Štev. 24. (Tek. račun e pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 8. junija 1928. - Leto VI. Leto VI. Taak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Saelor: Mali list, TMeste, ca* •ella eentro 87. — Urad : via Valdirivo 19-111. Odgovorni »rednik: dr. L. REBCE. POSAMEZNA STKV. 30 KTOTlj(K. KAKOCNINA ea celo leto 10 h., pol leta o L., ietrt leta S L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 19 L., četrt leta 5 L. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN PO0 mmm CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 c ni ■ 'j 4 JI j. FH ■ ^,'oKA KNJIŽI' ;t -'**! , B0°/. LJUBLJ eseda v na* ..............1.. oseda; z "Vjii/j' niiii'"Ciinžijii ou hi. uouuuh. rn stalnem oglašanju primeren popust. * Mali koledar. Pelek, 8. junija: Medard; Pacifik; Maksim. — Sobota. 9.: Primož in Felicijan. — \edefja, 10.: Margareta; Bogomil. — Ponedeljek, 11.: Barnaba. — Torek, 12.: Janez Fakund. — Sreda, 18.: Anton Padovanski; Akvilina. — Četrtek, 14-= Bazilij. Petek, 15.: Srce Jezusovo; Vid. — Sobota, 16.: Jošt; Gvido. MALE NOVICE. Nobile na Francjožefovi zemlji. Vzhodno od SvaTbardov na skrajnem severu je otočje, ki nosi ime po rajnem cesarju Francu Jožefu. Dne 3. junija je neki Schmidt na Ruskem (Voznesenske Vohny?) vjel radio-telcgram te vsebine: "Zrakoplov Italia pristal na Francjože-fovi zemljin. Hitro se je vest raznesla na vse strani, a ni bila dovolj gotova'. Sedaj poroča ruska vlada, da je poročilo zanesljivo. Tako je upanje, da se Nobile nahaja' na Francjožefovi zemlji in da mu vkratkem pride pomoč, ker sp od vseh krajev odšli reševalci. Kusi pošljejo posebno rešilno ekspedicijo naravnost na Francjožefovo zemljo. Velik Mussolinijev govor. V torek 4. t. in. je imel ministrski predsednik in zunanji minister Mussolini obsežen govor v senatu. Govor je trajal 1 uro in tri četrt. Mussolini je v govoru Pojasnjeval vso zunanjo politiko fašistov-ske vlade in se dotaknil razmerja do raznih držav. Prihodnjič bomo prinesli daljši izvleček iz govora, ker danes nam prostor ne dopušča. Itelijanabo-turSka pogodba. Na 30. maja so v Rimu podpisali di-plomatično pogodbo med Italijo in Turčijo. Glavna vsebina pogodbe je ta: 1. Obe državi se obvezujeta, da ne bosta ma-čelj, političnih zvez, ki bi ogražaia eno ali drugo pogodbeno stranko; 2. v slučaju spopada ene pogodbene stranke s kako tretjo državo, se obvezuje druga pogodbena stranka, da ostane nevtralna; 3. v slučaju sporov med obema pogodbenima strankama, bo uvedeno spravno postopanje (arbitraža). Nov poslanik v Belgradu. Diplomatični zastopnik Italije v Belgradu, general Bodrero, je odpoklican. Njegovo mesto zavzame Galli, dozdaj za-: stopnik v Lizboni na Portugalskem. Gal-J li je znan diplomat; svoječasno, ko je, bil Trst pod Avstrijo, je Galli služboval; nekaj časa pri tukajšnem italijanskem konzulatu. Huda kri na severu. Litavska vlada je spremenila nekatere tloločbe državne ustave. Med drugim je tudi rečeno v novi ustavi, da je glavno mesto Litve nesrečno Vilno, ki ga imajo v rokah Poljaki. To pomeni: vi Poljaki sle nam ukradli glavno mesto, le počakajte! — Ob tem naznanilu si Poljaki divje vihajo dolge brke. Tržaško prebivalstvo. Izšli so mesečni podatki o pomnože-vanju ljudstva v maju. V mestu Trstu je bilo rojenih 284 (april 316), umrlo 267 (321), porok 129 (155). V tržaški deželi brez 1 rsta je bilo rojenih 193 (april 229), umrlih 108 (124), porok 38 (43). — če I denemo mesto in deželo vkup, je bilo rojenih 477 (v aprilu 545), mrtvih 375 (v aprilu 445), porok 167 (198). Rojstev te bilo torej 68 manj kakor v aprilu,: smrtnih slučajev pa 70 manj, porok pa' 31 manj. — 0)| rojenih v maju 477 odštejemo umrlih 375, dobimo narastek prebivalstva y maju za 102 osebi. Avtonomija v zapor. V Alzaciji na Francoskem so imeli to pomlad dolgotrajen proces, ki je zajel vso Francijo in deloma tudi ostalo Evropo. To je bil sodnijski proces proti avtonomistom. Vršil sc je v Kolmarju. Auzacijo in Lotaringijo (Loreno) je Francija iztrgala Nemcem 1. 1918. Prej so jo bili Nemci iztrgali Francozom I. 1871. Ta dežela je starodaven predmet sovraštva in političnega trganja. Naseljena je deloma z Nemci, deloma s Francozi. Nemčija je po 1. 1871. dala tej deželi neko posebno stališče v zboru nemških dežel,' kar je kolikor toliko dišalo po avtonomiji. Francija se po 1. 1918. ni mogla povzpeti do te stopnje politične modrosti. Francozi so v dobroto in popolnost svojega vladnega stroja tako zaljubljeni, da se z njimi sploh ne da pametno govoriti o samoupravi ali samostojnosti dežel. Samo omeniti kaj takega je žalitev. Francije in veleizdajstvo. Alzačani, zbrihtani vsled svojega posebnega položaja in navajeni pametne in točne uprsfve, so takoj po-gruntali, da je francoski vladni stroj stara škatla. To so tudi paglas povedali v svojih časopisih in na zborih. Zahtevali Alzačani so tudi v verskih rečeh bolj zbrihtani ikakor patriotični francoski katoličani. Zato na morejo prebaviti fra-masonske državne postavodaje, katera vero ponižuje in katoliški cerkvi omejuje prostost. Alzačani zahtevajo, naj se verouk poučuje v šolah, kakor se je poučeval poprej pod Prusijo. Tudi take in podobne zahteve razburjajo dobrodušne pariške gospodarje. V Kolmarju torej je prišla avtonomija pred sodišče. Porotniki so obsodili na 1 leto ječe in 5 let izgona iz Alzacije štiri osebe: dva alzaška poslanca Ricklinga in Rosseja, opata Fašhauerja in Pavla Schalla. Ostalih 11 obtožencev je bilo oproščenih. Ker duhovščina stoji na strani alzaškega prebujenega ljudstva, sc nevolja patriotov obrača zlasti proti nji. Sam ministrski predsednik Poincare je skušal pregovoriti najvišjo cerkveno oblast, naj se alzaškim duhovnikom prepove avtonomija. Kaj so v Vatikanu odgovorili, ni znano. Po osnovnih načelih krščanstva je nemogoče obsojati željo krščanskega ljudstva po dobri in pa- MIHEC so tudi pod francosko državo nakaj a v-1 motni deželni upravi, kar je pa dejansko tonomije in samostojnosti. S tem so se globoko zamerili vsem staromodnim patriotom v Parizu. nemogoča stvar, če ni-deželne in občinske samouprave. Nova avtomobllna zveza. Z Reke. v Bistrico in nazaj vozi od 28. maja dalje nova koijera, Ustavlja se v Preluki, Matuljah, Juršičih, Jordanih, Permanih, Rupi (na šrangi in v vasi), Jelšanah, Dolenjah, Kosezah. Vožnja po celi progi v eno smer stane 10 lir, za tja in nazaj pa 18 L. Otroci do 6. leta plača-1 roj. Turšič sta doma iz Rakeka na No- ranjskem. Novi vežbovnik. Na 24. maja je Mussolini potrdil in izročil v tisk novi' armadni vežbovnik (codice tattieo, Dienstreglcment), kateri se po nekaterih osnovnih idejah loči od prejšnega. ,lo polovico. Listek za povratek se lahko vzame na vsaki postaji. Korjera odhaja iz Bistrice ob 8.20 zjutraj in ob 18.45 zvečer — z Reke odhaja ob 7. zjutraj in ob 17.15 zvečer. Dober hodec. V Ameriki so se skušali v hitri hoji na velikansko daljavo od Los Angelo« do Njujorka (5551 km). Na pot se jih je podalo 190, na cilj jih je prišlo le še 55. Med temi je bil Tržačan Just Umek, ki je dospel peti in dobil 1000 dolarjev nagrade. Nagla smrt. V Trstu je umrl nepričakovano g. Ivan Krže, trgovec. Bil je znan in priljubljen pri naših ljudeh. Svetila mu večna luč! Po 14 letih. Pretekli mesec se je povrnil iz ruskega ujetništva kmet Mihael Vorič, iz puljske okolice v Istri. Ob izbruhu vojne so ga pobrali k vojakom in tako je pri- šel na rusko fronto v Karpatih, kjer so v Galiciji pri Komarovu; kasneje je bil ga v februarju 1915. zajeli Rusi. Ko je Vae votlo pod zemljo. Pri Zametu na Kastavščini so odkrili veliko in lepo podzemeljsko jamo. Dovoljena druitva. Vlada SHS je dovolila oz. priznala italian&ko prosvetno zvezo v Splitu (Lega culturale Italiana) in italijansko društvo na Korčuli. Prehudi moliloi. To pomlad se je začela opažati v Rimu po cerkvah neka čudna- gorečnost molilcev. Kjerkoli je kip sv. Antona, prihajajo gorečniki in po devet jih kleči in moli; če se eden vzdigne, brž pristopi drugi, da ga nadomesti. Taki hodijo od cerkve do cerkve. Kadar se cerkve zapirajo, motilci nočejo nič vedeti, da hi šli proč; Cerkveniki jih morajo poditi ven. Sv. Oče je baje dal župnikom ukaze, naj to reč preprečijo, ker ima znake praznoverja ali manije. Kje je patriarh. Beneški gondol.ier Umberto Grasso, 35 let star, je nekega dne vdrl v cerkev sv.. Marka ter šel na ozko galerijo. Tam je začel razsajati in vpiti, da hoče govoriti s patriarhom. Na ozki galeriji mu niso mogli blizu; ne cerkveni uslužbenci ne policisti se niso upali do njega. Slednjič so priklicali ognjegasce. Tem se je posrečilo norca prepričati, da bo govoril s patriarhom, samo naj gre dol, da ga popeljelo k njemu. Ko je bil na tleh, so ga, hitro povezali in spravili v bolni-, šnico. Redek morski pojav. Odlikovan minister. j Pri Velikem Lošinju so na 25. maja Jugoslovanski vnanji minister Mariu- videli, kako se je iz morja dvignil velikanski steber vode do 100 m višine ter Nova mala v Klevelandu. Zadnja slovenska nova .maša se je vršila v Klevelandu leta 1918.; daroval jo je g. Prinčič, ki pa ni več med živimi. Dne 6. maja pa je prvič daroval sv. opravilo g. Edvard Gabrenja. Oče g. novomašnika kakor tudi njegova mati vojna končala se ni več povrnil in njegova žena je bila že zdavnaj obupala, da ga bo še kdaj videla. Po raznih dogo- kovič je bil od belgijskega kralja odlikovan z najvišjim belgijskim odlikovanjem, redom Leopolda Velikega L stopnje. Priznanje ljubljanskemu škofu. Kralj Aleksander je odlikoval ljubljanskega škofa Jegliča s Karadžordževo zvezdo 3. stopnje. Auffenberg umrl. Na Dunaju je umrl general Auffenberg, zuan iz svetovne vojne. Bil je komandant tudi vojni' minister. Prikazen v starem mestu. i Tudi Tržačani radi verujejo v straho-i ve. V maju so imeli v starem mestu kaj divščinah so ga Rusi spravili v Turke-, ronfcuntične noči. Po ulici Donota je v stan, kjer je ostal, dokler ga ni rešil in poznih urah prihajala ženska, v črno za-spravil v domače kraje italijanski kon- vita, šla navzgor proti nunski cetkvi, zulat v Moskvi. tam pred cerkvijo pokleknila na stopnice Ruski samomorilski klub v Berlinu, pri nekem vodnjaku in molila. Več ve-V Berlinu je 21 letni Rus Aleksej i čerov se je to ponovilo. Razneslo se je Franki ustrelil svojo 22 letno rusko tedaj po vsem starem mestu, da tamkaj prijateljico Kmninskajo in nato še sa- --straši«. Vest je proniiknila tudi naprej v mega sebe. Ob tej priliki je prišlo na j novo mesto in v predmestja Ln ljudje so dan, da obstoja v Berlinu med tamkaj- zmajevali z glavami: «Kaj, bo, kaj bo? šnjo rusko mladino samomorilski klub,! Slabi časi se. obetajo, znamenja se jav-katerega. člani imajo vsi namen, da se ljajo....« Slednjič se je izkazalo, da je čimprej poslove od življenja. Na zunaj res neka ženska hodila molit ponoči-nastopa klub kot dijaško društvo. Po-'pred nunsko cerkev, ker ,ie bila napra-manjkanje in brezdomovinsitvo ter brez-j vila tako obljubo za dušni mir pokoj-verstvo ugonablja ruske-emigrante du- nega moža. Ko .it; obljubo spolnila, je ševno in telesno. | tudi staro mesto dobilo svoj mir nazaj. kakih 20 m debel. Steber se je s tuljenjem dvignil in vrtil ter pomikal naprej s hitrostjo vetra. Polagoma je spet upadel in zginil. Morje se je silno razburkalo. K sreči ni bilo v bližini nobenega čolna ali parnika, sicer bi bilo po njem. Nemci pravijo takemu pojavu «morske hlače« (Seehose). Zgodba neumnega dekleta. To pomlad je v Pragi umrla EJeonora Kolmann. Bila je hči bogatega trgovca. Ko je cvetela nje življenjska pomlad, je Leonora veljala za najlepše dekle v Pragi Avstrijski prestolonaslednik Rudolf, ki je tedaj v Pragi bival in po prin-čevsko fantova!, se je vanjo zagledal in začel tiščati za njo. Začelo se je razmerje, ki bi ne smelo hiti. Ko je Rudolf odšel na Dunaj in se po cesarsko oženil, je Leonora začela nestalno izgubljeno življenje, šla je tudi na Dunaj, da bi se izučila za gledališko igralko, pa iz tega ni bilo nič. Stari Kolmann je izgubil vse premoženje vsled nesrečne špekulacije. Ko je bil Rudolf v Mayerlingu ubit, je Leonora skoro znorela. Ko so jo izpustili iz umobolnice, se je vrnila v Prago in se udala pijači. Otročaji so jo poznali kot beračko in pijanko ter jo obmetavali s kamenjem. Navadno je prosjačila na Karlovem mostu. Oni dan so jo našli’ mrtvo v nekem parku ter jo odpeljali v mrtvašnico. Kako je s politiko. Razburjenje se je poleglo. Zadnjič srno pisali o demonstracijah, ki so povzročile precejšno razburjenost. Ker so bili v Dalmaciji italijanski državljani tudi dejansko napadeni in oškodovano njih imetje, je poslanik Bodrero vloži! protest pri belgrajski vladi. Minister Marinkovič je dal poslaniku pismen odgovor s soboto 2. t. m. Odgovor se glasi tako-le: {Obžalovan jelldogodlcov. «Gospod minister! Prosim V. E., da blagovolile sporočiti kraljevi italijanski vladi nniiskrenejše obžalovanje kraljeve vlade radi obžalovanja vrednih dogodkov. ki so se odigrali 26. in 27. t. m. v Šibeniku in Splitu. Ko je doznala za obseg izgredov, ki so se odigrali v omenjenih dveh krajih, je kr. vlada takoj izdala primerne odredbe, da se onemogoči ponovitev podobnih dejanj toliko v Šibeniku in Splitu, kolikor drugod, ter je ojačila policijo, kjer je bila njena moč nezadostna^ Kr. vlada je namreč mnenja, da so se ti dogodki mogli zgoditi v Splitu in Šibeniku samo zato, ker krajevne oblasti niso mogle predvidevati, da bodo demonstracije zadobilc tak značaj, kot so ga na žalost radi neresničnih ali pretiranih vesti, ki so se bile razširile o manifestacijah v Zadru, in radi tega oblasti v tistem hipu niso razpolagale z zadostnimi silami v svrho zatretja onih demonstracij«. Preiskava in povrnitev škode. »Notranji minister je torej dal navodila za ojačenje policijskih oddelkov, ki niso bili dovolj močni. Obenem pa ie tudi odredil preiskavo, da se ugotovi odgovornost zastopnikov oblasti, ki jim je bila poverjena skrb za javni red v tistih dveh krajih, in da se podvzamejo koraki proti onim, ki so morda nemarno izvrševali svoje dolžnosti. V svrho poravnave škode, povzročene po izgredih, je dal notranji minister istočasno izvršiti cenitev, da se določi odškodnina osebam in ustanovam, ki so utrpele škodo. Ni potrebno omenjati, da bodo prišle pred sodišče in bodo po zakonu kaznovane one osebe, ki so bile aretirane. ker so zakrivile ta dejanja«. Jugoslavija«želi mir. «Ker torej kr. vlada popolnoma soglaša z vprašanji, ki mi jih je po nalogu kr. italijanske vlade predložila Vaša Ekscelenca v svojem pismu od 30. maja, smatram za potrebno izraziti Vam upanje, da ne bodo ti dogodki nikakor mogli motiti dobrih odnosa,jev med obema državama. Z veseljem sem vzel na znanje izjave, ki jih je V. E. izrazila v svojem pismu, o duhu, ki preveva kr. italijan- sko vlado, in sem srečen, da smem zagotoviti V. E., da kr. vlado preveva isti duh in je radi tega trdno odločena, preprečili vse, kar bi moglo škodovati ob- stoju in izboljšanju dobrih odnošajev med našima dvema državama, v skladu z besedilom in z duhom prijateljskega pakta, ki ju druži«. Tako je odgovoril zunanji minister Jugoslavije. Njegov odgovor je zadovoljil italijanske vladne kroge in napravil dober vtis v diplomatskem svetu. Nevarnost za hujše zapletljaje je zdaj odstranjena. Oboroževanje S. H. 8. Jugoslavija se ž.e dalj časa pogaja v Londonu za veliko posojilo 50 milijonov funtov. V pogajanjih so se pojavile razne težave, tako da ni gotovo, če se bo kupčija dejansko zaključila. «Giornale d’lta-lia« je objavil dolg članek, v katerem trdi, da bo to posojilo Jugoslavija porar bila posredno za vedno večjo oborožbo. Za to mnenje navaja člankar sledeče razloge: »Jugoslavija vzdržuje trajno pod orožjem ne vštevši častnikov 110.000 mož." Ce bi hotela Italija posnemati v lem pogledu svojo sosedo, bi morala mesto dosedanje nekaj nad 200.000 mož broječe vojske vzdrževati pod orožjem še enkrat toliko. To bi bil prvi razlog. Drugi razlog tvori obsežnost jugosloven-ske vojaške organizacije, ki se deli v 5 armadnih zborov odnosno 18 divizij in ki šteje brez konjenice (8 polkov) in drugih vrst orožja 48 pehotnih in 38 artilerijskih polkov, kar predstavlja so- razmerno več kot dvakratno število sličnih edinic italijanske vojske. Tretji razlog bi> bila čezmerna številnost častniških mest, radi katere se pojavlja domneva, da se v Jugoslaviji računa s skorajšnjim nadaljnjim porastom armade. Jugoslovenska vojska šteje namreč pri sedaj obstoječih 18 divizijah 52 aktivnih divizijskih generalov in pri sedaj obstoječih 36 brigadah nič manj kot 113 aktivnih brigadnih generalov ter pri sedaj obstoječih 96 polkih raznega orožja kar 436 polkovnikov«. »Radi tega ni prav nič čudno, če je vzdrževanje armade za jugoslovanske finance naravnost velikansko breme, ki ga ne bi mogle dolgo prenašati brez tuje pomoči. Od leta 1923. do 1927. so na-rastli izdatki za jugoslovansko vojsko od 1.127 milijonov na 2.413 milijonov Din. Iz teh podatkov sledi z vso jasnostjo, da je postalo pereče vprašanje o najetju posojila v inozemstvu radi pretiranih vojaških izdatkov«. "Čeprav ne pojde angleško zlato naravnost v blagajno jugoslovenskega vojnega ministrstva, bo pa šlo v blagajne drugih ministrstev, kjer bo nadomestilo domači denar, ki bi lahko tam bil, če bi vojaški izdatki ne bili tako pretirani. Miroljubno angleško zlato bo služilo potemtakem za vojne priprave, četudi le posredno«. T:\ko piše »Giornale dTtalia«. Kaj nam z dežele pišejo Iz POVIRJA. Odkar nas je obiral Deseti brat v »cajtengah«, ni bilo slišati nobenega glasu več o nas. čas je že, da se enkrat oglasimo! Najprej treba povedati, da se pri nas precej pleše, žirski birt. je imel ples dve nedelji zaporedoma; lepe Amerikanke v štorjah so ga napravile kar na svojo roko. Govori se celo da se bode plesalo v Ppvirju pod cerkvenimi lipami ! če je pa že mladi svet tako vnel za lo priismodarijo, pametni bi Jahko bili starši, da bi ne puščali mladine brez nadzorstva na plesišča in še celo ponoči. Marsikatera mamica pretaka prav zaradi tega bridke solze, toda po toči je prepozno zvoniti. Cerkvico sv. Jakoba smo temeljito popravili; lahko si jo ogleda Deseti brat, da nas ne bo opravljal okrog, da smo cerkvico samo «poflikali». Žirska dekleta s kratkimi krili nekaj nedelj sem pridno kolesarijo; pravijo, da bodo napravile v kratkem kolesarsko dirko v Senožeče. To je tudi potrebno! BORŠT. že sedem mesecev je naša župnija brez stalnega dušnega pastirja. Vendar imamo vkljub vsemu pomanjkanju duhovnikov vsako nedeljo in praznik dopoldne in popoldne službo božjo, katero nam opravlja č. g. Urdič, katehet iz Trsta. Med tednom imamo tudi eno sv. mašo, iii jo prihaja opravljat g. dekan iz Doline. Osebe, ki hočejo vsak dan prejemati sv. obhajilo, morajo druge dni iti k maši kamorkoli v soseščino; slabotnejši seveda morajo doma potrpeti. Letos tudi majniške pobožnosti nismo pogrešali. Predi šmarnicami so šolski' učenke molile rožni venec pod nadzorstvom gdč. učiteljice, katera je nato brala naglas iz Terčeljevih šmarnic. Vsak večer so prihajali tudi pevci in pevke ter prepevali pod vodstvom g. Karla Hreščaka. Cerkvena uprava in rezni dobrotniki so pa skrbeli, da je bil oltar vsak dan lepo okinčan. Marijinih častilcev je prihajalo vsak dan več. Za sklep šmarnic je prišel g. dekan iz Doline, da je zapel zahvalno pesem in podelil sv. blagoslov. Vsem, ki so pripomogli, da je najniška pobožnost lepo uspeta, naj Marija poplača. V nedeljo 27. maja je č. g. Urdič blagoslovil novo marmornato obhajilno mizo. Z njo je imela cerkvena uprava precej sitnosti po smrti g. župnika Cvejna. Oh je pri pogodbi načeloval, a po njegovi smrti so to napravo ovirali razni protivniki. Vendar se je cerkveni upravi posrečilo vse težave premagati. Obhajilna miza se je plačala s samimi prostovoljnimi prispevki darežljivih ljudi. Stala je pa 5000 lir. Da bi se le res veliko ljudi te mize posluževalo! Darovalcem pa božje plačilo! PREDJAMA. Nad našimi fanti se včasih kdo spotika. Ne rečem, da je vse prav, a tako slabi pa tudi niso. Gotovo je, da niso vsi v enaki meri «fest fantje«. 'Lo se opaža pač tudi po drugih vaseh. Bolj nerodne bi pa tudi jaz opomnil, naj ne mislijo preveč o sebi. Lahko bi bilo kaj več zložnosti in medsebojnega prijateljstva. Tudi naj bi se bolj oprijeli čitanja lepih knjig pa v zboru naj bi se vadili pevati lepe in dostojne pesmi. To bi kaj veljalo in bi bilo naši vasi v čast. Sicer pa bi ta priporočila tudi dekleta s pridom posnele. Vaščan. AVBER - PONIKVE, Gospod urednik! Komaj ste dobili prvo poročilo, že vam javljam, da so tatovi v noči od nedelje na ponedeljek kradli v Ponikvah na štirih krajih. Pri trgovcu Zlobcu, bivšem deželskem poslancu goriškem, so vzeli 4 kokoši, liri sosedu 3 kokoši, nekemu fantu,so vzeli nove čevlje in drugo blago, v neko klet so hoteli vdreti, pa jih je ropgt prestrašil, da so samo ključavnico zfomili. Ljudje pravijo: »Včasih smo se toče bali in' suše, danes pa tatov«. AVBER. Ko smo dobili zadnjo številko Malega lista v roke, smo sc čudili, da ni bilo nikogar iz naše vasi, da bi poslal v list dogodke, ki so za našo vais večjega pomena. Zato naj pa jaz povem, kaj sc pri nas dogaja. Odkar se je silna roparska družba, ki je bila pred leti strah in trepet naše oko- „ lice, razšla, ker so poglavarji ali umrli, ali zbežali čez mejo, deloma prišli v zapore, smo imeli leto in pol miru. Zdaj pa so za nas napočili spet stari časi. V naši sosednji vasi (Kazlje) je čez dan, ko je družina Lipanja delala na polju, tat vdrl v hišo in odnesel vrednosti za 2000 lir. Par dni potem je avber-skemu posestniku Vinkotu Turku iz Av-bera zmanjkala svota 1700 lir, ki jo je revež hranil v sobi. To ni bila svota denarja, nalahko pridobljenega, ampak pot in znoj trdega dela, pri čemer si je Vinko Turk odtrgoval od ust in najpotrebnejše obleke, ker si je mislil streho pokriti. Po tej tatvini so orožniki aretirali Mirkota Klavoro, a so ga spet izpustili, ker ne le, da ni bilo dokazov, ampak je vsa občina prepričana, da je Mirko Klavora pri tisti in vseh takih zadevah popolnoma nedolžen. Ljudje so si ustvarili svoje mnenje, kdo da dela tatvine po okolici. Pa glej, že se je huda roka maščevala. V noči od binkoštnega torka na sredo so zločinci dolgo planto mladih trt popolnoma pomandrali in s tem trto zn par let vničiii. Pa to jim ni bilo zadosti. šli so na neko njivo in ves fižol do zadnjega porvali. Iz MEREČ pri Trnovem. V naši vasi se je oglasila smrt ter ugrabila življenje blagemu mladeniču Rudolfu Jetiko. Umrl je dne 28 maja po dolgi bolezni. Vse prizadevanje domačih, da bi ga oteli kruti smrti, je bilo zaman. Dasi si je iskal zdravja pri zdravnikih ter tudi v bolnišnici, zanj ni bilo več pomoči. Slednjič se je vrnil domov, dJ umre v rodni hiši, ki jo je tako ljubil. Z njim smo izgubili ljubega sina in brata, blagega tovariša in prijatelja. Njegov pogreb je bil lep, kakršnega ni bilo že dolgo pri nas. Na zadnji poti so ga spremile številne svatovce v belih oblekah, noseč tri krasne venoe. Zrr krsto se jo vi-" la dolga vrsta sorodnikov in znancev. Na* pokopališču je bil ganljiv prizor, ko je zaplakala sestra in so zajokali bratje pokojnikovi. Ko pa so pevke zapele umrlemu v slovo »Blagor nm» in »Nad zvezdami« se je zasolzilo vsako oko. Tem polom bodi izrečena najsrčnejša zahvala vsem, ki so izkazali pokojnemu Rudolfu zadnjo čast in ljubezen, posebno pa vrlim pevkam. Ti pa, Rudolf, mirno počivaj! DIVAČA. Prvi leitovniki iz Trsta so že jeli kapljali v našo vas. Zastran hladnega vremena, ki ga imamo letos, pa je njih število sedaj še skromno. Upamo pa| da bo s toplejšim vremenom se močno nara-stlo. kar je le želeti, ker naše finance ne stoje ravno trdno, a od letovnikov imamo vsi večjo ali manjšo korist. BISTRICA. Za Binkošti so se vsi fašisti zbrali na zbor, kjer .se jim je naznanilo, da je za novega tajnika v fašju imenovan dr. Jože Berdon. Novi tajnik je istočasno prevzel posle. KOMEN. Naš domačin g. Joško Žigon, inženir, ki se je prod kratkim z motorjem močno ponesrečil, se zdravi v tržaški bolnišnici j,n bi v nekaj tednih okreval, kar mu od srca želimo. PODLISTEK. L Krambambuli Za marsikako stvar se človek lahko navduši, toda vzljubi, zares, nepozabno vzljubi — ako sploh vzljubi — le enkrat. Vsaj tako je menil gospod logar Hop. Toliko psov je že imel, in tudi rad jih je imel, toda ljubil, zares ljubil je le enega — Krambambulija. V gostilni »Pri levu« v Višavu ga je kupil, pravzaprav zamenjal od brezposlncga gozdarskega pomočnika. Takoj prvi hip, ko je zagledal psa, je začutil ntjipram njemu neko naklonjenost, ki naj bi trajala do zadnjega dihljaja. Gospodarju lepe živali, ki je sedel pri mizi pred izpraznjenim frak-lje.ni in se jezil nad gostilničarjem, ker mu ni hotel zastonj še enega naliti, sc je z obraza bralo, da ni dosti pridat. Bi! je to majhen človeček, še mlad, a vendar že rumen kot ovelo drevo, imel jo rumene lase in rumeno, redko brado. Lovski suknjič, najbrž preostanek bivšega sijaja zadnje službe, je kazal sledove v mokrem obcestnem jarku prebite noči. četudi je bil Hop nerad v slabi druščini, je vendar sedel poleg fanta in takoj napeljal pogovor. Na ta način je k mahi zvedel, da je nepridiprav zastavil pravkar gostilničarju puško in lovsko torbo in da je hotel zastaviti sedaj še psa; gostilničar pa, umazani oderuh, ni hotel o zastavi, kateri bi bilo troba dati dosti jesti, ničesar slišati. Gospod ni zinil sprva nobene besede o svoji všečnosti nad .psom, naročil pa je steklenico dobrega Črešnjevca, in pridno nalival brezposelnemu pomočniku. No, in po preteku ene ure je bila stvar urejena. Logar je dal dvanajst steklenic izvrstne pijače, pri kateri je bila sklenjena kupčija, potepuh pa je dal psa. V njegovo čast moramo priznati: ne lahko. Ko je dal psu vrvico okoli vratu, so se mu roke tako tresle, da se je zdelo, da se s to kupčijo ne bo nikdar sprijaznil. Hop je potrpežljivo čakal in občudoval na tihem kraspega psa, ki je bil čudovito lep kljub slabemu stanju, v katerem se je nahajal. Bil je star največ dve leti, barve je bil nekoliko bolj temne kot potepuh. Na čelu je imel belo liso. ki se je iztekala na desno in levo v kratko črto. Oči je imel velike, temne, blesteče, obrobljene s svetlim obročkom, in dolga ušesa. Logarju sc je smejalo srce radi sijajne kupčije, ki jo je sklenil. Vstal je ter prijel vrvico, ki jo je potepuh s težavo zavezal, in vprašal: »Kako mu je po ime?« — »Imenuje se: Krambambuli«, se je glasil odgovor. — »Dobro, dobro, Krambambuli! Pojdi sem! Boš šel? Naprej« — Da, dolgo je klical, žvižgal, vlekel — pes ga ni ubogal, ampak je obrnil glavo k onemu, ki ga je še smatra) za svojega gospodarja ter lajal. Oni pa mu je zaklical: «Pojdi!» in podčrtal svoj u a z s krepko brco, a pes je še vedno silil k njemu. Sele po dolgem boju se .le posrečilo gospodu Hopu, da je uveljavil svojo oblast nad psom. Moral ga je zvezati ter spraviti v vrečo in nesti na hrbtu v par ur oddaljeno logarsko hišo. Po dveh dolgih mesecih je Krambambuli šele spoznal, komu sedaj pripada, ko je bil neštetokrat skoraj do smrti pretepen in po vsakem poizkušenem begu privezan z bodičasto ovratnico na verigo. Potem pa, ko se je popolnoma uklonil, kakšen pes vam je postal iz njega! Noben jezik in nobeno pero ne more popisati popolnosti, ki jo je dosiegel ne le v izvrševanju svojega poklica, temveč tudi v vsakdanjem življenju kot vnet služabnik, dober tovariš, zvest prijatelj in čuvar. «Temu manjka samo še govor*, pravijo o drugih razumnih psih —-Krambumbuliju ni manjkal; vsaj njo- / IVAM PREGELJ. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je začela izdajati zbirko Pregljevih spisov. V prvem zvezku imamo pred seboj povest. »Stefan Golja in njegovi« ter 9 krajših tolminskih novel. Pregelj je naš rojak od Svete Lucije pri Tolminu, živi pa sedaj kot srednješolski profesor v Sloveniji. Kot pisatelj si je pridobil ne samo poprečen ugled in priznanje: Preglja štejemo danes med prve slovenske slovstvenike. Če ga primerjamo z Jankom Krsnikom iz pretekle dobe, tedaj vidimo, kako veliko pot kulturnega razvoja smo prehodili v razmeroma kratkem času. Svetovni nazor, na katerem se snuje Pregljeva ideologija, je krščanstvo, in priznati se mora, da mu je dalo veliko pogona k umetnišiki višini. Mnoga pisatelji preteklih dob so sc bali kaj pobli-2e baviti z verskimi poblemi, ali pa jim i<' ned ostajalo priprave. Naša kritika je tudi vedno omahovala fiied priznavanjem in zavračanjem kmečkih povesti. «Domača povest« je pomenilo skoraj toliko kot «man,ivredno blago«. Poprečno občinstvo je res mislilo. da dobre povesti ni brez grofov in bančnih ravnateljev, brez Benetk in Opatije, ‘Dunaja in Pariza. Pri Preglju dobimo pravo domačo povest brez Ušperne in Cmokavzarja in jo lahko cenimo po *goij umetniških vrednotah kot enako-| vredno salonskim novelam. Pomanjkljivosti ima tudi Pregelj. Kot romantičar. uporablja zelo mnogo ('slučajev«, ki so včasih kot estetska ornamentika dokaj okusno razmeščeni, včasih pa je ornamentike preveč. Ta podrobna skrb za estetske učinke in prav-tako skrb za učinkovit slog je glavna moč Pregljeve umetnosti, med tem ko J* celotna arhitektura daljših povesti Mj slabotna. Zato so njegove drobne novele umetniško silnejše, ker se ne čuti la nedostatek. Nekatere teh bodo ohranile trajno vrednost kot biseri slovenskega slovstva. S prvim zvezkom Pregljevih zbranih .spisov je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani pokazala, da tudi v zunanji opremi lahko tekmujemo z večjimi narodi. Tisk je salonskli. papir fin, platnice okusne. Izdaja se po svoji vnanjosti lahko meri z enakimi deli na nemškem književnem trgu. Želeti je, da čimprej izidejo naslednji zvezki, da bomo kmalu imeli celotno zbirko enega naših najboljših pisateljev. G. Verouk v držamiem jeziku. V Poadižju na Trentinskem je bila I znana, nemška agitacija za pouk verstva v jeziku ljudstva. Sedaj je vladni načelnik naročil šolskemu, ministru, naj izda ■naredbe o vpeljavi italijanščine po vseh šolah tudi za verouk. «Popolo d’Italia« poroča iz Bočna 31. maja, da je šolski skrbnik že izdal tozadevni ukaz in ga Poslal škofijstvu. Naredba določa: 1. V zgornjih razredih ljudske šole, t. j- od 4. razreda naprej se bo učil verouk izključno le po italijansko. Le v posameznih slučajih se more dovoliti ka- ko začasno polajšanje, če je uvedba državnega jezika izvenred.no težavna. 2. V spodnjih razredih se vpelje za verouk državni jezik povsod tam, kjer so že vsaj 2 leti italijanski otroški vrtci. Šolska oblast more tudi v teh slučajih dovoliti kako izredno in začasno polajšanje. Ti dve naredbi se razumeta od začetka šolskega leta 1928-29. 3. Z letom 1929-30 se vpelje italijanski pouk verstva v prvih razredih tudi tam, Ic.jer še niso otroški vrtci do zdaj delovali 2 leti. —- Z letom 1930-31 pa se sploh po vseh šolah brez nadaljnih izjem in polajšav vpelje izključno italijanski pouk verstva, iker je trden namen vlade, da šola v Poadižju postane v čim najkrajšem času docela italijanska«. 4. Noben popust se ne dovoli v občinah Kngadinskega okraja. ■■ Te naredbe je šolski skrbnik javil škofijski kuriji z dopisom, v katerem pravi h koncu: »Primerno se mi zdi dostaviti še to, da bi po mojem mnenju vlada rada videla, ako bi se tudi tod, kakor povsod podragod v Italiji, vpeljal katehetski pouk v cerkvi, ker tak bolje odgovarja posebnim zahtevam bogoslužja in bi v interesu cerkve dopolnjeval šolski verouk; le-ta je od fašistovske vlade postavljen za podlago in krono ljudskega šolstva na vseh stopnjah, zato mora v skladu z veljavnim učnim redom služiti posebnim didaktičnim kriterijem, kateri se ne utegnejo vselej skladati z bogoslužnimi nameni, ki jih morajo imeti pred očmi cerkveni katehetje«. Deželski davek na vozove. (Dopis s Krasa) Eno je obič.nski davek na vozove. Ta davek so naše občine postavile,in mi ga pridno plačujemo. Nekaj popolnoma drugega pa je deželski davek na vozove (ponekod mu pravijo cestni davek, con-tributo di utenza stradale). Cela vrsta kraških vasi pod tržaško deželo je dobila minule tedne plačilni nalog, naj plačajo ta davek, ki znaša približno 30 lir za vsak voz. «Edinost« je pojasnila, naj kmetje delajo rekurz zoper ta davek, ker da se rabijo naši vozovi za poljedelstvo in da so kmečki vozovi tega davka prosti. "Moli list« je nato odgovoril, da so bili kmečki vozovi prosti tega davka do lanskega leta, naprej pa ne več. Zato je »Mali list«, nasvetoval, naj kmetje ne delajo rekurza, češ da so vozovi kmečki, ker tak rekurz bi ne imel veljave in torej škoda stroškov. Kmetje so to razlago Malega lista slabo tolmačili in so rekli: Proti deželskemu davku ne bomo delali rekurzov. Pa to ni prav. Zakaj ne? 1) Ponekod je dobil kmet plačilni nalog za tri vozove, ima pa le dva ali en voz. V tem slučaju naj se del« rekurz, ki bo gotovo povoljno rešen. 2) Neki kmet je dobil plačilni nalog za kariolco. Ta ni podvržena davku. Be-kurz. 3) Davka ne plačaš za voz, ki tehta sam s tovorom vred pod 5 kvintalov. Kaj se pravi 5 kvintalov? Morda da toliko voz drži? Ne. Tudi na najmanjši voz naložiš 10 kvintalov, ako je voz na miru ali ga le za par metrov pomičeš. Pet kvintalov mora voz tehtati s tovorom, ki ga pelje po tvojih grdih poteh, po vaških klancih in rebrih ob slabem vremenu. Torej ne po tržaškem korzu! In takih voz je pri nas silno veliko! 4) Davek tirjajo za leto 1927. Morda imaš letos res dva voza, toda lani si imel le enega, plačilni nalog se glasi za dva voza. Bekurz, ker plačati moraš od voz, ki si jih imel lani. 5) Neki kmet je dobil plačini nalog za voz, ki ima sicer štiri kolesa, toda dve kolesi sta izposojeni. Mari je to voz? To je polovica voza! Za polovico voza pa se davek ne plačuje. 5) Takisto ni plačati od voza, ki ga lani nisi rabil. 0) Pa še nekaj. Pa važnega, kar so skoro vsi prezrli. Naložili so po 30 lir na vsak voz, manj ne, pa naj bo voz od 5 ali 20 kvintalov. To ni prav in ni postavno. Le poglej hrbet plačilnega naloga. Tam je napiana Tarifa. In ta pravi, da so vozovi izpod 5 kvintalov. prosti davka, za voz od 5 do 20 kvintalov pa plačaš do 30 lir. Po laško je pisano: Al massimo 30 lire. To pomeni, da se ne plača po 30 lir za vsak voz brez razlike, ampak kvečjemu 30 lir, torej za 20 kvintalski voz več kakor za 15 kvintalski in za tega več kakor za 10 ali 6 kviri-talskcga. Očividno je, da je komisija, ki je davek odmerjala, prezrla to reč. To je treba v rekurzu povedati. V vsaki vasi naj bi se našel človek, ki bi šel ljudem na roko; kajti rekurza ne pojdemo delat k odvetnikom. Kolkovani papir od 2 lir za rekurz.. Vsak davkoplačevalec mora narediti svoj rekurz, ne pa po več njih na istem kolkovanem pa-pirj u, Bekurz treba vložiti pravočasno. Da boste imeli potrdilo o vložitvi, naredite takole: ali pošljite rekurz v priporočenem pismu (poštnina 1.75 lir) vsak zase ali pa* če je precej rekuren-tov, naj nese eden za vse rekurze v Trst (na Amministrazione della Provincia di Tricste, Piazza Vittorio Veneto, poleg glavne pošte), kje dobi potrdila za vse rekurente. Dobre in cene so testenine Pekatete (makaroni, špageti in dr.) Dobre vsled tega ker se izdelujejo iz prvovrstnega zdroba, cene pa zato ker se jako nakuhajo in se jih potrebuje mani od drugih. Zanesljivo prave so le v- V-j kg. originalnih zavojih. Tajništvo in naša pošta. I). A., Padei. Na prvo vprašanje vam ne moremo odgovoriti. Seveda je pogodba veljavna, ako je sklenjena s kmetom; potrditi jo še mora italijanski konzul v Ljubljani. Klavžar Franc, Podbrdo. Oče ni nikakor dolžan plačati davkov za sina, ki je imel samostojno podjetje. — Dokument glede vojne odškodnine za civilno obleko, ki ste ga prejeli z Dunaja, lepo shranite, in počakajte, dokler bo Avstrija potom italijanskih finančnih oblastev izplačevala odškodnino. Rovan Janez, Podkraj. Zamujeno podporo bi vam morala izplačati Avstrija. Toda vi bi bili morali vložiti znova prijavo svoje tirjatve italijanskim oblastvom (prefekturi), ki bi potem izposlovala izplačilo od Avstrije. Poklar Vinko, Podgraje 26’. Na prvo vprašanje smo vam odgovorili v listu 13. aprila. Takrat smo vas tudi -vprašali, ali ste napravili refkurz). Odgovora nismo prejeli. Sporočite nam torej, kdaj ste vložili rekurz. Zagorje. Se ne more priobčiti. Po čem je lira ? Dne 6. junija si da ai dobil: Za 100 dinarjev 33.25 L » 100 čeških kron 56.10 » /> 100 franc, frankov 74.55 » )) 100 švicarskih fr. 364.— ») » 100 nemških mark 450.— )> 100 avstr, šilingov 264.25 » » 1 doiar 18.75 » )) 1 funt 92.15 » MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in Izvoz na vso krajo Po ugodnih oenah. Tvrdka Gastono Dolinar, Trat - Via Uflo Polonio a. VOZ nov (briška) ter razni vozovi so naprodaj v Sežani pri «Hribu» — Kovač. P0250H! Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. U. in III. razreda. 25°/c ceneje kot povsod drugod. !• Saksida - Dornberg 3. Iaišel je ŠTOKOV VEDEŽ za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.6D Naši Molitveniki. 1.) «Oče naš«, 126 strani, cena: L 2.50, 2.70, 7.—, 8.—, 8.50, 9.—; 2.) »Kani grešv, 200 strani, cena,: L 3.70, 4.—. 5.50, 9.—, 11.—; 3.) «Angelček«, 192 strani, cena: L 2.50, 3.50, 4.50, 6.—, 6.50, 6.80, 7.50, 8.50, 9.—, 10.—, 11.—; 4.) uZgodi se tvoja volja«, 424 strani cena: I. 6.50, 9.-, 12.-, 14.-, 15.-. 16.-’; 5.) .