Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ca Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-llljajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pa i Upravnlitvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah i Enostopna petltvrsta (iestlna ..Domoljubove" ilrlne 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada štev. 824.797.------— Štev. 17. V Ljubljani, dne 26. aprila 1906. Leto xix. Somišljenik!! Po sklepu strankinega vodstva sklicujem velik shod Slovenske Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 29. aprila 1.1. ob polu desetih dopoldan v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Pristop ima vsak somišljenik Slovenske Ljudske Stranke. Dnevni red : Volilna preosnova za deželni zbor kranjski. Poročajo deželni p o s lan c i. Somišljeniki! Pridite v obilnem številu na ta velevažnl shod; pokažite svetu, da zahtevate z vso odločnostjo ljudstvu p r a- col V Li ubija nI, 21. aprila 1906. Dr. Ivan Šusteršič, t č. načelnik »Slovenske Ljudske Stranke«. Zo pravico! Meščanska stranka! Vodita jo sin Pijanskega kajžarja dr. Tavčar in sin finskega bajtarja Ivan Hribar. Kaj-:arji so na vrhu. Tudi kranjske grajske vodi sin gorjanskega kajžarja Svegelj. Z meščansko stranko je treba nekaj več razgovora. Že zadnjič smo si ogledali to čudno družbo, ki se upira kmečki večini, in smo ji malo razkopali blato, ki se v njem valja. Pobrskajmo še nekaj! 1. Ta meščanska stranka nima nič možatosti in zvestobe. Če bi ti ljudje danes prišli in rekli, da pojdejo z nami, bi jih s krohotom odgnali Kdo se more zanesti na take ljudi, ki so za dva groša naprodaj ? Saj jih poznamo. Ko je bila vlada v naši deželi nemškega duha,soiuradniki z večino učiteljev, bogatejših trgovcev in krčmarjev korakali junaško za nem-škutarje v boj. V Loki in Kranju, v Tržiču, Radovljici in Kamniku, v Postojni, na Vrhniki in v Ložu in celo v Ljubljani so izvolili nemškutarje za deželne poslance. Edini, ki je trdno držal slovensko zastavo v rokah, je bil kmet in duhovnik. Kaplani so se na čelu kmetom takrat bojevali proti nemškutarski meščanski stranki in ta jih je po svojih časopisih ravno tako zmerjala, kakor jih danes „Narod". Nič ni novega pod solncem; vse je, kakor je bilo. Kmet je tam, kjer je bil; zaveden, možat se bojuia danes proti sovražnikom svoje \čfe, svojega naroda in svojega stanu, kakor se je pred leti. Uradnik s svojimi podrepniki jc pa tudi tam, kjer je bil vedno! Dlako menja, natore pa ne. Dlaka je navidez zdaj slovenska; natora je pa taka, kakor je bila: proti-verska, sebična, protiljudska. Z možatim nasprotnikom bi bil boj prijeten; s temi uskoki, ki so vse, samo nič pametnega ne, je pa naravnost oduren. 2. Meščanska stranka nima nič poguma. Pogum daje človeku jasen cilj, ki ga hoče doseči. Ko utrujen omaguje, misli na zaželjeni cilj in se okrepi. Liberalci nimajo nič cilja. Kmečkega ljudstva vedo, da ne morejo uničiti; naših načel tudi ne; zato se izgubljajo v jalovem zabavljanju. Kar se bije boj za volivno pre-osnovo, so nam žugali že strašnih reči. Malo da nas niso požrli, v besedah seveda. V dejanju so pa pasli lenobo in svoje trebuhe. Nič ni s. temi ljudmi; edino, kar so znali, je bilo to, da so se zvezali z Nemci, in da so ti delali zanje politiko. Kar so je sami, je bila neumna kot noč. Samo papir so mazali po „Narodu" in drugih takih listih proti nam. Skriti za ta papir so kleli in psovali. Za drugo delo niso imeli ne zmožnosti, ne poguma. Zajčje krvi so! 3. Vso to kilavo stranko pa drži pokonci uradništvo. Od pisaijev do okrajnih glavarjev, od bričev do sodnih svetnikov in nadsvetnikov, od eksekutorjev in davkarjev do finančnih svetnikov, — vse, z malimi izjemami, gre proti nam, kjer se po nudi kaka priložnost. To mora razgreti najmirnejšega človeka. Naj nabira dr. Tavčar svojih pristašev med svobodnimi možmi, naj združi skupaj vse samostojne liberalce, mi nimamo nič proti temu. Prostost za vsacega. Kakor smemo biti mi, kar smo, tako smejo tudi drugi. Da bi pa ljudje, ki pomenjajo državo, ki morajo po svoji dolžnosti deliti v imenu države pravico, zdrževali krivico na naših tleh. tega ne bomo pustili. Iz naših davkov so plačani, borč se pa proti nam! Nobena reč ne izpodkopuje tako udanosti do države, kot uradništvo s takim postopanjem. Zapomnijo naj si ti ljudje, da se naš kmet zaveda svojih pravic, in da si jih ne pusti teptati od nikogar, najmanj pa cd takih, ki jih on plačuje. Naj zaigra vihar, ki ga vzbujajo, če jim je prav. Liberalci so požrli zazdaj kmetu pravico. Vrnili jim bomo Ne bomo se pa bojevali v prvi vrsti proti svobodnim možem liberalnega mišljenja, pač pa bomo dosledno in vstrajno, brez ozira na levo in desno vse svoje moči zastavili, da pokažemo uradništvu svojo moč. Naše ljudstvo -- kmet, delavec in obrtnik — bo naredilo tem ljudem muziko, da jim bo zvenela po ušesih. Boj so nam vsilili. Naprej za staro pravdo! Političen pregled. Leto 1906 — volivno leto. Leto 1906 je pravo volivno leto. Komaj so ene velike volitve končane, se že začn6 drugod. Ni še dolgo, kar smo poročali v ..Domoljubu" o izidu volitev za angleški parlament, na kar smo prinašali pogostna poročila o volitvah za ruski državni zbor, takoimenovano »gusudar-stveno dumo". No, da se nam napovedujejo volitve kakor za ogrski tako tudi za avstrijski parlament, nam menda ni treba še posebej omenjati.- Zanimalo bo gotovo „Domoljubove" bravce, če se danes na prvem mestu ozremo nekoliko po letošnjem evropskem volišču. Anglija je volila. Pred par meseci je volila Anglija nov parlament. Zmagala je demokraška misel nad zastoppiki stare angleške politike. Delavec minister — to je najznačilnejše za izid te borbe. Rusija voli. Par tednov je že minulo, odkar voli Rusija volivne može za svoj šele novi parlament. Trajalo bo še nekaj časa predno bo konec ruskih volitev; zato ni mogoče že danes s popolno gotovostjo naslikati slike bodočega ruskega državnega zbora ; vendar vse kaže, da bo že izid prvih volitev odločiven za bodočnost novoporaja-jočih se ruskih ljudskih zastopov. Ruski ustavoverni bodo morali brez izjeme odstopiti in prepustiti polje svobodomiselno navdahnjenim ljudskim zastopnikom, ki bodo pri vseli svojih različnih strujah in strankah vendar zedinjeni po eni globoko jim vcepljeni misli: Da je treba sedanjo upravo Rusije zamenjati z novo, ki bo brezpogojno zagotovila zakonitost in blagor dežele, svobodo državljanov pri široki izvršitvi državljanskih pravic. Francija bo volila. Tudi Francija bo volila. Čez nekaj tednov pristopijo francoski državljani, da izreko, komu bodo za bcdočo dobo izročili politično moč in nalogo zakonodaj-stva. Od teh volitev še ni pričakovati posebnega uspeha za stranke, ki so nasprotne nesramni proticerkveni gonji francoskih brezvercev. Stranka, ki je zdaj na krmilu, je vso upravo, vse šolstvo, vse javno in privatno življenje tako zastrupila, tako pokvarila, da to pot še ne prodro možje, ki bi branili pravico vere in vesti proti nesramnim brezbožneženi, ki hočejo uničiti zadnjo sled krščanstva. Vendar so pa do godki zadnjih dni tako razburili vse ljudstvo, da bo borba gotovo jako huda. V boju se pa vadijo in urijo čete, ki bodo pozneje gotovo zmagale. Udeležba pri volitvah bo gotovo ogromna in francoskemu značaju primerno tudi živahna. Brez na-silstev gotovo ne pojde. Tudi Ogrska bo volila. Za Francijo pride na vrsto Ogrska. Položaj bo čisto izreden. Sicer je novi ministrski predsednik Vekerle obljubil čiste volitve, Io se pravi,da vlada nima namena pri bodočih volitvah rabiti različnih postavnih in protipostavnih, nasilnih in umetnih pripomočkov, da si pribori večino v zbornici. Toda Ogrska je taka dežela, da vsak ministrski predsednik obljubuje vedno »čiste" volitve, seveda zato, ker so »čiste" volitve nekaj tako nenavadnega na Ogrskem, da jih je treba še posebej obljubljati, kakor da ne bi bila že itak dolžnost vsake vlade, da čuva nad nepristranskim izvrševanjem zakonov. Ne molimo se, če napovemo, da se bodo vršile bodoče volitve pod groznim pritiskom sedanje vlade, ki je sestavljena iz zastopnikov združenih strank. Uporniki ministri bodo izrabili vso svojo moč in grozili z uničenjem življen-skega obstoja vsem, ki bi se jim ustavljali. In končno volimo tudi v Avstriji. Pa tudi mi bomo volili. Ali »po starem" ali »po novem", — kdo ve? Po starem volivnem redu izvoljeni državni zbor ne bi bil nič boljši od sedanjega. A splošna in enaka volivna pravica bi saj razbila tiste zastarele stranke, ki so se tako zagrizle zdaj, da ne morejo ne naprej , ne nazaj. Nekaj novega, nekaj svežejšega bi sledilo namestu starega, popolnoma nerabnega stroja. Ali bomo volili tudi na Kranjskem. Za deželni zbor kranjski se tudi bližajo volitve. Ali bomo morali čakati do prihodnja spomladi, ali pa bo treba že prej stopiti na volišče, je uganka, ki se nam bo najbrž tako rešila, kakor je padlo z neba zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora. Notranje-političen položaj v Avstriji. Državnozborski poslanci so še vedno na počitnicah. Na Dunaj se povrnejo zad nje dni tega meseca, ker se morajo z majem začeti zopet redne seje v parlamentu. Odsek za volivno preosnovo pa je pričel s svojimi sejami že mnogo prej. Prvo je namreč imel že 24. aprila in bo odslej zbo roval, kadar mu bo le mogoče, da izpre menjena vladna predloga čimprej pride pred državni zbor do drugega branja. Splošno se bode pa oni načrt za avstrijski državni zbor, ki so ga določili za bodoče zasedanje načelniki klubov, vsled izpreme-njenega položaja na Ogrskem temeljito iz-premenil. Zastopniki obrtnikov in obrtniška glasila se bojč, da obrtna novela ne bo rešena pravočasno. \ ta strah baje ni opravičen. Zakasnila se bo sicer nekoliko rešitev, ker se mora vlada že v prvi seji izjaviti o novem polcžaju na Ogrskem, kateri izjavi sledi najbrže razprava. Na vsak način se vrši druge branje obrtne novele že meseca maja. Bodoči dnevni red bo baje sledeči: 1. zakon o vojaških taksah, 2. obrt. novela, 3. zakon o hmelju, 4. zakon o kroš-njarstvu. Volivna preosnova za avstrijski parlament. Ker je zahtevala krona od ogrskih združenih strank, ko jim je izročila vlado, da mora uvesti volivno preosnovo, trde, da ne bodo mogle razne spletke zavirali Gavča v njegovem boju za splošno volivno pravico. Gavč namerava takoj, ko se povrne iz Karlovih Varov, stopiti v dotiko z voditelji raznih strank. Posvetovanje bo pred vsem namenjeno položaju na Ogrskem in ne toliko volivni preosnovi. Nekatera novejša poročila slovejo, da vlada namerava zvišati število poslancev od 455 na 478; Nemci bi dobili 10, Poljaki 10, Italjani dva in Čehi enega poslanca vef. Nemško-romanskih poslancev bi bilo tako 237, slovanskih pa 241. Nemška ljudska stranka prireja sedaj shode, na katerih 10; žijo govorniki, zakaj niso dopustili, da bi bil postal Deršata minister, ki bi bil gotovo vplival, da bi zakonski načrt o volivni preosnovi ne bil tako prijazen Slovanom, kakor je. Naglašajo dalje, da je nujna potreba, da nastopijo vse nemške stranke edino. Uvideli so vendar enkral, da zmage volivne preosnove ni mogoče več zadržati; zato zahtevajo od svojih po slancev, naj delajo na zvišanje števila neiii škili poslancev in na izboljšanje nemških volilnih okrožij. LetoSnje delegacije. Pred kratkim se je vršil skupni mini-Irski svet, v katerem določijo, kdaj se sni-ejo delegacije. Ministrskega sveta sta se deležila oba ministrska predsednika, av-Irijski Oavč in ogrski Vekerle. Kakor po-očajo, nameravajo sklicali delegacije jeseni i bodo imele nalogo, da dovolijo obroke a višje armadne izdatke v letih 1906 i 1907. [do bode Žička rjev naslednik? Znano je Domoljubovini bravcem, da 1 pred nekaj meseci umrl državni poslanec a splošno kurijo Spodnještajersko, dekan ičkar; zadnji čas se je začelo živahno gi-anje med štajerskimi Slovenci, kdo naj ostane njegov naslednik. Splošno mnenje ajerskih domoljubov je, da bi bil delavni . dr. Korošec najvrednejši naslednik po-ojnega g. Žičkarja, ker ga dičijo odlične možnosti. Tako je bilo tudi sklenjeno že ni na shodu v Kozjem, ko so vsi govor-iki povdarjali, da naj gospod dr. Korošec jrejme za Žičkarjem, poslanstvo in je šte-ilno ljudstvo temu soglasno pritrdilo. A il, tudi tu so se našli liberalci, ki so do-edno svoji naravi, tudi tu pričeli s svojim jietkarstvom. Na nekem shodu v Celju so amreč proglasili za kandidata splošne kuje nekega Jakoba Pukla. Naj bi vsi, ka-rim je v resnici za dobro zastopstvo v ržavnem zboru, odločno nastopili za kan-idaturo g. dr. Korošca, ne glede na oseb-3 s t i par liberalnih spletkarjev, ki kažejo (žičke kranjskega liberalizma. Trozveza se krha. Med Avstrijo, Italijo in Nemčijo je že alj časa zveza, obstoječa v medsebojni omoči vseh treh držav v slučaju vojske, linule dni pa so se začeli zbirati črni blaki na obnebju te zveze in pričakovati nemo, da bomo kmalu poročali: trozveze več. Večkrat smo že omenili, da Italija 2 zaupa Avstriji, kakor tudi slednja ne za-?a Italiji, kar nam javno priča pomno-ivanje posadk na italijansko-avstrijski meji. red kratkim pa je prišlo do nesporazum-;iija tudi med Nemčijo in Italijo. Slednja - namreč pri nekem velevažnem posvečanju ni pokazala nič kaj prijazno Nem-ji, kar je dalo povod, da je hotel nemški ancelar izjaviti v nemškem državnem zboru ezadovoljnost Nemčije glede postopanja alije. Nezaupnica v državnem zboru ;je cer vsled bolezni kancelarjeve izostala, 'to pa je nemški cesar brzojavil avstrij-cemu ministru za zunanje zadeve, Oolu-ovskemu, in ponudil Avstriji, da nastopi a koristi Avstrije na Balkanu, kjer se kri-ijo te z onimi Italije. In italijansko časo-isje je že začelo pisati sovražno proti lemčiji in se nagiblje vedno bolj na fran-osko stran. Listi naravnost zahtevajo, naj alija preneha z dvoumno politiko, kateri aj sledi odkrita, Francozom prijazna potika. Izključeno nikakor ni, da zapoje av-Irijsko-nemško italijanski trozvezi v naj-rajšem času mrtvaški zvonec. Na Ogrskem. Na Ogrskem so dobili „novo vlado", tarega Fejervarija so penzijonirali in po-lavili na čelo vlade uporneža Vekerla. Ve- kerle je zaslišal zadnje dni odkar je ministrski predsednik razna odposlanstva in je vedno govoril daljše politične govore. Med drugim je tudi rekel, da so voditelji zdru ženih strank samo začasno opustili svoja načela, a ne trajno. Naglašal je potrebo velike samostojne ogrske industrije in moderne davčne preosnove. Tako Vekerle! Vladar pa med tem časom kliče k sebi ostale ogrske voditelje in razmotriva ž njimi ogrske kolobocije. Kralju zvesti uradniki — preganjani ! Kar smo pričakovali, se je zgodilo. Jasno je danes, da mora državno uradni-štvo tuliti vedno v isti rog kot vlada. Če tuli vlada v liberalni rog, tuli tudi urad-ništvo v liberalnega, če pa vlada tuli v kakega drugega, pa tudi še uradništvo v tistega. Kakšne so posledice take politike, nam kažejo zadnji dogodki na Ogrskem. Uradniki, ki so bili prej udani kroni in so ji še vedno udani, so sedanji vladi, ki je sestavljena iz mažaronskih upornežev, silno neljubi — zato se jih hoče iznebiti. In kaj i je lažjega. Redko sejani kralju zvesti uradniki so bili tako za zahvalo gospodarsko uničeni, ko je nastopila nova vlada. Namen nove vlade je bil jasen. Kaznovati je hotela one uradnike, ker so ostali zvesti vladi in kralju in se niso slepo pokorili združenim strankam. Gostija je bila tudi v naši hiši. Ne bom vam popisoval, kaj smo vse jedli in pili, rečem samo toliko, da tako vesele in zabavne gostije še ni bilo v naši vasi. Sosedje so se veselo pomenkovali med seboj, voščili novoporočencem srečo in dolgo življenje, mladina pa je prepevala vesele narodne pesmi in poskočne zdravice. » Vstal je tudi oče, dvignil kupo in nagovoril zbrane svate nekako tako-le: »Prisrčno vas pozdravljam danes pod svojo streho, dragi sosedi in sosede. Vsi vi veste dobro, da sem se jaz zadnje čase zelo spremenil. Bil sem prej temen samotar, svojeglaven in naravnost rečeno tudi nespameten gospodar. Hvala Bogu, da se mi je slednjič vendar-le malo zjasnilo v glavi. Usoda mojega sina pri vojakih mi je odprla oči. Bridko se je nad njim maščevala moja nemarnost in zanikrnost, ker ga nisem v mladih letih priganjal k temu, da bi se bil kaj naučil. Bridko kesanje so mi vzbudila njegova pisma v srcu, a bilo je prepozno. Zanj nisem mogel več ničesar storiti. Priskočil pa mu je v onih bridkih časih na pomoč Janko, ki je danes v naši sredi ženin, in ki se je z marljivostjo, pridnostjo in učenostjo povspel do precejšnje časti. Iskreno se mu zahvaljujem danes za nauke in pomoč, ki jo je skazoval mojemu sinu pri vojakih in tudi njega spravil s tem na pravo pot zglednega življenja. Naj mu Bog obilno povrne v novem stan«, kar je mojemu sinu in meni dobrega storil. Blagrovati pa moram ne samo njega, temveč tudi njegovo skrbno in razumno mater, ki ga je tako skrbno vzgojila v tako vrlega mladeniča in moža. Kako pa ga je vzgojevala kot revna vdova, ki ni imela na razpolago denarja in bogastva? Vzgojevala ga je v strahu božjem, naučila ga je pridnosti, ljubezni do bližnjega in bo-gaboječnosti. Vsadila mu je v mehko otročje srce plemenitih naukov in čednosti in vprašajte ga danes, če bi vse to prodal za kupe zlata? Prepričani ste vsi, da reče: n e. Hvala iskrena vam bodi, Liza, ker ste vzgojili takega sina! Hvala tudi vam za vse dobrote, ki jih je vaš sin skazal naši hiši. Zahvaljujem se vam tudi v imenu vseh onih, katere je vaš sin z lepim zgledom, s krepostjo in poukom spravil na pfavo pot, kot mojega sina. Vam pa, dragi sosedi in sosede, naj bo ta dobra in razumna mati zgled, kako morate vzgojevati in učiti svoje otroke, da bodo enkrat delali vam veselje in živeli po božjih zapovedih. Ne imetje in bogastvo, ne rodovitno in obsežno posestvo, temveč prava vzgoja v krščanskem duhu, to je prava sreča za otroke. Želim iz vsega srca, da bi v tem duhu delovali tudi današnji novoporočenci, da bi dočakali tudi obilnih sadov svojega truda in zakličem jim prisrčen: »Živijo!« Kozarci so zažvenketali in glasni »ži-vijo«-klici so odmevali daleč na okrog. Konec. Kakšen parlament ai mislijo Ogri ? Združene stranke sodijo, da bo v novem ogerskein državnem zboru 200 Košuto vcev, 130 ustavovercev, 35 pristašev katoliške ljudske stranke, 25 poslancev narodnosti, 2 demokrata in 3 socijalisti. Med poslanci, ki ne bodo pripadali nobeni stranki, bodo tudi trije poslanci nekdanje vsemogočne liberalne stranke. LISTEK. Pozno a ne prepozno. Poljski spisal Wladislav Strowski. Poslovenil K. Predno je Janko odšel so se dogovorili, da bote obe svatbi takoj po dokončani žetvi. Ta čas se je kmalu približal, Janko je prišel dva dni prej domov in prinesel Marici krasno obleko, da bi šla v njej k poroki. A Marica je rekla, da ji je ljubši bolj preprosta obleka in slednjič je v tem pritrdil tudi Janko. Določenega dne so se zbrali pri nas svatje in oba ženina ;; nevestama. Po poti v cerkev so igrali godci, da je bilo veselje. Radovednih gledavcev se je ob cesti kar trlo. Bilo je tudi res lepo videti posebno Marico, ki je bila v svoji skromni a snažni obleki lepši, kot bi bila v sami svili. V cerkvi je bilo vse ginjeno, ko je mašnik blagoslovil para in združil' zaročence z ne-razvezljivo vezjo sv. zakona. Ozdravljen hlapec. Takega smeha pa še ni bilo v gostilni pri Štefanu, kot zadnjo nedeljo, ko so zdravili Blažkovega Jernača, ki se je zastrupil. Jernač je bil eden izmed onih, ki se dobrega prigrizka nikdar ne branijo. Posebno piko pa je imel na svinjsko gnjat in klobase. Če je kaj takega dobil med zobe, takrat se ni mogel dovolj načuditi, zakaj pravijo temu svetu solzna dolina. A to je bilo več kot nerodno za Jernača, da so na kmetih taki dnevi silno redko sejani po pratiki, ob katerih gospodinje kaj mesenega pokažejo na mizo. O ko bi bil Jemač pratiko delal, vse drugače bi bilo na svetu. Pustni torek bi bil postavil za vsakim ponedeljkom in tam, kjer se v pralki tako grdo gledajo »pasji dnevi", bi bil Jernač naslikal po tri debele pujse, v znamenje da se mora med tem časom sai trikrat klati pri vsaki hiši. Saj zanj ni bilo lepši muzike, kot takrat, ko so cvilile svinje po vasi pod mesarskimi noži. Ob teh glasovih bi bil Jernač zaplesal tudi najbolj urno polko. Po končanih kolinah kot je Jernač dobro vedel, so sicer prazni svinjaki a polni dimniki in petdeset korakov na daleč ga je že sčege-talo v nos, če so se kje sušile klobase. Ponoči se je šel sempalje včasih prepričat, če so klobase dobro obešene in če ni nevarno, da bi ne popadale na tla. No in zato težavno službo si je po svoji vesti primerno odškodoval s par klobasami. Nekaj časa je šlo to neopaženo naprej, slednjič pa se je tudi to zvedelo in Jernač je odslej zaman skušal priti še do kakega pregrizka. Zadnjo nedeljo je bilo pri fari žegnanje. Tovariši so spravili Jernača seboj k Štefanu na liter vina, če tudi so vedeli, da nima seboj beliča, Bil je zabaven človek in pri pijači ni rad miroval z jezikom. Tudi to nedeljo je vzbujal s svojimi šalami veliko smeha. Čez nekaj časa pa začuti njegov nos, da se zunaj kuhajo klobase. In vse njegove misli so se zdaj sukale samo okoli tega, kako priti do njih. V žepu grozna suša, zastonj se ne dobi tukaj nič, torej kako ? Nekaj časa premišljuje, slednjič se izmuza iz sobe, da bi si ne-, koliko ogledal ves položaj. Šel je po hodniku dalje naravnost „za nosom", to se pravi natančno v oni smeri, odkoder je prihajal prijeten duh. ln glej srečel Zunaj na kuhinjskem oknu na krožniku ste se kadili dve ravnokuhani klobasi. Jernaču so zrasle oči za polovico, nekaj ga je čudno požgačkalo po grlu, sline so se mu začele nabirati v ustih, da jih je komaj sproti požiral. Skrbno se ozre okrog sebe. Nihče ga ne opazuje, vsak ima dovolj opravka z gosti. Treba je bilo samo stegniti roko in ena klobasa je bila v žepu, druga že na pol v ustih. Urno je stopil na vrt za hišo in v naglici povžil ugrabljeni plen. Zdaj pa le hitro spet v sobo med tovariše, da ga ne pogreši. Pri mizi je nato dobro žalil z izvrstno kapljico in se parkrat prav sladko obliznil. Vsem se je sicer zdelo to nekam sumljivo a rekel ni nobeden besedice o tem. Ko je šel čez nekaj časa gostilničarizsobe, je bilo pa v kuhinji že vse navskriž. Gospodinja je letala sem in tje, odpirala omare in predale, predevala krožnike in lonce, a klobas, ki jih je dala hladit na okno, ni bilo nikjer. Začela se je jeziti in ropotati nad deklo, a gospodar ji je ukazal naj bo mirna, ker bo že sam vso stvar preiskal in uredil. Nato gre v sobo med pivce in grozno prestrašen pravi: „Zunaj na okno sem dal hladit dve klobasi, ki ste zginile brez sledu. Ali kdo kaj ve o njih ?" Vsi so molčali. „Za božjo voljo, prosim vas, povejte, ali jih je morda kdo izmed vas snedel? Med meso je bila namešana mišnica, ker sem mislil zastrupiti podgane." ..Kristus,, vzkliknil je Jernač ves bled „po zdravnika, po zdravnika!" „Ali si jih morda ti snedel, Jernač?" „Da jaz; ah pomagajte, pomagajte!" „Ali obe?" „Ah obe, kaj bo, kaj bo!" »Nesrečni človek, kaj si storil! Vendar upajmo, da še ni prepozno, morda te še rešimo, toda hitro, hitro ! Brž v klet po repnice inzelnice", ukazal je gostilničar in kot bi trenil, sta bila dva lonca polna te pijače na mizi. „Zdaj pa pij hitro, kolikor sploh moreš spraviti vase, edino to te bo rešilo, drugače je smrt gotova." Jernač je pograbil lonec zelnice in hlastno začel piti. Toda komaj je dvakrat dobro požrl, je spačil obraz in dejal: „Naj bo kar hoče, tega pa ne bom pil." „Tedaj pa repnico, drugega zdravila ni za te." „Tudi repnice ne bom pil." „Kaj pa misliš? Edino to dvoje more pregnati iz tebe strupeno meso in ohraniti živega." »Tovariši, pomaga,te, če se sam neče ohraniti pri življenju, ga moramo mi, primite ga in prisilimo ga da bo pil zdravila." Nekaj fantov je s čvrstimi rokami pogra bilo Jernača in ga položilo znak na klop dva sta mu odprla usta, gostilničar je po grabil lonec repnice in vlival v odprta usta Jernač pa je hočeš nočeš požiral in požiral dokler je bilo kaj v loncu. »Zdaj pa le hitro domov v posteljo, da se dobro spotiš. Pa hitro stopi, da se malo pretreseš, ker šele potem bo prišlo zdravilo do popolnega učinka. — Toda saj sam bi še težko prišel, čakaj te bomo peljali." Hitro je bil pred gostilno napravljen voz, postlan s slamo, gostilničarjev hlapec je za- pregel, Jernača so vrgli na trebuh gori in šlo je po kamniti cesti kot veter. Ko je gostilničar povedal, da klobasi niso bile strupene, temveč da je hotel ni ta način samo kaznovati sladkosnednegi Jernača in ga odvaditi, da ne bi segal po tuji lastnini, smeha ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so privoščili Jernaču tako zdravilno pi. jačo. Drugo jutro je vslal Jernač zdrav in čvrsi in silno hvaležen je bil gostilničarju, da ga jt ohranil pri življenju. Klobas pa ni od tedaj nikoli več kradel. Nenavadna molitev pred bitko. Slavili konjeniški general I. pl. Spork, junak skozin-skoz, je imel navado pred vsako bitko opravili kratko molitev. — Tako je tudi pred bitko I. 1664, 1. avgusta, — l "OMOLJUBA" Izide dnč 3. maja 1906. Francovo žganje je že 40 let preizkušeno domače sredstvo posebno kot sredstvo proti migreni, influenci, trganju, revmi, dalje služi v okrepčilo oči, za izpiranje grla in vratu. Neprimerno izboren pri masaži, najboljše sredstvo za rast las. Dobiva se povsod.. 781 II 8—1 PARB W ROMA £ VEN ■ VBEN MflSTIN 1 ali doktor pl. Tmkt>czy-jev kranjski prašek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Najboljši dodatek krmi, dieteti£no sredstvo za pitanje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje inedajle. — t zavoj velja BO vi narjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po B zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. - Trgovci itd. dobijo 24«9D 12-6 popust. Nlkel Srebro gld. £ Si 9ld. 1*50 ^ r 3- Ne kupite nobene ure dokler si niste ogledali moj veliki cenik s 1200 slikami o vseh vrstah ur, zlatnini in srebrnini Dobite že dobro Idoče remont, ure s triletnim pism jamstvom, nik I. ali jeklen, za gld. 1-50. Pristno srebro gld. 3'—; 14 karat, zlato gld. 8#—; srebrne okl. verižice 90 kr.; 14 karat, zlate oklepne verižice gld. !(>* ; 14 karat zlati prstani ali uhani gld.2 -: stenske ure gl.2-80 ure s kukavico gld. 2 50, in budilke za ' gld. Za neprimerno denar nazaj. RazpoSilja po povzetju Maks Bobnel urar Dunaj I V, Margarethenstr.27 (v lastni hiši). Največja In najstarejša tvrdka, ustanovljena 1840. Odlikovana z Grand Prlx ln veliko zlato medaljo. Zahtevajte moj cenik z 1200 slikami zastonj in poštnine prosto. 892 D 7-1 Loterijske srečke. Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez erieržije, da „Sanatogen* nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & (>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I, 840 4 S Lekarna v Dnnaj, 21 aprila 40 1 91 83 BO Gradec, 21. aprila 82 19 71 18 73 Trst, 14. aprila 18 53 8( 38 90 Line. 14 aprila 41 46 72 7 31 Preč. cerkvenim predstojnikom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne ssr mozaične plošče "S* iz cementa v raznih barvah in drugo cementno blago. Andrej Zafc cementarna na PeSati, poŠta Dol (Lusttal). Ceniki in vzorci v naravi na zahtevo. I pri Mariji pomagaj priporoča sledeča izvrstna in vže mnogo let preizkušena zdravila: Frotlnskl ali udav cvet WMS žile in mišice; tudi krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. — Steklenica velja 80 v., tucat 8 K. V.Ji?«« lahko odvajajo.vzbujajo slast do jedi, želolcne Kapljice vstvarjajo sliz in krepe želodec. -Steklenica 40 v., tucat 4 K, 3 tucati ie 10 K, 5 tucatov 16 K, poštnine in zavojnine prosto. litijski prsni sok ali sok zoper kašelj spp7df0asn- forno-kislim apnenim železom. Steklenica veija 1 K, tucat 10 K, 2 tucata 19 K poštnine in zavojnine prosto. lrt>«wlt?(«a ne hi se smele pogrešati v nobe-uavajaine ttrogljice nem gospodinjstvu; osvedočile so se pri zaprtju človeškega telesa in težki prebavi. — V ška-tuljah po 40 v., en zavoj s 6 škatuljami 2 K. TCanltlVs 7nnar krS ublažuiejo krč ter oživljajo krepe kapljice zoper &ce in pomirjajo želodec. - Steklenica 50 v., tucat 4 K 60 v. Tinktura zoper kurja očesa 0£ bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 v., tucat 7 K. Gg. kmetovalcem priporočam sosebno dobro znano . živinsko in prašičevo štupo. ki služi obenem kot zdravilo in je tudi dobro znan redilni pripomoček. Ako hočete imeti lepo ln zdravo živino poslužujte se edino priporočljivega mojega praška pod imenom: ,Svilin". 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2-40, 10 zavojev K 4 60 in zavojnine prosto. Trgovcem dovolim znaten popust. 903 1 Dalje so v zalogi vedno sveža homeopatična in tudi vsa tu- in inozemska zdravila, hm Zdravila sc razpošiljajo takoj vsak dan sv eia po pošti na vse krale. Zahvalna ia prlpoznnlnn pisma dohajajo vsak dan In so drage volje na razpolago, Pismena naročila z de-iele prosim naslavljati lekarno Mr. Ph H. Rrilli u Litiji ^ zoložnik c. kr. državnih uradnikov. ^jj Najboljši zdravniki vporabljajo le kreozotov preparat ,Si-rolin Roche." In ne brez vzroka ! Kajti Si-rolin Roche je najboljši med preparati njegove vrste, popolnoma neškodljiv in prav prijetnega ukusa. Dobi se v lekarnah. n .o >N J3 ecS o > 'o* f | > M a | GO E3h 4> a paaaat ** "S >n m C3 — C J. E CLO Md •o 03 o- a >N ■o o 3 S—, , e „ ' KJ C « O M o M O : - x> e E C3 C v ¥ S e 0 a * cd 0) ca m u u « L >■ t/J w 2 "v; X 0 z > S—1 o) 2 za.- as > C_3 z Višjega štabnega zdravnika in fizika dr Schmida-znamenito —— olje za sluh odstranit hitro In temeljito na stalo gluhoto, točenje It uiet šumenj« po uieših ln miyiu-host tudi ako je ie zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dob|va se samo v lekarni 787 3 uri ,,Črnem orlu" na Novem trg. v Celovcu Vajenca za pekovsko obrt, ki ima za to obrt veselje, sprejme Josip Baštolc, pekovski mojster, Mojstrana, Gorenjsko. 851 3-1 t Postavno varov.ano. Vsako ponare|anje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pristen je Thierryjev 2630 D b alzam 52-17 le z zeleno znamko .redovnica". Staroalavno neprehodno proti slabemu prebavljanju, krčem v ie-lodcu, koliki, kiitaru, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5 — franko. 1 mu ni P M I Thierryjeva dentifolijsko tnatilo, I , u' J povsod mano kot non plus ultra proti vsem še l«tko starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje Ie proti povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rngaški Slatini. Broiura s tlaoči originalnih zahvalnih pisem gratls in Iranko. V zalogi v ekoro vseh vct|ib lekarnah in mediclnalnlb drogerljah. Val, ki nameravate omislili al šivalni stroj ali kolo iroslte se uljudno, da naročile na|novejšl brezplačni n poštnine prosti cenik, ki obsega največjo izbero čudovito cenega ln najboljšega A blaga, pri Lorencu Rebolj, -B591H KSrSPšO) zaloga šivalnih strojev In koles v KRANJU. !l i ,. _485 D 26-8 ffllUlUU JI1U 11*111(1 IIII priporoča kuverte s firmo ln trgovske račune, Dekle Prof. Williama pristna ameriška lasna barva 16—24 let staro, katero ima tudi veselje do otrok, se išče za domača dela na Notranjsko. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo ^Domoljuba"-784 .S —3 Ceno Ceiko posteljna Ab perje fTk «1»|W 5 k> a*"*1 WKEB akabl|enegi ^Bnor K u«o,^b.ii- B befega, |ak.' „_,„ t»i '»n nr mehkega, akabljencga K 18 —i kron 24 -a.cinobtleg., mehkega, akab-Uenegi K 30 —; kr.o 3«-—. P.-Ulja a« Iranko pr otl poviti). Indl ai zamenja ali nna| viami proll povrnitvi poštnih alroSko« ScaadiktSaonial, L»ba» 15« p. Plien na Čeikem. 608 10 EtKta : Mm Neprecenljivo čudovito sredstvo, ki lasem < in braili da zopet za vedno nazaj prirodno V^^IBMS® Anitt barvo, tako da človek pozabi, da je bil kedaj ■jjgjajBkj: 'Jij//Jfk siv. Pristna ameriška lasna voda AXA za if l'llw stalno pobarva osivele ali obledele, ali rdeče ■sflBPiil IvVvft ase ali brado svetlo, svetlorjavo, rjavo ■siSilt v\\|1 a|i A\|lllj| Pristna ameriška lasna barva AXA je dobra iHIHRRKH Vil«/'lil za 'ase 'n za brado. Je zajamčeno popolnoma UHl i I, l(|l neškodljiva. Najpreprostejše ravnanje. Pcnesre- MmmKFm!Ii\\\v\vi se ne more nii' P°sF-'žuie rast |as- Po- 'ffimBr firT' HtVvu <•«!» I«8em lep svilnat blesk. Ne umaže in ne Jzamasti, ter ne pobarva kože. Ostane neiz-/ -IfllSRF^ŠS^r■ J J'i)(l\ premenjena, nobeno umivanje ne more od-/i / ''TfifsJlISf ti/lili I stran't' Porodne barve. Obstoji iz tekočine • ' brez kakršnekoli škodljive primesi. AlBarvanie z ameriško barvo AXA daleč /v./' prekaša vsa druga bar.-anja zaradi prepro- zanesljivosti, stanovitnosti, ne-.'\x^*x^r™č®^^ik0dljlV0Stl in cenenosti. Na tisoče na-• a Priporočam prečastiti duhovščini veliko zalogo umetnih topkov in vencev za cerkveno porabo. — Ve„ anje cvetlic in šopkov točno in po najnižjih :cnah. — Preč. gg. novomašniki znižane cene. /a obila naročila se priporoča 875 3 — 1 Katinka Widmayer, v Ljubljani, pri „Solncu", za vodo. Velika zaloga kjt vsakovrstne opeke falz-cegla) iz raznih velikih tovarn pri Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, ene nizke. 712 i Izjava. Podpisani Martin Lampret preklicujem in obžalujem vse besede, katere sem govoril proti mojemu prijatelju g. Fran Vrhovcu, posestniku in kovaču, v javni gostilni pri g. Flegarju, ter pripomnim, (la to ni resnično, kar sem govoril, da bi bil dobil samo 4 poštene glasove. V slučaju, da ne objavim tega preklica v prvi prihodnji številki .Domoljuba", zapadem 30 kron globe v korist družbe sv, Cirila in Metoda. 904 1—1 Martin Lampret. „Slava Mariji11 ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. Najboljši in najcenejši HIOM ZD Mt\H za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jcdnostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 U 26—9 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl. Schneider & lferovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. C Ceniki na razpolago. Zaloga ballft6 za neveste. Priporočljiva trgovina! Najbolje in nalceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini ČeSnik & Mllauec (pri ČeftnikiO LIngarjeve ul. Ljubljana fritalsKe ul. Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega. 313 26-6 Zaloga bališfi za neveste. r m j™' I Podpisani si. občinstvu uljudno , da bode ordiniral vsak torek v oftirs/ii *" O O $ "S C* O O O C' C* C" C* 'S >I> HnlPCčIl napredek noue dobe! Neobhodno potreben Neobhodno potreben v pralnici je sloviti v kuhinji ^vfaše^ Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s koloni-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Ha debela pri L. Minlosu na Dunaju, I. IHSIkerbastei 3. 39 1) 24-15 ftmenslio trgovino edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovstnih poljskih, ze. lenjadnih in cvetličnih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlic^ loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago svefci venci in šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za leto 1906 brezplačno na razpolago. 2614D 10-9 Z odličnim spoštovanjem Alois Korsika v Ljubljani. Dober zaslužek! Trajno službo ali postranski dohodek, tudi nameščenje kot potniki ali glavni zastopniki morejo dobiti v vseh večjih krajih zaupanja vredne osebe, ki morejo sprejemati življer.jska ter ljudska zavarovanja in zav?rovanja za otroške dote za nižje-avstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente, Dunaj I. Lovcelstrasse 16, ki jo je ustanovil visoki n. avstr. deželni zbor. Pisma naj se pošiljajo naravnost vodstvu zavoda. 782 4-3 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O Stanje vlog 80. nov. 1905: prc.;e: GradiSče 1 sedaj: Denarni promet od l.jan. do O O č(iz U milijonov kron. Kongrešni trg 2. I. 30. no?. 1905: čez 50 milj. K. O Kongresni trg 2, I. Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- g ji brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po-poldan ter jih obrestuje po * I' I" Stanje vlog 30. nov. 1909: K 11,173.979 02. Denarni promet od 1. Jan. da 30.nov. 1909:90,407.689-94. Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poStnohranilnične poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne l novembra 1906. 2617D 26- 9 Dr. Ivan Susterglč, predsednik. Josip Slika, knezoškofljski kancelar, " ' lnik. odborniki: podpredsednik 8 Anton Belec, posestnik, podj. in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Karlln, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. v Po\ju, Ivan Kregar, svet. trg. in obrtnn zbor- Onice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani, Greg. Sllbar, župnik O na Rudniku. { oooooooeooooooooooooooooooooooooc o o o o p p lo o o o o o s o o H . JSK.. Josip Eordin JE,. * priporoča _ svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ~ kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen gralia, vseh vrst trav: travnlšniee, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste so- late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih eenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. 167 26-13 Izdajatelj In odgovorni'urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: .Katoliška Tiskarna".