločilnega pomena v boju proti političnemu in navadnemu kriminalu. Kot so v razpravi poudarili številni diskutanti, je iz ministrovega posega izostala predvsem politična ocena dogodkov kot tudi vsakršen namig na mednarodne vezi med terorističnimi organizacijami. Kljub nekaterim pozitivnim ugotovitvam (na primer premajhna povezava in koordinacija med državnimi telesi, ki so zadolžena za represijo kriminala), je Cossiga «pozabil» na bistvo in sicer na stvarno analizo okoliščin in vzrokov, ki so omogočil; fašističnemu prevratništvu, da se je trdno in učinkovito organiziralo ter je stegnilo svoje tipalke tudi v nekatere zelo pomembne državne organe. Tanaka ostane za rešetkami TOKIO, 5. — Pristojna sodna o-blast je odredila, da ostane bivr i predsednik japonske vlade Tanaka še nekaj časa v zaporu, ker ga bo treba znova zaslišati v zvezi s sodelovanjem pri mednarodnem škandalu Lockheedl Tanako, ki je bil na čeiu vlade od julija 1972 do decembra 1974, so aretirali 27. julija letos, ker je osumljen, da je prejel od ameriške tovarne letal Lockheed po nezakoniti poti 500 milijonov jenov. iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Smrt dveh otrok v jezeru ZARADI JULIJSKEGA POSKUSA DRŽAVNEGA UDARA V Sudanu usmrčenih že 98 prevratnikov Upor naj bi vodil predsednik desničarske Nacionalne fronte Al Mahdi ob domnevni podpori libijske vlade V jezercu, ki leži nedaleč od kraja Isola del Cantone v genovski pokrajini, sta utonila 13-letni Marco Re in njegova 10-letna sestrica Paola. Medtem ko so njnni starši ribarili v bližnjem hudourniku, sta se preveč oddaljila: zašla sta in padla v vodo. Našli so ju objeta. Na sliki trupelci koj po odkritju. (Telefoto ANSA) KARTUM, 5. — Po včerajšnji u-smrtitvi 81 zarotnikov, ki naj bi sodelovali pri neuspelem poskusu državnega udara julija letos, je bilo danes ob zori izvršenih nadaljnjih 17 smrtnih obsodb. Vest o tem je posredoval radio Omdurma.i, ki pa ni pojasnil, kako so bili počusti ubiti. Splošno prevladuje mnenje, da so bili ustreljeni. Gre za pripadnike 22-članske skupine obtožencev, proti kateri sta posebni sodišči v Kartumu in Omdurmanu, ki se ukvarjata s prekrški proti državni varnosti, izrekli obsodbe včeraj; poleg 17 smrtnih so bile dosojene še štiri obsodbe na dosmrtno ječo (eno so pozneje spremenili v 14-letno zaporno kazen), medtem ko je bil en obtoženec razrešen vsake krivde. Za rešetkami sed: medtem še več sto udeležencev puča. Proti 210 naj bi se sodna obravnava že zaključila in čakajo na razsodbo, drugih 40 pa bi moralo na zatožno klop v najkrajšem, Do poskusa državnega udara je prišlo ob prvem svitu 2. julija z oboroženo akcijo proti kartumskemu letališču, kjer je imel pristati po povratku iz Pariza Jaafar Nimeiry. Načrt je zarotnikom spodletel, ker je predsednik dopotoval v Kartum uro prej, kot je bilo predvideno, spričo česar mu je uspelo pravočasno pobegniti ter obenem omogočiti zvestim mu vojaškim silam, da se uspešno zoperstavijo napadalcem. Boji so trajali delj časa in kaže. da so zahtevali okrog 700 mrtvih med pučisti in 82 med sudanskimi vojaki. Zahodni komentatorji se vprašujejo, čemu vse to, ko pa je Sudan v gospodarskem pogledu razmeroma na trdnih nogah, saj razpolaga na obeh straneh Nila z rodovitnimi zemelj-' skimi površinami, pa tudi z bogatimi nahajališči rud. Ne glede na svojevrstno osebnost Nimeiryja, ki ga nekateri od daleč primerjajo ugandskemu predsedniku Aminu, kar je že dovolj zgovorno, so opazovalci mišljenja, da se je v Sudanu raz-i vnel brezkompromisen boj za nad-i vlado* določenih- politično-gospodarskih interesov tako v sklopu vseafriške in arabske šahovnice (na' severu meji Sudan z nekako prijateljskim Egiptom, v severnozahodni in jugovzhodni smeri pa z Libijo in Etiopijo, kjer naj bi se po Nimeiryjevih zatrdilih vadili pučisti pred julijskim napadom), kakor v okviru spopada med Zahodom in Vzhodom zaradi vpliv-nostne razdelitve «črne celine». Na to kaže že okoliščina, da je v poslednji prevratniški načrt vpletena skrajnodesničarska Nacionalna fronta. kot je priznal njen vodja Al Saddik Al Mahdi na sinočnji tiskovni konferenci v Londonu. Nacionalno fronto sestavljajo sile, ki jih je Nimeiry dal razpustiti koj IX) državnem udaru 1. 1969. s katerim je prevzel vajeti sudanskega režima. Fronta združuje sicer več sorodnih reakcionarnih gibanj, kakor npr. «Al Ournma» (muslimanski brat- iiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliinfiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Atentat na sekcijo komunistične partije MANFREDONIA (Foggia), 5. -Davi je bil izvršen atentat na sekcijo italijanske komunistične partije «Hočiminh» v samem mestnem središču. Napadalci so skozi poprej izvrtano luknjo v zidu vdrli v notranjost sekcije, polili bencin in zanetili ogenj. Zublji so popolnoma uničili vse pohištvo, z njim pa tudi številne dokumente, ki so bili spravljeni v predalih. Požar je trajal kakšne pol ure, nakar je ogenj kar sam ugasnil zaradi pomanjkanja zraka. Policija in karabinjerji so mnenja, da atentat ne sodi v okvir strategije napetosti, ki jo še vedno vodijo hekateri skrajneži, temveč naj bi šlo za maščevanje bližnjih gostincev, ker se osebje sekcije KPI zalaga s pijačo pri trgovcih na debelo drugod, namesto da bi jo kupovali v bližnjih barih. Gre za čudno teorijo, tembolj, ker ni šlo danes za prvi napad na omenjeno sekcijo: pred nekako letom dni so neznanci prav tako povzročili požar, ki pa k sreči ni prizadejal večje škode, le vhodna vrata je dodobra počrnil. Napad s (ritolom na karabinjersko postajo LIDO Dl CAMAIORE (Lucca), 5. — Danes ob 4.30 so neznanci poio-žili bombo (tritol) k oknu karabinjerske postaje. Eksplozija je lè poškodovala okno in bližnja vrata, druge škode ni bilo. Medtem ko so karabinjerji spočet ka skorajda izključili možnost političnega atentata, so popoldne prevzeli odgovornost za dejanje pripadniki samozvane brigade «Dante Di Nanni» poimenovane po znanem tu-rinskem partizanu. Letak z ustrezno izjavo so pustili med vrati uredništva lista «Nazione» v Massi. V njem napovedujejo nadaljnje napade na karabinjerje. ZARADI HUDEGA NAVALA NA CESTE IN ŽELEZNICE Potrebna smotrnejša razdelitev dopustov Časovno naj bi jih porazdelili na daljša obdobja - Več tujcev RIM, 5. — Jul ri se prične nov naval dopustnikov r,a italijansko avtocestno in železniško omrežje, pa tudi na letališča Prvemu navaiu smo prisostvovali konec julija, vendar je bil omejen, saj je šlo v dobršni meri za krajša potovanja. V prihodnjih dneh pa bodo velike množice odšle na daljše počitnice in računajo, da se bo samo na avtoceste in druge ceste zgrnilo najmanj 5 milijonov oseb. Ne gre seveda pozabiti, da nas loči od velikega šmarna le teden dni in da se v tem obdobju vsako leto ljudje v brk «austerityju» odpravijo vsaj za kakšnih 6 dni na morje ali v planine. Kakor rečeno, bo zlasti velik promet na avtocestah, predvsem tistih, ki jih vzdržuje zavod IR1. V dneh 30. in 31. julija ter 1. avgusta so na teli zaznamovali za 5 odstotkov večji potniški promet kakor-, v ustreznem cristi lani, hi sicer so našteli nad 2,2 milijona avtomobilov proti lanskim 2.1 milijona. Kot .je bilo pričakovati, je znatno naraslel tujski promet, saj .se i-nozemcem počitnice pri nas sedaj splačajo bolj kot kdaj koli poprej zaradi padca vreunosti lire. deloma pa tudi spričo olajšav, ki so jih deležni pri plačevanju cestnine za avtocestno omrežje, Značduo je. da ni med številom tujcev, ki prihajajo oziroma zapuščajo rta h jo, te dni večjega razkoraka: konec julija in v začetku avgusta so n.pr. našteli na avtocesti za Brener 35 tisoč 600 tujih letoviščarjev v smeri proti jugu in 36.400 v smeri proti severu. Silna gneča na cestah in železnici narekuje rešitev vprašanje smotrnejši porazdeiltvi dopustov uslužbencem. Po večini odhajajo ti na počitnice avgusta in spravljajo v velike težave celotno prometno omrežje, ki pa ravno zaradi tega ne rno-re nuditi porabnikom posebnega komforta, kakor hi ga sicer lahko, kot zatrjuje predsednik družbe Società Autostrade inž. Santucci. Ta predlaga med drugim, naj se za začetek vsaj za teden ah celo le za tri do štiri dni poveča časovni razmak med pričetkom skupinskih dopustov v tej ali oni veliki tovarni. Ko bi n.pr. piemontski delavci zapustili delovišča kak dar, prej kot lombardijski, bi sc učinki tega koj poznali, saj ui se znatno razbremenili prometni tokovi. Problem nesmotrnega izkoriščanja letnega dopusta je neločljivo povezan z ureditvijo javnih prevozov, tembolj, ker je bilo to področje dokaj zanemarjeno. Viden odraz tega je v Civitavecchii. kjer je na tisoče potnikov v najhujši vročini več dni čakalo na vkrcanje za Sardinijo zaradi premajhnega števila trajektnih ladij, Poleg potnikov čaka še sedaj na vkrcanje nad 300 železniških voz, deloma natovorjenih s kvarljivim živežem. Železničarski sindikat SF1 - CGIL je zaradi tega ostro napadel rimske politike in upravo državnih železnic, kajti še vedno ni bilo mogoče izkoristiti tistih 2.000 milijard v okviru izrednega načrta, ki predvideva med drugim tudi naročilo sodobnejše in večje trajektne ladje za povezavo po., loloka s Sardinijo. je) in tako imenovana unionistična stranka. Vodja teh sil Al Mahdi naj bi bil politični spodbudnih julijskega ponesrečenega puča, medtem- ko naj bi vojaške operacije prevzel bivši general Mohamed Nour Saeed, ki so ga usmrtili davi z drugimi 16 obtoženci. Al Mahdi je priznal odgovornost Nacionalne fronte, ki je bila ustanovljena pod njegovim predsedstvom koj po prevzemu oblasti po Nimeiryju in pripomnil, da bodo zadnje usmrtitve le še zaostrile odpor proti sedanji kàrtumski vladi. Štiridesetletni predsednik desničarske NF zatrjuje, da so poskus državnega udara izvedli zgolj Sudanci, in to civilisti, ne pa morda tuji najemniki. Priznal je še. da so se pučisti vadili v nekaterih arabskih državah, ki so jih podprle z orožjem in denarjem. S tem je potrdil utemeljenost Nimeiryjevih obtožb Libiji, s katero je kartumska vlada pretrgala diplomatske odnose prav zaradi njenega posrednega sodelovanja pri poskusu zrušenja Ni-meiryjevega režima. POZIV AFRIŠKIH NACIONALISTIČNIH ORGANIZACIJ TAJNIKU OZN Ustaviti morilsko roko rasističnega Vorsterjevega režima v Južni Afriki Med včerajšnjimi spopadi z demonstranti v Sowetu policija ubila še enega študenta ■ Kissinger in Callaghan o vprašanju Južne Afrike in Rodezije Afriški študentje med včerajšnjimi demonstracijami v Sowetu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiHiiiiiiiiiimiimiiiiiiMiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiimuiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» PRIČEVANJA FRANCOZOV, KI SO JULIJSKI POTRES PREŽIVELI V TIENCINU Pogum in požrtvovalnost Kitajcev zaščitila tujce pred nevarnostmi Velika skrb za otroke • Še vedno možnost novih sunkov - Po nekaterih podatkih v Tangšanu 100.000 mrtvih in milijon ranjenih PEKING, 5. — Koliko smrtnih žrtev je povzročil potres z dne 28. julija v severozahodnih predelih Ljudske republike Kitajske, še ni dano vedeti in vse kaže, da pekinške oblasti sploh ne nameravajo seznaniti svetovne javnosti z njegovim tragičnim obračunom. Zategadelj so možna le ugibanja. Potem.,,ko. so zahodnoevropske tiskovne agencije koj po katastrofalni ujmi. ki jo o-značujejo izvedenci kot najhujšo na svetu v poslednjih dvanajstih letih, prenagljeno omenile milijon žrtev ter so jih Kitajci postavili na laž, JABOLKO NE PADE DALEČ GO DREVESA Časnik «The Kation» iz Nai-robija poroča c silovitih spopadih, ki naj bi se v torek vneli na vseučilišču Makerere v Kampali med študenti in vojaki. Incidente.. v katerih je pet študentov izgubilo 'življenje, več desetin pa jih je bilo ranjenih, naj bi povzročil Aminov siti. List, ki se sklicuje na ugandske vire, piše, da se je spopad vnel, ko je Aminov sin obtožil ostale študente, da ga bojkotirajo. Fant naj bi nato telefoniral očetu, češ da je v nevarnosti, nakar je oče takoj poslal na univerzo četo do zob o-boroženih vojakov z nalogo, naj viu za vsako ceno rešijo sina in njegovi telesni straži. Kaže. da so ob prihodu vojske študenti pobegnili in da so vojaki streljali za bežečimi. Časnik dodaja tudi, da ni bilo mogoče preveriti informacij z drugimi viri. številni prebivalci Rampale pa naj bi vsekakor potrdili, da so v torek slišali streljanje v neposredni bližini univerze, študentje pa naj bi jim pripovedovali o o-strih incidentih. Res jabolko r pade daleč od drevesa: vendar medtem ko se oče včasih igračka le z nenevarnim telegrafom, se sin i-gračka s človeškim življenjem. oziroma v šotorih. Trenutno pomeni najhujšo nevarnost postopno premikanje potresnega epicentra, čeprav kaže, da epicenter počasi drsi proti severozapadu, ne pa proti najbolj obljudenim območjem. Z druge strani niso kitajski seizmologi ugotovili te dni novih premikov podzemeljskih plasti v pekinški ^pokrajini — takšni premiki bi s posledičnimi sunki utegnili biti prav tako ali še bolj nevarni od prvotnega potresa. V Pekingu je položaj miren, ljudje se vsako jutro disciplinirano odpravijo na delo in pustijo šotore v o-skrbo starejšim. Enako velja za druga prizadeta središča, a v enem od teh se neki gledališki ansambel sestavljen iz kmetov — pesnikov, ki je svoj čas pritegnil pozornost Mao-i cetungove žene, pripravlja, da postavi na oder predstavo na temo o potresu. Gre za odrsko prireditev misli in nasvetov, k; jih je naslovil na nesrečno prebivalstvo CK KPK. Izredno pozornost so kitajske oblasti posvetile, kot znano, tujcem, da bi bili čim manj podvrženi posledicam katastrofe. Ob vsakovrstni pomoči se jih je mnogo odpravilo proti Japonski in Evropi,- okqli 800 pa jih je v Kantonu; 200 jih pojde v se oglašajo sedaj tajvanski predstavniki. Obveščevalni urad taipeške nacionalistične stranke Kuomintang sporoča namreč, da je bilo v Tangšanu mrtvih nekaj nad 100 tisoč, ranjenih pa skoraj milijon ljudi. Potresni sunki naj b; porušili tako rekoč vsè zgradbe (v Tangšanu je približno milijon prebivalcev) in za-dejali silno škodo tud; industrijskim in vojaškim poslopjem, razen tega naj bi ga zrušilo v prah več podzemskih protiletalskih zaklonišč. V prvih dneh avgusta naj bi bile «mg-šanske bolnišnice dobesedno natrpane z ranjenci, tako da je zmanjkalo postelj, pa tudi kisika. Ne glede na gornje podatke so se pekinške oblast; nedvomno znašle v hudi zagati, res pa je tudi, da so znale skupaj z oblastvi drugih opu-stošenih pokrajin nastopiti izredno učinkovito v korist nesrečnega prebivalstva. Nevarnost novih otresnih sunkov ni minila. Japonsk; strokovnjaki so v tej zvezi potrdil' pravilnost zadržanja kitajskih kolegov, ki spodbujajo javnost k največj’' opreznosti. Japonci so mnenja, da bo stanje pripravljenosti trajalo še najmanj mesec dni., dotlej bodo pač morali ljudje bivati pod milim nebom Hongkong, drugi pa bodo počakali na zboljšanje položaja, da se vrnejo v Peking. Med njimi je 300 otrok, ki jim kantonske oblasti že pripravljajo igrišča in zabavne gledališke predstave, medtem ko bodo njihovim staršem priredili vrsto izletov v o-kolico ter obiskov tovarn. V hotelu Tung Fang so. ..sprejeli ..stroge varnostne ukrepe, da preprečijo morebitne nesreče (zgradba je bila namreč precej poškodovana), hotelski bazen pa noč in dan stražijo, da ne bi v njem utonil kak malček. V kantonski bolnišnici je povila žena nekega malajzijskega diplomata dete. ki so mu nadeli vzdevek «prvj sin potresa». V prihodnjih dneh bo rodilo še več drugih žensk. Iz Hongkonga je odpotovala proti Parizu 22-članska delegacija «združenja za francosko - kitajsko prijateljstvo», ki je v .trenutku potresa bila v tiencinskem hotelu. Načelnica odposlanstva Caney je v posebni izjavi pohvalila ukrepanje oblasti in neverjeten pogum Kitajcev. Spremljevalci so delegaciji nudili kljub nadaljnjim potresnim sunkom vso mogočo pomoč in udobje, dokler je niso pospremili na vlak, ki jo je odpeljal v Šanghaj. ZA VEČINO ZALOŽNIŠKIH HIŠ JE POLOŽAJ NEVZDRŽEN Nujnost korenite preosnove sredstev javnega obveščanja Podtajnik Arnaud sprejel zastopnike časnikarskega sindikata - Založniki pri Berlinguerju RIM, 5. — Huda kriza, ki pretresa sredstva javnega obveščanja predvsem pa dnevnike je bila predmet razgovora moč zastopniki časnikarskega sindikata ter novim podtajnikom pri predsedstvu vlade Giatv Aldom Arnaudom, ki ga je Andreot-, ti posebej zadolžil, da sledi vprašanju tiska Za časnikarski sindikat so se srečanja udeležili predsednik Murialdi', tajnik Ceschia in član izvršnega odbora Curzi. V o-kviru nadaljnjih posvetovanj o tem* vprašanju bo Arraud v torek sprejel zastopnike sindikata tiskarjev ter predstavnike združenja založnikov Fieg. Skoraj istočasno se je delegacija založniškega združenja, ki jo je vodil prediecnik Giovanni Giovannini, sestala z genera bum tajnikom komunistične partije Enricom Beiiin-guor.em. Le temu so zastopniki založnikov orisali ,-.voje poglede na vprašanje reforme sreostev javnega ooveščanja ter mu nakazali predloge, ki naj bi omogočili prebroditev krize. O vprašanju obveščanja s posebnim ozirom na dnevno časopisje je govoril tudi socialistični pred Javnik Francesco Temperini, ki v stranki odgovarja za javna občila. Po njegovem mnenju je ena najhujših vrzeli v Andreottijevem programskem govoru prav dejstvo, da se ni dotaknil krize tiska in koncentracije slavnih časnikov in to v trenutku, ko je to vprašanje zadobi-11 znatno večji obseg od tistega, ki ga je imelo 20. junija in ki je bil že nesprejemljiv. Vrzel je. še toliko hujša, ker so levičarske sile s socialisti na čelu izrecno zahtevale jasno in nedvoumno stališče vlade do tega vprašanja, ki nima več omejenega obsega oač pa je splošen in zelo peteč politični problem. Zato ga ne gre več reševati s tradicionalnimi ukrepi kot je na primer imenovanje podtajnika pri predsedstvu vlade, ki je izrecno zadolžen, da se ukvarja 3 tem vprašanjem. Nujne so nove pobude in posegi, ki naj gredo preko dosedanjih zasilnih ukrepov ali bolje rešeno mašil ter občasnih denarnih podpor ob volitvah Tempestici je nadalje poudaril, da so socialisti že predložili parlamentu zakonski osnutek o reformi sredstev javnega obveščanja, ki je lahko izhodišče za korenito preosnovo tiska z usklajenimi posegi parlamenta (državna komisija za tisk) in dežel (deželna tiskarska središča), uveljavitvijo jasnega statuta založniškega podjetja ter mehanizmov, ki naj omogočijo orozornost obračunov in ugotavljanje, kclc je dejan-ki lastnik lista. Poleg splošne reforme, ki je nujno dolgoročna, pa ne gre prezreti vprašanja takojšnjih posegov pod nadzorstvom parlamenta, ki mora imeti pregled nad javnimi sredstvi, ki se pod kakršno koli etikete stekajo v. založniške hiše Le v tem okviru lahko steče razprava o zahtevi založnikov po podražitvi listov, paziti pa je treba, da ne bo kot običajno gora predlogov in pobud obrodila miš. (Telefoto ANSA-UPi) JOHANNESBURG, 5. — Po včerajšnjih krvavih spopadih, ki so zahtevali pet človeških življenj, je južnoafriška policija danes znova streljala na demonstrante in. po pričevanju očividcev, ubila mladega temnopoltega študenta. Demonstranti, o-krog 5000 študentov in delavcev, so skušali kot včeraj organizirati pohod na Johannesburg, da bi na Trgu Vorster izročili policijskemu poveljstvu zahtevo po osvoboditvi študentov, ki so bil; zaprti po junijskih izgredih in ki so še vedno v ječi, čeprav se proti njim še ni začel proces. Kot je znano je policija med junijskimi spopadi ubila 176 demonstrantov, nad tisoč pa jih je ranila. Po vesteh iz afriških krogov je včerajšnjo demonstracijo organiziral predstavniški svet študentov iz Sowe-ta, organizacija, ki je nastala pred nedavnim. Zaradi hudih incidentov je svet sklenil prekiniti nadaljnje manifestacije. Kljub temu so se študentje danes znova zbrali v poskusu, da bi prebili policijski obroč o-Érog črnske četrti, neke vrste o-gromnega javnega prenočišča, v katerem živi nad milijon ljudi v izredno bednih pogojih. Današnji incidenti so dokaz, da iskra upora stalno tli pod pepelom in se iz nje tudi ob najmanjši sapici razplamti uničujoč požar. Vse pogostejši incidenti namreč jasno kažejo, da v črnskih getih, ki obdajajo južnoafriška mesta, napetost stalno narašča zaradi izredno bednih pogojev, v katerih živi temnopolto prebivalstvo, brutalna represija rasističnega Vor-sterjevega režima pa pripomore le k zaostritvi položaja. V zvezi z včerajšnjimi in današnjimi incidenti je predstavnik južnoafriškega nacionalističnega gibanja «oanafriški kongres Anzanije» v New Yorku naslovil generalnemu tajniku OZN Waldheimu pismo, v katerem zahteva, naj takoj skliče varnostni svet in ga poziva naj ustavi morilsko roko južnoafriškega rasističnega režima. Nacionalistična orgarizaciia pedarja nadalje, da je položaj v Sowetu še bolj napet kot junija in obstala resna nevarnost ponovnih policijskih izpadov proti temnopoltemu prebivalstvu. O položaju v Južni Afriki in v Rodeziji ter o preglavicah, ki jih rasistična režma povzročata zahodnim zaveznikom, sta razpravljala med današnjim srečanjem britanski premier Callaghan in ameriški državni tajnik Kissinger. Glasnika o-beh državnikov sta s tem v zvezi poudarila, da sta britanski ministrski predsednik in šef ameriške diplomacije osredotočila svoio pozornost na politično plat vprašanja ter sta vsaj delno prezrla tako zadnje dogodke v Južni Afriki kot tudi vprašanje gverile v Rodeziji. V tem okviru je Kissinger orisal sobesedniku načrt za postopno reševanje rodezijskega vprašanja, načrt, ki naj bi omogočil sestavo vlade, ki naj bi bila izraz večinskega afriškega naroda. V uresničitvi tega načrta, ki predvideva ustanovitev posebnega monetarnega sklada za odškodnine belonottemu nrebivalstvu in razps političnih volitev, naj bi odigral pomembno vlogo tudi južnoafriški premier Vorster. On bi moral namreč preoričati Jana Smitha, da sta- nasilje in prelivanje krvi neizbežna, če ne bo prepustil oblasti Afričanom. Jasno pa je. da bi tako Vor-sterjevo posredovanje moralo imeti kot posledico tud; postopno popušča-nie rasističnega režima upravičenim zahtevam temnoooltega prebi-va'stva v Južni Afriki. Po današnjem srečanju je.glasnik britanske vlade nadalje poudaril, da London podpira ameriške pobude za rešitev rodezijskega vprašanja. Dodal je tudi, da se bosta Kissinger in Callaghan v kratkem znova sestala, da bi preučila nadaljnje pobude, ki naj bi omogočile u-resničitev ameriškega načrta. Smith pa je s svoje strani izrazil zadovoljstvo, da se ZDA končno zanimajo za rodezijsko vprašanje, dodal pa je vsekakor, da bodo to zanimanje morale dokazati v uradnih pogovorih z njegovo vlado, in pripomnil, da ne soglaša z ameriškim predlogom, da bi postopno prepustil oblast Afričanom.