V ljubljeni, 28. dcmidua 1935 ilirodnii besedo Ni treba dolgih predstavljanj in pojasnil, zakaj smo se pojavili in 6emu prav zdaj. Poklicala sta nas v življenje čas in potreba. Potreba tiste socialne in narodne skupnosti, katere glas naj bi bili. S tem dvojim je že dana naša naloga in smisel našega dela, ki ga nameravamo s pošteno voljo vršiti tako, kakor je prav, ne da bi skušali segati v področje komurkoli. Zadostovati moramo na časnikarskem področju zahtevam časa v vseh njegovih bližnjih in daljnih pojavih,, zadostovati potrebi slovenskega narodnega občestva, ki nas pričakuje, zadostovati svojim ljudem predvsem v njihovi osnovni želji za vsem novim, za dogodki, ki tvorijo zunanjo sestavino Življenja. Služba novosti, služba dogodku — po njima služba ljudem, ki obojega potrebujejo. Takemu delu grozi neprestano nevarnost, da se izgubi zgolj v lovu za plehko zanimivostjo. Zato moramo stati kljub svoji navidezno lahki zunanjosti zvesti svojini načelom. Načelom, ki naj se ne kažejo v pridigi, marveč v podajanju. Načela so tista, katera priznava tako v nazornem kakor v političnem pogledu večina slovenskega naroda, v čigar službo se vsako javno delo mora postaviti. Vsebina našega namena je zapisana in poudarjena v naslovu, ki smo si ga nadeli. (den: lavni: Mussolini Pariz, 27. dec. AA. Imenovanje Anthonyja Ede-na za britanskega zunanjega ministra je dalo tran-£Ui javnosti novo pobudo, da propčuk s^anji mednarodni položaj po eni stran. :m okol ščme, v katerih se nahaja Pierre Laval, po drugi strani. V Parizu vlada soglasno prepričanje, da je Velika Britanija s tem, da je imenovala ministra za ZN za zunanjega ministra, jasno jx>kazala, po kalen poti misli iti pri reševanju italijansko-abesinskega spora. Mislijo namreč, da bo britanska zunanja politika brez omahovanja skušala organizirati vse sile za porotno izvajanje člena 16. pakta ZN. V ta namen bi bili potrebni od vseh držav članic ZN odoovori na vprašanji, do katere meje mislijo posamezne države iti v ssoštovanju pakta ZN in kakšno oboroženo podporo bi bile pripravljene dati če bi se Italija uprla izvajanju omenjenega člena pakta. Šele po sprejetju odgovorov na ti vprašanji ca j bi začeli izvajati petrolejske sankcije in blokado Italije. Računajo tudi s tem, da se je z Ednovim prihodom v zunanje ministrstvo končala doba jalovih poskusov, da se italijansko-abesinski spor konča s koncesijami Italiji v škodo Abesinije. Poslej naj bi energično, a smotreno izvajali določbe, ki jih odreja. o napadalcu pakt ZN. tam Izmed mnogih V zvezi s tem opozarjajo na to, da je Anthony Eden zastopnik tiste močne struje na Angleškem, ki vidi v ZN krepko sredstvo za uvedbo novih načel v mednarodnih odnošajih in za obrambo britanskega imperija. Razen tega poudarjajo, da je g. Eden imel osebni spopad z Mussolinijem in da bo tudi ta okoliščina vplivala na nadaljnji potek mednarodnih dogodkov. Mussolini in Eden sta se meseca junija t. I. v Rimu raztovarjala o Abesiniji. O. Eden je skušal na vse načine prepričati Mussolinija, da je treba spoštovati pakt ZN in ohraniti mir. Toda g. Mussolini je trdovratno vztrajal pri svojem, tako da je prišlo do zelo živega prerekanja. O tem razgovoru je sir Samuel Hoare izjavil pri neki priložnosti: Mussolini in naš minister za ZN sta se tako iskreno pogovarjala, da tolikšne Iskrenosti ni moči prekositi. Edtn in Poete V Parizu pa vzlic tem« upajo, da bo mladi britanski zunanji minister vzlic svoji neomajni zvestobi do ZN znal biti zadosti obziren, saj je od njega v veliki meri odvisna ne samo usoda miru, amj>ak tudi usoda mnogih držav. Mislijo tudi, da bo stari državnik sir Austen Chamberlain s svojimi nasveti podprl svojega nekdanjega parlamentarnega tajnika. Drugače p v Parizu priznavajo, da je Anthony Eden »najbolj evropski« britanski zunanji minister, to je: izrazit zastopnik tiste britanske struje, ki misli, da je minil čas »blesteče osamljenosti« in da se Velika Britanija mora aktivno zanimati za razvoj dogodkov na evropski celini. Razen tega priznavajo g. Edenu, d j, je medi vsemi britanskimi zunanjimi ministri edini imel priložnost seznaniti se o priliki svojih potovanj »na licu mesta« z evropsko celino... Jasno zarisana pot, po kateri pojde zninanja politika Velike Britanije, je morala podnetiti pale-miko o Lavalovi zunanji politiki in o jx>ložaju njegovega kabineta. Neposredno po padcu sira Samuela Hoara in po znani debati v britanskem ]>ar-lamentu o »pariškem načrtu« se je zdelo, da g. Laval ni toliko kriv, kakor se zdi. Tako so sklepali na jx)dlagi Hoarovega govora v parlamentu, kjer je izjavil, da je grozila vojna nevarnost in da je zato tudi pristal na pariški načrt. Ko je Samuel Hoare dodal, da bi propadel načrt o kolektivni varnosti, če bi se imela Anglija saina upreti morebitnemu italijanskemu napadu, je zmedlo mnoge francoske sankcioniste, tako da so prvi mah omilili svojo kritiko Lavalove politike. Zdi se. da so v Franciji izprevideli, da bi prenagljeno izvajanje petrolejskih sankcij, ki bi neizogibno obrodilo blokado Italije, res utegnilo zadati smrtni udarec načelu kolektivne varnosti. Ce bi se ves spor izpremenil v anglešiko-italijanski spopnd, ne bi Anglija imela niikakega razloga zanimati se za ZN in za načelo kolektivne varnosti. Toda prav to načelo je bilo ono glavno v vsej tej zadevi. Lavalovi prijatelji so poudarjali, da je g. Laval vodil točno tisto politiko, ki je bila edina možna spričo zemljepisnega jx>ložaja Francije. Francija nima nikakega poroštva proti Nemčiji in zato, pravijo, ni mogla korakati v prvi vrsti z ukrepi proti Italiji ter ie prvo vlogo morala prepustiti Veliki Britaniji, ki ima ugodnejšo zemljepisno lego in primernejši notranji položaj. Franciji se je pa vendarle posrečilo ohraniti zaupanje Italije, zraven je i>a izjnolnila svoje obveznosti do ZN. Glede petrolejskih sankcij je pa sam sir Samuel Hoare priznal, da bi za zdaj bile še prezgodnje. Tako približno zagovarjajo I.avalovo zunanjo politiiko. Toda Lavalovi nasprotniki so se hitro rešili zmote, v katero jih je bila spravila debata v angleškem parlamentu. £mmiI v nepfimti Pariz, 27. dec. Včeraj se je v francoskem parlamentu vršila velika debata o Lavalovi zunanji politiki. Razumljivo je, da je javnost z veliko napetostjo pričakovala Lavalov govor ter se nestrpnost stopnjuje v pričakovanju rezultata zavlečenega glasovanju, ki bo odločilo o usodi Lavalove vlade in z njo vred francoske zunanje j>olitike proti Italiji. Laval je v svojem obširnem govoru branil svoje stališče in svojo aktivnost pri sestavljanju pariškega sporazuma, branil tudi odstopiv-šega_ angl. zunanjega ministra lloareja, nugla-šajoč popolno skladnost vsega svojega dela z določili pakta DN. Naglasil je svoj sklep, da bo tudi vnaprej porabil vsako pril ko za mirno poravnavo italijansko - abesinskega spora, še bolj pa se bo trudil, da se la konflikt ne bi razširil v Evropo V tesnem sodelovanju Francije z Anglijo leži edino upanje, da «e ta nevarnost odstrani. V debati, ki je sledila govoru, so povedali levičarji svoje odkritosrčno “tališče do Lavalove politike. Iz govora Leona Bluma jasno zveni pretnja levice, da je pripravljena za svoja načela žrtvovati Lavala, kar bi pomenilo udarec proti Italiji in v današnji situaciji proti evropskemu miru. Evropa in svet pričakujeta zato z vso napetostjo izid današnjega glasovanja. Zdi se, da bodo francoski levičarji naredili paradoksalen sklep: v interesu miru bodo mir v Evropi spravili še v večjo nevarnost. Dva nasprotnika iz včerajšnje velike zunanjepolitične debate v francoskem parlamentu, zunanji minister Laval in vodja francoskih socialistov Leon Kluni Abtsinp burni suHc nem&uisiurst Za božične praznike je abesinsko poslaništvo v Londonu posvetilo vsemu kulturnemu svetu tale proglas: »Obračamo se na Vas, može in žene britanskega imperija, ki ste pravični državljani mogočnega svetovnega imperija. Obračamo se tudi na Vas, muslimani vsega sveta. Poslušajte božični Mic Etiopcev. Danes, na dan miru in radosti med ljudmi, so Abesinci proti svoji volji prisiljeni, da se borijo in ubijajo svoje bližnje. Abesinski narod ?aupa v Boga in vse pravične narode v svetu, ki imajo čut za mednarodno čast in jih poziva, naj j omagajo, da prestane to klanje, v.katerem pre- I vajo po nedolžnem svojo kri i Etiopei i Italijani. '*.i vcuU uučin more svet najti pot in način, da obrzda narod, četudi je močan in častiljuben, ki jemlje tisto, kar je tuja last. Se morda vi vsi bojite enega edinega naroda? So li diplomacija in jx>litični egoizem naredili iz Vas plašljivce? Boste ii dopustili, da Vas izigrava eden edini človek? Abesinci se ne boje nadaljnih borb za obrambo svoje nezavisnosti, a ne morejo razumeti, da ves ostali svet ostaja ravnodušen ob njihovem trpljenju v času, ko gre dobro oboroženi napadalec nad nje, da jih pokolje in oropa. Vi, možje in žene kul- turnega sveta, ne pozabite v svojem božičnem veselju bednežev, ki poginjajo golih rok! Prosite Boga tudi za nas, kajti ko se zavzemate za nas, služite obenem stvari pravice in človečanstva.« Ženeva, 27. dec. Puriški abesinski poslanik je glavnemu tajniku Društva narodov poslal obvestilo, da se razlogi, zaradi katerih Abesiniji ni moči pristati na to, da bi odstopila ali zamenjala katerikoli del svojega ozemlja, prav v spomenici, ki jo je 18. dec. poslala Abesinija Društvu narodov, docela strinjajo z razlogi, ki smo jih proti temu predlogu čuli pri veliki debati v angleški spodnji zbornici po odstopu ministra I-Ioarea. Društvo narodov po svojih statutih nima ne pravice, ne moči, da bi katero svojo članico prisililo v to, da ta komurkoli, najmanj pa kateri drugi svoji članici odstopi ali da v zameno kaj od svojega teritorija. Prav tako se ne sklada z načeli in s pravili DN pariški predlog v točki, ko zahteva, naj Abesinija da Italiji gospodarske koncesije in privilegije ter da naj pristane na to, da dobi Italija pravico do izvajanja policijskega nadzorstva. Vsi ti predlogi niso združljivi s politično neodvisnostjo Abesinije in pomenijo nasilje nad čl. 10. pravil DN. Pr nesreči v CtCuclu Reševanje jx>nesrečencev se nadaljuje z vso naglico, čeprav je zvezano z velikimi težkočami. Doslej so ugotovili, da je nesreča zahtevala 33 mrtvih. Vendar se boje, da se bo to število še ]Xwečalo. Med mrtvimi se nahaja tudi vlakovodja lokalnega vlaka, dečim je krivec nesreče, strojevodja brzega vlaka, težko ranjen. Pri zaslišanju je izjavil, da je kriv nesreče on, Ker je vlaik imel 20 minut zamude, je strojevodja hotel to nadoknaditi in je zaradi tega spregledal signale pred postajo Gross Heringen in je radi tega f>rišlo do nesreče. Žrtve rešujejo kar naprej, pravtako tudi čistijo progo izpod ruševin. Od 33 trupel, od katerih so nekatera strahovito spačena, so sedaj identificirali 28. Izmed drugih podrobnosti so dognali naslednje: Nekega jx>tnika iz lokalnega Vlaka je vrglo ob trčenju iz vagona, k sreči je obvisel na železni ograji mosta. Celih dvajset minut se je nesrečnik krčevito držal ograje in visel v smrtni nevarnoasti nad vodo. Dalje ni mogel zdržati, moči so mu opešale, da se je moral spustiti v vodo. Bil je pa I še toliko priseben, da je z zadnjimi napori splaval na breg ter se odvlekel na mesto nesreče, da bi tam Pred novimi nemiri v Palestini Jeruzalem, 27. dec. Nemiri v Egiptu, ki so prinesli Arabcem uspeh z vzpostavitvijo ustanove iz leta 1923, so našli odmeva tudi med Arabci v Palestini. Posebno v Jafi se čuti veliko vrenje med Arabci. Po mnenju mnogih politikov, Arabci samo čakajo na prvo priliko, da začno s svojim delom v tpj smeri. Judovski krogi pa izjavljajo, da bodo Arabci v gotovem trenutku zopet začeli z izgovorom, da se bore proti Judom in cionizmu, da bi na ta način mogli svoje zahteve čim močneje uveljaviti. Mnogi arabski voditelji so izjavili, da bo čas za ta arabski pokret kmalu prišel, vendar so se o vsebini svojih zah tov zelo nejasno izražali. Skupina, kateri načeljuje svo-ječasni župan Jeruzalema, se bo zadovoljila s tem, da dobe Arabci v zakonodajnem svetu, ki se bo v kratkem formiral, svoje zastopstvo v razmerju z njihovo številčno močjo. Po drugi strani pa odklanjajo radikalni elementi vsako udeležbo v zakonodajnem svetu ip z izgovorom, da bi že s tem paktom priznali britanski mandat v Palestini. Tretja skupina izjavlja, da je sploh proti zakonodajnemu svetu. Ti krogi se nadejajo, da bo koncem vsesra vsearabski pokret zmaga' v bližnjem vzhodu, pa tudi v Palestini. Pri njih prevladuje mišljenje, da predstavlja zakonodajni svet za Arabce v bistvu bolj oviro kot pa mesto, v katerem bi se dalo obravnavati za nje važni problemi. Zdi se, da zaenkrat vlada med temi arabskimi strujami še velika neenotnost in osebna nezaupanja, kar seveda ovira njihovo skupno akcijo. Tako na primer nacionalisti zavra- čajo_ vsako odgovornost za demonstrativni štrajk v katerega so stopili arabski poljski delavci ob priliki povratka vrhovnega komisarja v Palestini. Tudi pri Judih se kaže vznemirjenje. Sicer nacionajisti trdijo, da se ta akcija Arabcev omejuje v tem času le na meBto in da arabski kmetje še ne mislijo na to, da bi ponovili nemire iz leta 1929, vendar angleške oblasti niso prezrle dejstva, da se jo vprav v tem času povišal dotok kmetov v mesto in sumijo, da so to kmetje, ki so kaj dobro izvežbani v rabi orožja. Ustava v Palestini Uradno se potrjuje, da namerava visoki angleški komisar za Palestino sklicati v najbližji bodočnosti jjosebni^ ustavodajni svet, ki naj sestavi osnutek za bodočo palestinsko ustavo. Predsednik lega sveta bo neki visok angleški funkcijonar, a ne visoki komisar sam. Svet bo štel 26 udov, od tega 11 Arabcev (3 kristjane, 8 muslimanov), 5 Judov, 5 županov večjih palestinskih mest, 5 višjih angleških civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Z ustanovitvijo tega sveta je Anglija dokazala, da hoče 'oblast nad Palestino obdržati za trajno in da njeno mandatarstvo ni bilo nič začasnega in slučajnega. Angliji je Palestina za njeno zračno pot v Indijo vsebolj potrebna in angleški vodilni krogi so trdno odločeni, da kljub vsem zmedam in problemom v Palestini narede iz te napol kolonijalne pokrajine polagoma organ ično sestavino angleškega svetovnega imperija. Usta-vodajalni svet bodo imenovali, tudi če se Arabci in Judje ne bodo marali udeleževati njegovega dela. rešil svojo ženo, ki je jx>tovala z njim. Toda ženo je našel mrtvo med ruševinami. Narodnosocialistična podporna organizacija je dala 10.000 mark kot 9vojo prvo denarno porivoč ponesrečencem. Hitler je takoj, ko je izvedel za nesrečo, ranjencem in rodbinam jx>nesrečencev izrekel sožalje. Herlin, 27. dec. Ob priliki pogrebnih svečanosti žrtev železniške nesreče v Erfurtu, je izdal državni notranji minister za Turin-gijo ukaz, po katerem morajo vse državne in mestno oblasti, zavodi, delavnice, javne ustanove n šole za nedeljo zvečer izobesiti žalne zastave na pol droga. Erfurt, 27. dec. Kakor javlja železniška direkcija v Erfurtu, se je protivno prvim poročilom, ki so javljala 34 mrtvili ob nesreči v Grossheringenu, ugotovilo 32 smrtno no-noserčenih, od katerih pa dvoje žensk niso mogli indentificirati. Pač pa javlja železniška direkcija v Erfurtu, da prihajajo na kriminalno policijo v Grossheringenu pisma svojcev, po katerih se da sklepati, da pogrešajo še sedem ljudi. Siamska aicutaclca k 1 talili Rim, 27. dec. Telesni adjutant siamskega kralja Ritchpilas je dospel na parniku Luang s 44 gojenci siamske pomorske vojne akademije, ki so določeni za oficirsko posadko prvih dveh siamskih torpedovk v Monfslcone, kjer se obe dve torpedovki gradita na račun siamske mornarice. Preden se bodo siamski mladi oficirji na novih dveh edinicah svojeea brodovja vrnili domov, bodo prepotovali vso Italijo, kjer jih bodo sprejeli vsi važnejši predstavniki italijanskega javnega življenja. Itailla se tciu|e sankcii Santiago (Chile), 27 dec. Sem je dospela italijanska trgovinska delegacija. Verjetno je, da je njen prihod v zvezi z vprašanjem, kako bi se Italija izvila vsebolj pritiskajočemu obroču sankcij. Kakor je znano, Čile razpoluga z velikimi množinami surovin, ki jih potrebuje kemična in vojna industrija. Delegacijo sta takoj nadvse prisrčno sprejela zunanji minister in minister za finance. Slns iz Amerike Washing(on, 27. dec. Republikanski poslanec Trinkham. ki je član ameriškega zunanjega političnega odbora v poslanski zbornici, je izjavil, da bo pri prihodnjem zasedanju kongresa zahteval preklic Kellogovega pakta, ker pomeni ta pakt napad na ameriško neviralnost, kajti danes služi Kellogov pakt saino v oporo angleškemu imperializmu in podpira angleško kontrolo y Sredozemlju, Rešite se, rešite se... Tudi danes zjutraj so se zaman trudili cerkovniki v zvonikih ljubljanskih cerkva, da bi v rani uri zdramili zaspano Ljubljano. Le tu in tam je zaškripal v hišnih vratih ključ in na cesto je stopila ženica, zavita v ruto ter se odpravila v cerkev. Razven teh ženic in mlekaric, ki so z vseh strani hitele v mesto, ni bilo na ulicah nikogar. Mirno, spokojno in v gosto meglo zavita je spala Ljubljana ... Megla, ki je bila gosta, da bi jo lahko rezal pred seboj, pa je postajala danes zjutraj čim dalje tem bolj skrivnostna: čim si bolj trdo stopil po obcestnem tlaku, so se pojavljale ob tebi temne postavice in šepredno si se prav zavedel, te je že oblegala jata otrok in sprva malo bojazljivo, potem pa vedno bolj očitno so začeli iztepavati tvojo obleko: »Reš'te se, reš'te se . ..« In če si prej pozabil, so te otroci spomnili, da je danes tepežni dan. Kakor da stopajo iz megle, so se jate otrok pojavljale ter zopet izginjale, kakor so pač naletele. V jutranji megli, ko se ni nikamor videlo, je vodil otroke le sluh. Mirno so stali po trije ali štirje skupaj na cesti ter čakali: ko so zaslišali kje odmeve korakov, so jo brž udarili v tisto smer ter »navalili« na pasanta. Zlasti v prvih jutranjih urah, ko je bil še malokdo na ulici, niso izpustili nikogar. Kogarkoli so zapazili, vsak je bil zapisan njihovemu obleganju in najhitreje je prišel naprej, če je imel v žepu že pripravljen drobiž. »Samo eno krono, samo eno krono.« Prizanesli niso niti po-gaševalcu plinskih svetilk, ki je z dolgim drogom zjutraj tekal po ulicah od ene svetilke do druge... Na različnih krajih mesta imajo različne navade. Ponekod hodijo okrog z vrečicami ali jer-basi ter sprejemajo vsakovrstne stvari, kakršne pač dobijo. Ponekod pa vzamejo samo denar, to posebno tedaj, če je jerbas že poln. Nešteto je bilo danes na ulici prizorov, ko je nebogljen dečko pred trgovino zavrnil darilo v obliki jabolk, češ »saj imam že poln jerbas« ter je znova začel ono znano, v Ljubljani najbolj udomačeno: »Šif-šaf, danes je tepežni dan. Reši se, reši se, pa me uteši. Daj mi denarca kaj, Bog ti daj sveti raj.« In mesto, kjer se govori o denarcih, zna fantiček, ki je v tem že kolikor toliko verziran, tako poudariti, da se ti zdi nemogoče kaj drugega, kakor da daš krono. So pa vmes bojazljivci, ki vse predpoldne naberejo toliko kakor vsiljivec v eni uri. Tem se vidi, da so začetniki v nadlegovanju tujih ljudi in da so na ulico — poslani. So gotovi mestni deli, kjer danes ni videti nobenega otroka s šibo v rokah. To je predvsem ljubljanska periferija. Od tu je. že okrog pete ure zjtraj vse vdrlo v mesto ter se razkropilo na vse strani. Ne more se sicer ta navada obsojati. Če otroci tepežni dan pravilno pojmujejo, more ta dan v njih zapustiti samo spomin na radostno in razposajeno otroško dobo. Žal pa ta dan, bolj kakor mnogi drugi v letu, v nekaterih družinah zlorabljajo. Tudi v slučajih, kjer bi ne bilo treba, pošlje n. pr. sama mati svojega še nebogljenega otroka v mesto ter mu dopoveduje, kako se mora obnašati in kako ljudi nadlegovati, da bo nabral čim več. Dogaja pa se celo, da mati sama vodi svojega otroka po mestu; spremlja ga od hiše do hiše, mu daje navodila ter ga počaka v bližini vrat. Sproti mu pobere vse darove, tako da v naslednji hiši vidijo, da otrok še ničesar nima. S takimi in sličnimi preračunanimi triki navajajo starši sami otroke k beračenju in k vsem negativnim lastnostim, ki so s tem v zvezi. Današnje socialno stanje sicer ni zavidljivo, vendar pa je navajahje otrok k beračenju gotovo zadnja stvar, katere se smejo poslu-ežvati starši v borbi za svojo in svoje družine eksistenco. V ostalem se je danes predpoldne očitno opazilo, da smo po praznikih in obenem zopet pred nedeljo. Posebno na živilskem trgu se je lahko ! videlo, da so Ljubljančani svoje zaloge črez praznike precej izčrpali. Trošarine in naši proračuni Smo tik pred sestavo banovinskega proračuna za leto 1936/71, zato hočemo o tej stvari začeti kraitko debato. . . ,, Trošarinsika tarifa državnih trošarinskih predmetov je bila objavljena v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 23. sept. 1920 in je obsegala te-le predmete: 1. sladkor 100 Din za 100 kg, 2 kava 100 Din za 100 kg, 3. kavni nadomestki 30 Din za 100 kg, 4. riž 20 Din za 100 kg, 5. jedilna olja 20 Din za 100 kg, 6. pivo 2 Din za hekto-Utersiko stopnjo, 7. fina vina (šamjmnjec, malaga, moška!, pelinkovec, vermut, sherv, ciprčan, kseres, malvazija, mošikat, kapsko, portsko, madejra, maršala) kakor druga podobna vina 300 Din za 100 lit., 8 liker konjak in rum 400 oz. 300 Din za 100 liit., 9 sveče razen lojevih 20 Din za 100 kg, 10. električne žarnice in' obiločnice po jakosti, 11. svetilni plin 020 Din za kubični meter, 12. kalcijev karbid 30 Din za 100 kg, 13. kresila po njih'teži, 14. alkohol 10 Din za hektoli tersko stopnjo, 15. žganje 5 Din za h ektoli tersko stopnjo, 16. kisova kislina 2 Din za stopnjo nje jakosti, 17. mineralne vode 0.20 Din za vsak liter, 18. stisnjene droži 1 Din za 1 kg. Če primerjamo gornjo tari to s sedanjo in % banovinsko trošar insko tarifo, opazimo neverjetno kolebanje. Vsakega 1. aprila je nastala zmeda k,a-teri predmeti so postali netro&arinski ali kateriiTi se je trošarina zvišala ali katerim se Je še priznala troJarinska »podpadnost«. Skratka: nikake stalnosti, kar je na škodo dobre državne administracije in navadno na škodo javnih blagajn in zlasti na škodo konzumentov. Navadno so za nove trošarine zaznali k {finančni organi od proizvod ni kov in trgovcev, kon-, zumenti pa so poviške točno plačali po datumu poviška, četudi je bil ob popisovanju gotov del taki ji predmetov večkrat popisu nepodvržen. Da je bilo to v škodo trgovstvu, je jasno, kajti to kole- hanje je bilo nekaka loterija. Kdor je blago do tega aJi onega datuma prejel, je lahko imel koristi ali tudi škodo. Te prakse naj bi bilo enkrat za vselej konec. Vsaka izprememba v trošarinskih tarifah — če je splch jjotrebna — naj bi bila dovolj zgodaj objavljena, zlasti pa naj bi gledali na to, da bi ob tej gospodarski stiski trošarinili samo ono, kar je neobhodno potrebno, in da bi se predmete, ki jih moramo šteti med socialne potrebe v zvezi z napredkom v narodnem gosj>odarstvu, sploh Vsa usta v Evropi so polna \ta mir gre v Abesiniji in okoli nje, za nug v Ženevi in na londonski pomorski konfet _ povsod. Nekje v severno-zahodni Franciji e(0ji osamljena, na novo pozidana hita s i spominsko plošto. Tiho, mimo zaliije, ustvarim pokoj. ■. Le da je na plošii kljub vsem Wencam napisana usoda Evrope za stoletja iu in nazaj, takole: Bela hiša, zgrajena 1735, porušena po zaveznikih , pozidana pod konzulata opustošena po Rusih 18 zaigana po Prusih 181 spet sezidana 1833, poigana po Bavarcih 18’, spet postavljena 18i£, razrušena po Nemcih t!) sezidana 1927. Pod napisom m plošči je še ve praznega prostora za nadaljevanje zgodovin. Maribor Mariborsko gledališče. Danesver vprizon gledališče zadnjič v sezoni Kreftoi tirjkomedijo »Malotneščani«. Vprizoritev se v.v *»torist pen-zijskega fonda gledaliških igralcev so cene vstopnic močno znižane. Avto pod snežno lavino. Naefamovo so z mariborskih hiš grmele na cesto Sie lavine. Na Grajskem trgu je stala pred trina-opno stavbo lepa skoro nova limuzima, na kal je zagrmela taka la vi na ter jo pokopala. Ko sneg odkidali, se je pokazalo, da je velika peza jserijo limuzine popolnoma zvila in stisnila, da .vto neraben. ne trosa rinili. Pri tem imamo v mislih trošarino na elektriko, ki je trikratno obdavčena in- to: a) z državno pri žarnicah od 10—32 sveč s 5 Din, za vsako nadaljnjo svečo po 0.20 Din več, obločnice . -------- po 10 Din mesečno itd., b) z državno trošarino na Nastal je sedaj zanimiv spor, ali Vnoral nositi en kilovat toka za razsvetljavo z C.70 Din, za po- odgovornost sir/vin Hiini n«edaj je ordinarija! podvzel ncposkus, da bi se iz občine Studenci pri Mariti osnovala samostojna župnija. Bilo bi vsekakor Meresu okoliškega življa, da pride do uresničenjtga načrta. Smrtna kosa. V tattenbachovi ulidbo. V to svrho se mudita tu tra italijanska ramo. Fant je pripovedoval, d.i ga je ponoči | a\ daj.^da^ b^Jjija remca, ker ru- snnil na ti dve mesti z nožem neki fant iz Sv. ‘ -- Florjana, o katerem ve le to, da mn je ime Jurij. Zadevo raziskuje orožništvo. Kratka svoboda Ni še dolgo od tega, ko je iz mariborske kaznilnice prišel na zlato svobodo neki s tatvinami in njihovimi posledicami preobremenjeni Verle Štefan. Ni še sicer odslužil svoje kazni, je pa dobil pogojni odpust. Ko pa bi moral zopet stopiti za železne rešetke, da odsluži še ostanek kazni, se je Verle podal v široki svet, da bi zabrisal za seboj sledove in zveze z mariborsko kaznilnico. Pa mu sreča ni bila dolgo mila. Prebil je na svobodi še praznike, danes ponoči pa je padel v roke ljubljanski policiji, ki ga je že odpravila proti Mariboru in proti Pobrežju za železne rešetke... darji so potrebni nujne pomoči. Proslave 25 letnice starega in lttetnice obstoja novega Društvenega doma se je jdeležilo zelo veliko ljudstva. Že dopoldanski sklpni odhod iz Društvenega doma v cerkev k sv. imši za zastavo na čelu, narodne noše in mnogobrn vpliv le na omejeni krog ljubljanskega ob- Naj lepše točke «' ^ ^ ’ “-.n činstva. Pa ni tako. Če je lahka igra slabo lule Prisrčna in učinkovito izvočna , izl)čc Je (,elo neprimorna in nesprejem-lgra »Bozic^ sirot« (Joža V j1*1 I Ijiva, ima še vse širše posledice. Saj je zna- no da kljub bistrenju pojmov, kaj spada na ljudski oder in kaj na poklicnega, mnogo naših diletantskih odrov hodi po igre v Narodno gledališče. To ,ie vprav značilno za diletante; njim je poklicno gledališče vzor in merilo v vsem, ka.i bi jim ne bilo v izboru iger! Slabo izbrana igra lažjega značaja (ki potem po krivici dobi ime »ljudske igre«) pride na diletantski oder, se razširi po okolici in vrši svoie rušilno delo v provinci. Predstave Narodnega gledališča hočejo biti tudi šola za ljudske odre. Tako vsaj trdijo. čeprav .ie močno sporno, kai in koUko naj se Ijndiki odri »uče« od poklicnega gledališča, Ker se ti odri ne morejo učiti pri cert Čiri 1-Metodovega cerkv. zbora (vmes prisrčne recitacije božičnih kolednic) in prenos polnočnice iz trnovske cerkve. — Tudi slavnostne točke radijskega orkestra so bile učinkovite. Prav nič ni zaostajal tudi spored svetega dne: praznična, božična intimnost in toplota je lila iz zvočnikov v duše oslušalcev ter tako dala božičnim praznikom še večji slavnostni jioudarek. Sveti Štefan je našel bolj vesel in razigran program, predvsem v večernem pestrem sporedu. — Vodstvu postaje moramo biti za tako izbran program le hvaležni. Več o božičnem programu bomo napisali po novem letu. I' ki Spori Koledar inozemskih smučarskih prireditev Letošnji mednarodni zimskošportni program je zelo pester. Zlasti številne in velike mednarodne smučarske tekme pričajo, kako močno se je ta sjiort usidral ze po vseh državah, kjer snežne razmere dopuščajo razvoj smučarstva. V glavnem izkazuje letošnji smučarski koledar sledeče prireditve v inozemstvu: 22.—26. iebr.: poljsko mednarodno smu-.čarsko prvenstvo v Zakopanih; 24.—26. febr.: HDW-prvenstvo (Haupt-.... ve rb a nri der Deutschen Wintersportverban-.volHevin OSR) v Rochlicah' (Krkonoši); -Souioc 26. febr.: prvenstvo CSR v 50 km vztraj-■— hostuem teku v Češki Kubici; 6.—16. febr.: IV. olimpijada v Garmisch-Partenkirchenu; jugoslovanski zimsko športni savez Smučarski d< za pripravo naše udeležbe na zimski olimpijadi 1956 1 + 1 + 1 . . . . = 100.300— 21.—22. febr.: FIS prvenstvo v smuku in slalomu v Innsbrucku; 19.—24. febr.: francosko mednarod. prvenstvo v Ohamonixu; 21.—23. febr.: prvenstvo Češkoslovaške na Krkonošib; 22.-23. febr.: X. švicarski tek na 50 km in IV. švicarski štafetni tek; 26. febr. do 1. marca: Hdlmankoll-tekme pri Oslu; 28. febr. do 1. marca: 30. švic. prvenstvo; 1. marca (ali 15. marca); češko prvenstvo v smuku in slalomu; 8.—9. marca: mednarodne tekme v Lahti (Finska); 14.—15. marca: Kandahar- in Arlberg-tekme (pri Sv. Antonu). svojimi številnimi prizori in večno zaveso naravnost vpije po sodobno zajeti inscenaciji — če že drugače no, s svetlobnimi slikami! Ali za take stvari v našem gledališču nimajo več smisla? Preprost režiser bo tudi takoj opazil neverjetno zmedo pri dohodih in odhodih v župnikovi sobi. To so osnovne stvari, lri se jim bo debelo čudil. Pričajo pa, da je morala biti igra z veliko naglico vržena na oder. kar se ne da opravičiti pri nobeni igri, tudi pri veseli igri lahkega značaja ne. Tole bi rad pribil: pažnje, resne pažnje je treba tudi pri izboru lažjih iger, prav take pažnje tudi pri njih uprizoritvi. Zakaj napačno je načelo da je treba eni igri posvečati vso skrb, drugo pa spraviti mimogrede na oder. Ce p ‘grn iruda in ljubezni ni vredna, ne spada igrski izbor. Najmanj še pri Narodnem gledališču. nk. Film t Ljubljanski božični filmski spored je stal ne toliko v znamenju božiča, kakor v znamenju blagajne. Vreme je bilo kinematografom naklonjeno kakor še nikdar in obisk migetajočih senčnih iger ni knzai močnih znamenj krize in novega leta. Vsote, ki so jih ljudje te dni znosili v kinematografe, bi za delj časa rešile precejšnje število nezaposlenih, stradajočih ali pa slovenskih umetnikov, ki razstavljajo svoja dela pred. obupno praznino v Jakopičevem paviljonu. Toda o tem pisati bi bilo kočljivo, saj bi se to dejalo posegati na najbolj privatno področje človeškega življenja, v zabavo... K i n o U n i o n je za božič kazal Kiepurov film z neumnim, čeprav popularnim naslovom »Ljubi-mec vseh žena«. Za uspeh bi filmu zadostoval po leg vremena že Kiepura sain, vsaj z ozirom na božič. Film spada v vrsto muzikalnih filmov e plohico vsebino, ki jo rešuje glas ene zvezde. Tega smo navajeni pri Jospehu Schmidtu, Grace Mooreu ali ob kateremkoli drugem velikem pevcu, zato se vsebine ne, izplača navajati. Kiepura je Kiepura, zaradi njega film zasluži obisk, ki je bil tolik, da ga menda zlepa ne pomni noben drug film. Morda bo zaradi tega uspeha uprava Uniona dobila j>o-gum, da na njegov račun postavi na spored kako resno kvalitetno filmsko delo, ki ne bo »osvajalo« Ljubljane in blagajne tako kakor operete, bo pa filma zdaj neka pariška družba. Film, ki že iz romana samega lahko črpa naravnost silno dramatičnost, naj bi hil reprezentativno delo francoskega domačinskega filma, zato ga posnemajo v naravnih barvah ob najmodernejših, najbolj zadnjih pridobitvah filmske barvne in zvočne tehnike. V boju za vsebinsko vrednost in dostojnost filma bo ta filmani Kazinov roman gotovo pomenil korak naprej. Kdo ve, če ga bomo imeli kdaj srečo videti v Ljubljani. 65 najznamenitejših igralcev, kar jih v svojem kadru šteje, je ameriška družba Metro-Goldvvn zaposlila pri snemanju velikega filmskega dela »David Copperfield«, po romanu Charlesa Dickensa, ki ga kmalu dobimo v slovenskem prevodu pri Jugoslovanski knjigarni. Spričo neumnosti in na-I sili j, ki jih vrši nad človeško pametjo ame riški film, tudi to ni dosti... O podržavljanju filmske industrije dosti ] debatirajo zdaj v Franciji. Spričo vpliva, ki ! ga ima film na mase, na njihovo duševnost, moralo in vse življenje, so take debate in i razglabljanja docela razumljiva. Spričo sla-| be izkušnje, ki jih ima svet z dosedanjimi ' državnimi monopoli — vzgoja, šola itd. — pa tudi ni težko razumeti odpora proti temu morda pomenilo kak majhen korak naprej pri dvi- | namenu iz vseh krogov, ki jim je svobodno ganju našega programskega nivoja in plehkega I vnlivaniA liudi nri srcu. razumljivo. Proti Sp. ganju našega programskega nivoja okusa občinstva. Križarji, ki jih je za božič predvajal kino Matica, so zadnji v vrsti taltoimenovanih »gigantskih filmov« Cecila B. de Millea. Ta ameriški režiser je zaslovel predvsem po zunanjem operetnem obdelovanju bibličnih in sploh religioznih motivov, ki jih jemlje najrajši s katoliškega verskega področja. Obdeluje jih pa, v kolikor sega filmsko podajanje kake zgodovinske snovi tudi v svetovni nazor, docela s protestantovskega vidika in iz protestantov-ske miselnosti. Ti dve značilnosti, ki jih je treba pri nas vsekakor poudariti, se jasno kažeta tudi pri »Križarjih«, ki naj bi bili »veličasten prikaz III. križarske vojne«. Film slepi z velikim zunanjim režijskim bleskom, z masami, z razkošnim reproduciranjem zgodovine, ni pa tisto, za kar ga dela reklama: nesorazmerno z veliko temo so v njem poudarjene in razvlečene galantne avanture Riharda Levjesrčnega in vitezov; v filmu je dosti nerazložljive in nemogoče romantike, često v slogu povprečne ameriške kulturnosti, tako da je prava zgodovina in njeni težki problemi obravnavana le ~_orfn< drobiž. _. . „ . , . * n«jlahko in od zunaj. Nesorazmerje med romantiko Prvo moderno smučarsko tekmovanje v teku j in zgodovinsko resnico je največja napaka filma, c bilo 1843 v 'Iromsu na Norveškem. Pri tej pri- ki pa je v režijskem oziru impozanten in marsikje .1.1 .J _ 1 f — 1 , nif.ll OIC 1 I f Tk/. L, m. . i- . •—1~ 1 . ■ t, 1 n., 1 , , I I / /j/*i! /\ mil 1 f »i \ k 1 „1 „ ni t . t.l ...... 1 . n 1.1 . . : - .... _ A ikri si je kasnejši norveški ministrski predsednik Ž. W. Steen kot 16 letni fant priboril 2. mesto. Na vedskem, drugi domovini smučarslva, pa se je prvi smuški tek vršil šele 1877 v Sundovallu; v sredinji Evropi pa je bila prva javna smučarska tekma komaj 1893 v Mtirzzuschlagu v Avstriji. Najtežjo športno preizkušnjo v preteklem stoletju je brez dvoma napravil znani raziskovalec severnih pokrajin Fritjof Nansen, ko je 1. 1888 prepotoval na smučeh Gronlandijo. V 40 dneh je napravil pot 560 km in premagal 2710 višinske raz-like. Sele njegova knjiga »Na smučeh preko Grenlandije^ ki je izšla 1. 1891, je odprla pot smučarskemu športu v srednji Evropi. Prva knjiga, ki govori o smučanj«, je gotovo »Zgodovina nordijskih narodov«. Napisal jo je škof v UpsaJi, ki ga je reformacija pognala iz domovine. Knjiga je izšla 1. 1^55 v Rimu in nam pisatelj podrobno govori o uporabi smuči pri »Skrid-fimcih«. S tem so gotovo mišljeni na severu švedske stanujoči Lappi. L. 1567 je bila knjiga prestavljena v nemščino in se torej tudi lahko imenuje prva knjiga o smučanju v Nemčiji. L januarja 1936 bi morali Rusi pod naslovom »Moskva proti Raci n g klubu Pariš« odigrati nogometno tekmo v Parizu. Fifa, ki je prvotno tekmo odobrila, je svojo privolitev, kot poročajo francoski listi, preklicala. vplivanje ljudi pri srcu, razumljivo. Proti tem načrtom francoskih vladajočih krogov so se izrekle vse svetovno nazorne skupine, od katoličanov do levičarjev, čeprav imajo ti trenutno v rokah vlado in ves njen aparat. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 28. decembra: »Vesela božja pot« Red C. Nedelja, 29. decembra ob 15 uri: »Trije vaški svetniki«. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20. uri »Moliere« Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. decembra ob 21. uri: »Vesela božja pot«. Izven. Znžane cene. Abonente roda »Sreda« opozarjamo, da imajo v ponedeljek, dne 30. t. m. predstavo v drami. V ponedeljek zato, ker je bil na sredo ta in tudi prihodnji teden praznik. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 28. decembra: »Kraljičin ljubljenec«. Red A. Nedelja, 29. decembra: »Aida«. Gostuje dr. Adrian. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. Torek, 31. decembra ob 21. uri: »Prešmentani grad«. Izven. Znižano cene. Znamenito novejšo operno delo »Kraljičin ljubljenec« ponovi naša opera v soboto, dne 28. t, m. v premierski zasedbi za red A. celo poučen, zlasti za človeka, ki si je na jasnem o njegovih pomanjkljivostih. Fiimshg drobiž Novi angleški filmski cenzor. — Lord Tyrell spada med tipične zastopnike angleškega plemstva odnosno diplomacije. Bil je lepo število let tajnik pri angleškem poslaništvu v Parizu. Torej pozna Evropo in njen filmski okus dodobra. Njegovo imenovanje je v zvezi z zadnjimi stremljenji angleške filmske industrije, ki hoče vsekakor izpodriniti ameriško produkcijo z evropskega trga. Lord Tyrell je — česar židovski filmski tisk ne omenja — katoličan. To dejstvo ni na angleške filmske podjetnike prav nič vplivalo. Pripomniti namreč moramo, da vrhovno cenzorsko mesto v Angliji ni dr- Prosvetno društvo v Mavčičah je 22. decembra zavna služba, niti ustanova. Mesto je osno- 1935 v Društvenem domu priredilo Finžgarjevo vala centrala angleških filmskih podjetij j igro »Naša kri« in je objavilo tudi, da ho vstop- sama 111 na svoje stroške, a kljub temu ima- 1 ajna od 3 do 6 Din. Seveda se to društvo rado jo vse cenzorjeve odločitve o filmih uradno 1 poikori zakonom, saj se je pokorilo tudi tedaj, ko avtoriteto in veljavo. Za vest in moralo an- .................... gloške filmske trgovine je to dejstvo vsekakor zelo značilno... »Gruda umira«, kmečki roman iz francoskega življenja, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu v izdaji Leonove družbe, Maviciče Z vsem, kar rab te za fotografiranje: Z aparati, filmi, ploščami, razvijanjem s kopijami, povečavami Vas bo oskrbela specijalna fototrgovina V razvitie in kopiranje poslani filmi se vračajo še isti dan! josko mu c LJUBLJANA, &LENBU31G0VA ULICA 6 oualite mTRA h m 'm Samo STOLI iz upognjenega lesa združujejo na j več jo eleganco z izredno odpornostjo in irpeinostjo. REMEC-CO. KAMNIK Zahtevajte v vseh |iohlhtve-nlh trgovinah Iv niSf hlap' navzlic dobri volji svojih članov v nasilne Pucelj-Marušičevem režimu ni smelo delovati, četudi bi za svoje odersko kult urno delo rado plačalo 20% j tako zvane »takse«, kar bi po naše smeli imenovati 1 pristojbine. In glej šmenta; čeprav smo samo nekaj | malega kilometrov od Ljubljane, kjer je na splošno l znano, da društveni plaikati ne plačajo pristojbine ! 1 Din za državo in 0.50 Din za banovino, ker je ! ministrstvo izreklo, da društva »nemaju spekula-| tivni karakter« m da jim teh pristojbin m treba plačevati, so tam v PTeski odstranjevali naše plakate in nam s tem delali občutno škodo. — Ne vemo, na koga naj naslovimo našo kritiko, na ljudi, ki so to samovoljno delali, ali na predpostavljeno oblast, ki svojemu osebju ne pove, kaj je prav In kaj ni prav? ce ne bo reda, je delo nemogoče. —' Prosimol Po domovini Dobre informacije »Jutro«, najbolje informirani dnevnik naše banovine, je v svoji 297. številki z dne 22, decembra prineslo prvo vest o našem časopisu. Tako-le piše: Slovensko glasilo JRZ. Belgrajsko »Vreme« poroča, da bo pričel 1. januarja izhajati v Ljubljani nov dnevnik »Sloga«. List bo glasilo banovinskega odbora JRZ za dravsko banovino in bo izhajal popoldne ob dveh. Tiskala ga bo »Jugoslovanska tiskarna«. S tem jo rešeno po »Vremenu«, zadnje organizacijsko vprašanje JRZ v dravski banovini. Po naših informacijah bi morala »Sloga« pričeti izhajati že pred tedni. Zaradi tehničnih težkoč pa je bilo izdanje prve številke odloženo do 1. januarja. List bo zagovarjal politiko vlade dr. Stojadinoviča ter predstavljal popoldansko izdajo »Slovenca«, ki je, kakor je znano, last »Katoliškega tiskovnega društva«, dočim bodo tvorili konzorcij lista »Sloga« razni drugi prvaki JRZ. V celem poročilu .ie le ena stvar točna: da je notico prineslo tudi belgrajsko »Vreme«. Pa še glede tega. odkod in kako je ta vest v »Vreme« zašla, si dovoljujemo imeti svoje misli. Krvava bit* a na božični dan v Zenici Na božični dan so v Zenici v Bosni z noži poravnali svoje stare račune brata Mato in Blažo Stošič in brata Franjo in Marjan Mijočevic. Po maši so se vsi znajdli v tamoš-i)Ji kavarni, se precej opili in brez vsakega prerekanja je eden od bratov Stošičev udaril po glavi s stolom Franja Mijočeviča, Še preden se je mogel udarjeni postaviti v bran, mu je napadelcc Stošič z nožem prerezal obraz. Ko je v takem stanju hotel skočiti skozi vrata in pobegniti, je naletel na napadnlčevega brata, ki je vprav hotel vsto- Siti. Ko je ta zagledal ranjenega Franja Lijočeviča, je še or. planil nanj in ga z nožem tako obdolal, da se je Mijočevic neza-veston zgrudil. Ko je Francov brat Marjan zagledal na tleh svojega onosveščenega brata, je potegnil nož in skočil na oba Stošiča. V tem trenutku so posegli v borbo tudi ostali navzoči kmetje, vendar je Stošič prehitel Marjana Mijočeviča ter mu z enim sunkom preparal z nožem trebuh tako, da so mu izstopila čreva. Čeprav težko ranjen, se je Marjan Miiočovič še obdržal na nogah ter Stošicu zadal z nožem par smrtonosnih ran. katerim je Stošič po par minutah podlegel. Ko so se kmetje zavedli resnosti dogodka. so se razbežali na vse strani. Drama gimnazijca Najnovejša dramska premijera v Za grobu je tridejanka Marjana Matkoviča »Slučaj maturanta Wagnerja«. Pred kakima dvema letoma je uprava zagrebškega gledališča dobila rokopis drame, ki jo je napisal neki gimnazijec. 2e to dejstvo je tedaj izzvalo precejšnjo pozornost. Stvar je mejila na senzacijo. Pokojni ravnatelj zagrebške drame Josip Bah je upošteval šolske predpise in ni hotel izdati avtorjevega imena, kar je zanimanje in napetost še dvignilo. Ker je uprava oklevala z uprizoritvijo, je društvo gledaliških igralcev sklenilo, da samo spravi delo na oder. Stvar je začela zanimati tudi širše .izvengledališke kroge, senzacija je rasla vse do letos, ko so se pa vsa pričakovanja pred božičem ob premijeri izjalovila, zakaj drama tedanjega gimnazijca je pač delo človeka, ki »piše igre«, kakor je to običajno v vsakem gimnazijskem razredu, ki so bliža maturi. Problematika dela je splošna, taka, ki muči gimnazijce vseh kontinentov: odnos študenta do profesorjev in do staršev. Jasno je. da takega problema ne more objektivno in zrelo obdelati mlad človek, ki ga to neposredno zavzema in drži. To so dramatizirani razgovori mod študenti, ki se zaključijo s samomorom enega izmed njih. Delo so v Zagrebu forsirali nekateri krogi, ki vidijo že v vsakem koraku staršev ali vzgojiteljev nesodobno razredno pogojeno tiranijo in tragiko, kjer je svoboden, neumen, mlad človek žrtev »marionet sistema«. Zagreb je nad senzacijo nemalo ogorčen, saj gledališče ni kraj kjer bi se naj preskušali duhovni stvori zrno šanih gimnazijcev. Naročajte „Stovenski dom. Angleži utrjujejo Aleksandrijo Ves svet h pozornostjo spremlja dogodke na bojiščih v Abešiniji ter ue prikriva bojazni, da bi se dim granat iz sredine Afrike ne razširil tudi men nas v Evropo. Ta nevarnost ni neutemeljena, če pomislimo, da se jo napetost med Ital jo in Angljo vprav v poslednjem času še stopnjevala, kar se zrcali v poročilih, ki javljajo mrzlično utr; jevanje sredozemskih oporišč, tako od strani Anglije kot Italije. Sicer'Anglija ni zamudila nobenega trenutka, da bi dosegla mirno poravnavo spora, odnosno vojne v Afriki, vendar je njena admiraliteta istočasno nepretrgoma ojačevala svoja oporišča v_ Sredozemskem inorju. Zadnji spravni poizkus Anglije se je končal z neuspehom, kot i>osle-dica je padel njen zunanji minister Hoare. Neodvisno od pogajanj _ za zeleno mizo je angleška admiraliteta utrjevala tudi Aleksandrijo in itnlijansko-egiptovsko mejo. Za Angleže pomeni Aleksandrija najvažnejšo postojanko v Sredozemlju, kajti od ta.m se da nadzirati Sueški kanal — pot v Indijo — in najjačje podpirati suhozemna armada, ki je razvrščena vzdolž Libije. Na drugi strani pa preti nevarnost Egiptu od strani Italijanov iz Dodekaneza in otoka Rhoda, kjer imajo zgrajena oporišča za vojne ladje in avi; jone. Italija utegne s tega mesta prizadejati Angliji najtežji udarec, če se ji posreči zapreti morsko pot bombažu iz Sudana, ki ga prevažajo po Nilu in dalje v Anglijo. Zato so Angleži v svesti si nevarnosti osredotočili v aleksandrijskem pristanišču okoli 80 vojnih ladij, število, kakršnega zgodovina aleksandrijskega pristanišča ne pomni. To brodovje ima obenem nalogo držati zvezo, odnosno podpirati anglo-egiptsko vojsko ob libijski meji, ki je po številu najmanj trikrat manjša od nasprotnikove. To razmerje suhozemnih sil, pa se stalno spreminja, po- *In za kazen boš šel brez večerje spat!« ~ ‘ ‘ ‘ ‘ kj »Tako, kaj pa bo z mojimi zdravi ram po večerji zaužiti?« i jih na- ročila zadnjih dni vedo poročati, da so Italijani odposlali v Libijo nove motorizirane oddelke. Italijansko vojno brodovje, ki ima svoje najnevarnejše orožje v i>odmornicah, bo skušalo zvabiti Angležko, brodovje, zasidrano v Aleksandri ji. v bitko na širokem morju, če se jim bo to posrečilo, bodo imele italijanske libijske čete lahko delo na svojem pohodu proti delti Nila in Aleksandriji. Angleži so te nevarnosti zavedajo. Ze tedne dovažajo v Aleksandrijo vojni materijal in samo ponoči ob svitu bakelj tovorijo iz ladij kanone, avijone. tanke, strojniee in streljivo. V neposredni bližini Aleksandrije so posta; vili svoja vojaška taborišča, ki so jih obdali krog in krog z gosto prepreženo bodečo žico, devet ikilometrov na okoli. Tu se stekajo tudi vsa poročila, ki jili pošiljajo špijoni in drugi opazovalci o kretanju in stanju italijanskih vojnih edinic na suhem in na morju. Aleksandrijo samo pa so obdali s strelskimi jarki, zgradili dolge vrsto barak, in šotorov, ki so prav tako vsi pred radovedneži po poklicu zavarovani z ograjo iz bodeče žice. Ob obali pa zijaio proti nebu ogromne cevi protiavijonskih topov :n topov obrežnih baterij. Največja Angležinja Bikoborbe niso več dobičkonosne Od sveta odrezani Prebivalci na otočju Tristan da Cunha v Atlantskem oceanu so morda najbolj pozabljeni Ijudije in tudi najbolj oddaljeni od skrbi, ki se z njimi mučijo ljudje v Evropi. O dogodkih, ki pretresajo naš svet, so zelo malo poučeni, kajti pošto dobivajo le dvakrat na leto. Njihovi pradedje< in prvi naseljenci tega otočja sploh so bili člani posadke, ki je na prav tako samotnem otoku sv. Helene stražila pregnanega francoskega cesarja Napoleona Po njegovi smrti leta 1821 so se z družinami vred naselili na tem zapuščenem otočju. Po skoro sto letih se jo njih število od prvotnih sto skrčilo na polovico, do danes pa je zopet narastlo na 160 duš. Njih domovina Anglija so jih je letos za božič spomnila z darilom; bil je to nov altar za njihovo cerkev. Najbolj so se pa seveda razveselili daril angleške kraljevske dvojice, ki po svojem običaju obdarujeta za božič premnogo revnih otrok svojega imperija. — u 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni 1. »Staro kljuse ni več in rabo* Prišlo je povelje: »Podmornico št. 3« naj torpedovka »Panter« potegne na rusko bojišče ▼ Finskem zalivu. Topničarka! Pod to besedo si ne sinemo predstavljati kaj napačnega. Vsaj »Panter« je bila čisto majhna, prijazna, belo pobarvana ladja. Pod belo barvo je bila pa lesena. Topničarka, pa lesena, kdo bi danes verjel kaj takega. Takrat pa to ni bilo nič čudnega, vrhu vsega pa ji je poveljeval še grof Luckner. Vožnja se je kaj spodbudno pričela! Voda ntma v Vzhodnem morju, tam, kjer smo se prvič poskušali potapljati, skoraj nobene slane Dri mesi več. To se pravi, da je bila naša podmornica pretežka za te vode. Čim smo se odvezali od »Panterja« In se pričeli potapljati, je stara škatlja takoj odpovedala, ne da bi jo le količkaj obtežili.. Pomagali smo si torej s tem, da smo, vozeč ob »Panterju«, vse odvišno blago pretovorili na ladjo, pa tudi n\arsika) jjotrebnega, tako na primer naše dragocene rešilne čolne. Tudi zasebno prtljago častnikov smo pretovorili na ladjo, kov-eege moštva, omare in mize. Luckner je pri vsem tem mirno kadil svojo pipo, stal ob ograji na krovu in se smehljal. Končno je prišel dan, ko smo se morali ločiti od »Panterja«. Dano nam je bilo povelje, odpluti na določeno mesto, kjer bomo našli »Aniaconko«. »Zdaj sino pa že precej blizu,« sem rekel grofu Lucknerju, »za vas bo polagoma čas, da se vrnete.« »Ne skrbite za nas,« je smehljaje se odvrnil Lnckner, »naše stene so sicer lesene in brez oklepa, a zmogli bomo nasprotnika z lokavostjo In zvijačo.« Luckner ni ostal le pri besedah. Svet pozna dejanja tega morskega vraga. Odvezali smo vezi, s katerimi smo bili privezani na »Panterja« in pluli z lastno močjo dalje. Bilo je prav, da smo podmornico olajšali, kajti zdaj smo se lahko potapljali. »Amaconka« se nam Družbe, lastnice mnogoštevilnih aren za bikoborbe v Španiji, so letošnje leto zaključile svoje poslovanje z veliko izgubo. Zaradi tega so sklenili zmanjšati število predstav. Od več strani so se do sedaj iKinovnokrat čuli protesti proti bikoborbam, vendar se oblasti niso nikoli usodile ovirati prirejanja teh iger, še manj pa prepovedati jih. Prva jo protestirala proti te vrste prireditvam Cerkev in zagrozila s kaznijo izobčenja ti; s tim, ki bi iz katerihkoli koristi pospeševali bikoborbe. Tudi kralji so v tem smislu poskušali vplivati na pristojne oblasti, kakor tudi na prireditelje same. Vendar vse pret; nje in želje teh krogov niso mogle pridobiti med širokimi masami španskega naroda ljudi, ki bi jim sledili. Bikoborbe so bile navzlic temu za povprečnega Španca nujnost, kakor vsakdanji kruh. Nič ni zalegla tudi akcija društva za varstvo živali, ki je svoj protest utemeljevalo z grozotami mučenju živali. Mnogo jačji pa so bili glasovi v prilog nadaljevanju bikoborb. Junaški toreros so uživali neokrnjeno slavo narodnih junakov. Sedaj se pa stvar sama rešuje v prilog onih, ki so se v prvi vrsti iz nravstvenih razlogov upirali takim prireditvam. Kriza namreč bikoborbam ni hotela prizanesti. Visoke vstopnine so ohladile Špancem navdušenje za bikoborbe. Prezreti pa ne smemo tudi dejstva, da se je v poslednjih lotih v Španiji dvignilo tudi zanimanje za dobro knjigo in kulturno življenje sploh. Petrolej v Španiji Zadnje čase so v Španiji izvršili nešteto poizkusov, da bi našli zaloge nafte. Končno so svoj trud kronali z uspehom. Naleteli so na zaloge, o katerih sodijo, da bodo dvignile domačo produkcijo na sto tisoč ton letno. Pomagali si bodo s tem le toliko, da bodo krili eno petino svojo vsakoletne potrebe. London v megli Pred božičnimi prazniki se je nad Londonom zgostila megla tako močno, da je ne pomnijo že dolga desetletja, četudi je megla zanje enaka vsakdanjost kakor za Ljubljančane. Sredi opoldneva je nastopila tolika tema, da so morali prižgati vse cestne svetilke, pa se je vkljub temu moralo zaustavit^ vse življenje na cestah. Vozni promet se je moral skoro zaustaviti. Pred avtomobili so morali korakati stražniki z gorečimi bakljami. Prav tako nemogoča je bila vsaka plovba po reki Temzi. Zrakoplovi so morali izkrcati svoje potnike kar na obali in so jih odtod z avtobusi prepeljali v mesto. Vse varnostne odredbe niso mogle preprečiti nešte-vilnih prometnih nesreč, ki jim je bila krir va neprodirna megla ter zraven še poledica. Nova svarilna znamenja Ob močno razvitem avtomobilskem prometu, kot je danes, so se izkazale vse varnostne naprave in cestno-policijske uredbe za nezadostne. Da bi preprečili številne udare avtomobilov in iz tega nastale nesreče na nepreglednih ovinkih, skušajo v Franciji uvesti napravo, ki bo nekaj desetin metrov prej opozarjala voznike na nevaren ovinek. Naprava je v bistvu ta da z močnim zvokom opozori na nevarnost v trenutku, ko vozilo privozi na del ceste pred ovinkom, pod katero je položena posebna naprava, ki pod pritiskom vozila povzroči stik. Za avtomobiliste Italijanski inženjer dr. Mastini je dovršil aparat, s katerim je mogoče avtomobilistu poklicati katerokoli telefonsko številko kar iz svojega vozila. Poizkusi so izkazali doslej to novo iznajdbo uporabno le za okoliš 100 kilometrov^ od sedeža telefonske centralo in da zanesljivo skloni zvezo s poljub; no številko telefona. Inajdba je toliko bolj izvedljiva, ker niso potrebne nikake popravo, odnosno prilagoditve telefonske centrale za ta praktični izum. Polnočnica v cerkvi sv. Petra v Ljubljani Srb trideset let v Abesiniji Vreme prinaša razgovor svojega stalnega dopisnika s Srbom, ki že 31 let živi v cesarstvu Judovega leva. Jc to Stevo Bailovič, doma iz Boke Kotorske, ki je bil v službi pri ruski carski diplomaciji. V tej službi je leta 1904 kot uradnik cesarskega konzulata v Addis Abebi prišel v Abesinijo in ostat tam vse do danes. Po zlomu Rusije se je začel baviti s trgovino in je od tedaj eden najbolj popularnih in priljubljenih inozemcev Abesinije. Neguševo državo je prepotoval neštetokrat in jo pozna bolje nego kdorkoli drugi, /daj bo napisal v srbohrvaščini knjigo o črnem cesarstvu. Če sila pritisne Dnevna poročila listov vedo veliko poročati o težavah, ki se z njimi bore Italijani radi uvedbe sankcij, ki so jim odrezale uvoz skoro vseh surovin, ki so za obstoj industrije nujno potrebne,, v prvi vreti pa ; Sia produkcijo vojnega materijnln. Zato si *KM-šajo Italijani sami odpomoči in doma najt*! nadomestilo za vse ono, kar jim je odreklo društvo narodov. Vsa njegova tehnika se je podredila sili razmer in išče neumorno izhoda iz stiske. Tako čujeino, da se jim je že posrečilo najti rastlino, ki je razširjena po vsej Italiji, i* katere bodo pridobivali celulozo za produkcijo papirja. Trdijo, da je moči pridobiti iz 100 kg tega rastlinja, deset do petnajst kilogramov celuloze. Stiska za bencin je rodila drugo iznajdbo. Nova iznajdba baje v vsakem pogledu odtehta petrolej ali bencin, v kolikor se uporablja za pogon. Neki mladi italijanski kemik je namreč ugotovil, da čisti alkohol, pomešan z 20—25% vode, nadomešča popolnoma bencin. Da, se more uporabljati pri avtomo; bi lili, je potrebna le izmena razplinjača, ki ga je iznajditelj skonstruiral za uporabo tega novega pogonskega sredstva Poročajo tudi, da si je dal Mussolini to novost demonstrirati in si po uspelem poizkusu preurediti svoje avtomobile. je povsem približala in »Panter« nnm je dal še znak: »Srečno pot!« Od »Amaconke« smo zvedeli, da so naše bojne sile z minami zaprle vhod v Finski zaliv. Morali smo voziti po prav ozki cesti med omrežjem min. 2e spočetka sem dejal, da se je naša vožnja prav spodbudno pričela. In tako je šlo tudi dalje. Ravno, ko smo pluli skozi omrežje inin. smo prejeli brezžično poročilo, da je ponoči vsled megle ena naših skoraj najmodernejših križark »Magde, burg« nasedla na rusko obalo, samo nekaj milj pred ožino minskega omrežja, katero smo nii pravkar prepluli. Križarka Magdeburg« je bila torej za nas izgubljena zavoljo megle. Poleg »Ama-conke* nam je ostala torej samo še križarka »Augsburg«, na kateri je bil admiral Behring kot poveljnik vseh bojnih edinic, ki so nastopale v teh vodah. Zaradi svoje lastne minske zapore smo izgu. bili križarko ^Magdeburg«. K sreči se je mudil admiral Behring na križarki »Augsburgu«. Se danes občudujem admirala Beti ringa. Bil je odločen častnik in odličen mornar. Da so ga po-zneje zaradi njegove smole odstavili, moram samo obžalovati. Naša smola na tej poti pa je bila brezmejna. Srečno smo prepluli ožino v minski zapori ip medtem, ko so na naši »Amaconki« še premišljali, kaj naj store, smo že opazili križarko >Avgsburg«, Komaj smo jo zagledali na obzorju, je že pri-brzela mimo nas torpedovka. Vozila je proti vzhodu. Bila je prenapolnjena z moštvom, očividno z delom posadke s križarke >Magdebiinja". Pa menda ni bila torpedovka kaj zadeta? Nekateri od mojega moštva so na vsak način trdili, da so videli razbite dele na njej. Ta prenapolnjeni brod. drveči sardelni zaboj, je bilo prvo, kar sino videli iz vojne. Moj stražni častnik GOnzel je pogledal skozi kukalo in rekel: »Sam Bog jim pomagaj, če tele potipa kaka granata!« Stara »Amaconka« je zaostala. S križarke »Avgsburga« smo dobili povelje, naj ji sledimo. Kmalu smo se ji toliko približali, da smo se mogli razumeti s klici. Admiral Behring nam je zaklical skozi ojačevalnik: »S križarko »Avgsburgoni« bom takoj napadel dve ruski križarki in poskusil borbo zaokreniti tako, da ju boste z vašo podmornico lahko napadli. Pazite na moje žaromete! Kratki žarki pomenijo: Kvišku! Dolgi žarki: Pod vodo!« Vozili smo proti vzhodu, približno eno uro. Hitri križarki nismo bili kos. Če bi še bolj hitela, bi popolnoma zaostali. Zato je začela voziti počas-•neje. Ko smo jo slednjič došli, nam je zaklical ad-j miral skozi ojačevalnik: »Kakšne zanikrne manire pa imate na vašem ( krovu? Zakaj ne vozite hitreje? To je že ne-| sramnost!« Kaj naj bi mu odgovoril? Ali naj bi bil ad-! miralu rekel: »Staro kljuse ne dirja več!« Kaj bi mu to koristilo? Zato sem rajši molčal. Križarka je nenadoma pospešila vožnjo in se : z veliko brzino kmalu tako oddaljila, da sem jo ; komaj mogel še razločiti kot drobno točko na obzorju. Pravkar se je pričelo daniti. Pluli smo torej v jutro, borbi nasproti! Križarke nismo videli več. Morje se je na robu stapljalo z nebesnim obzorjem — samo to smo mogli še razločiti, ničesar drugega več. Nenadoma sta se pojavili ob levi strani dve senki. Bili sta ruski križarki: »Bajan« in »Pal-lada«. Veselje nas je prevzelo. To je torej sovražnik! Čudovito, v l>oju sino! Poti nazaj ni več. Proč , zdaj malodušnost in obžalovanje, da naš čoln ne vozi hitreje — zdaj velja samo eno: Na delo! Husi so bili že tako blizu, da smo se morali potopiti. Morali smo se. Toda admiral nam je zapovedal iti pod vodo le, če nam bo dal znak * I dolgimi žarki. Končno smo opazili križarko »Avgs-burg«. Preokrenila se je in njen žaromet je vrgel dolg žarek. Potopili smo se in se okrenlli devetdeset stopinj na levo. Naravnost proti Rusom. Naš periskop je zunaj in vidim, kako drvi »Avgsburg« z največjo hitrostjo proti nam, desno in levo pa jo spremljata dve torpedovki. Dim iz ladij udarja ob vodo in visoko se peni morje, ki ga režejo ladje. Pa tudi ruske križarke rastejo, rastejo in’ jasno že razločujem njih obrise. Kaj bo iz tega? Za vraga, saj to je vendar nemogoče, to je blaznost! Naša križarka nam vrže dva kralka žarka. Zdaj naj se dvignemo, ali so oni tam ponoreli ali kaj? To bi bilo prav isto, kot če bi se moral vojak povzpeti na rob strelskega jarka. Toda vojak je vojak. Naj oni na »Avgsburgu« prevzamejo odgovornost za svoj ukaz, mi se moramo dvigniti in konec. »Kvišku!« Naša podmornica je na površju. Rusi nas bodo gotovo spoznali. Zdaj bo na oni strani zadonelo povelje za strel. Ne? »Avgsburg« nam vrže dva dolga žarka. Torej pod vodo! Voda se zgrne nad nami in mi se oddahnemo. Kaj naj torej pomeni to igranje — ali nam hočejo izčrpati našo baterijo ali kaj? Ko smo se pozneje razgovarjali o tem manevru, se je izkazalo, da so nam pomotoma dali znak s kratkimi žarki. Ta zmota pa bi nas bila skoraj pripravila ob življenje, kar vam bo iz na-daljnega takoj razvidno. Medtem, ko smo se mi potapljali, je rasla križarka »Avgsburg« kot železna prikazen, nato pa je završalo med nami in med ruskimi križarkami. Naš brod je bil komaj en meter pod vodo; stal sem še pri periskopu, ko sem zapazil, kako ena izmed torpedovk, ki sta spremljali križarko, drvi naravnost nad nas. Jasno sem razločil poveljnika. Pred očmi je_ držal kukalo, usmerjeno proti Rusom. Na mene, je, blaznež, čisto pozabil. Tako hitro se naša podmornica ne more potopiti in pod torpedovko splavati na varno! Samo petdeset metrov je še pred nami, samo še dvajset metrov In naslednji trenutek ... Deset metrov pred nami je švignila mimo. Samo za deset metrov je šlo, pa bi nas bila zadela. Spustili smo se pod vodo, nad nami pa je izbruhnilo pravo peklo! Rusi so pričeli streljati i* vseh topov. Voda je še ojačevala grmenje. Vse smo slišali. Ognjeni loki so križali in preprezali nebo. Curtel Ali nič ne slišite? Ali ni morda zadelo našo križarko ali katero od torpedovk? V tem trenutku se je komaj sto metrov pred nami razklalo morje. Celi stebri vode so švignili proti nebu. po več metrov debeli in medtem, ko smo brizgali kvišku, je škripalo in pokalo, kot bi velikanova roka trla In trgala cele oklopnice narazen! »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mosečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ITL Telefon 2924 in 29%, Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. čoč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.