/m?
/
Poštnina plačana v gotovini.	Cena	2*50	Din.
IV	DRAMA
/	———-
KR f '•	V-
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11934'35
V času obiskanja
Premijera 14. maja 1935
IZHAJA ZA VSAKO PRENIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
.7 ■ . ‘	■	"'.v	■	\	‘	'	.	,
A.- ■
v
>- '
.. > : '
V.,■-
CP^4,
SEZONA 1934/35
DRAMA
ŠTEVILKA 17
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	14.	maja	1935
Jezusove besede
Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luž življenja.
*
Jaz sem pot, resnica in življenje.
Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
*
Pustite otročiče k meni; zakaj takih je božje kraljestvo.
*
Resnično: Kdor pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se potopil v globočino morja.
*
Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater in ljubi svojega bližnjega.
*
Ako hočeš biti popoln, odpovej se samemu sebi. Prodaj, kar imaš, in razdaj ubogim; potem pridi in hodi za menoj.
*
Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in kdor se ponižuje, bo povišan.
*
Ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo. In kadar daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Tvoja miloščina naj bo na skrivnem in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. In kakor hočete, da bi drugi delali vam. tako delajte tudi vi njim. To je postava in preroki.
117
Jaz pa vam pravim: Ljubite svoje sovražnike; delajte dobro tem, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci vašega Očeta.
*
Vsem narodom se mora poprej oznaniti ta evangelij kraljestva. Vstalo bo pa mnogo krivih prerokov in sovražili vas bodo zaradi mojega imena. Ker bo hudobija narasla, bo ljubezen premnogih omrznila. Dvignil se bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo. In znamenja bodo na nebu in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda v pričakovanju tega, kar pride na svet. Tedaj poreče kralj tistim na svoji desnici: »Pridite blagoslovljeni mojega Očeta. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; bolan in ste me obiskali; v ječi in ste prišli k meni.« Tedaj mu bodo odgovorili pravični: »Gospod, kedaj smo te videli takega?« In kralj jim bo odgovoril: »Kar ste storili komu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« In ti pojdejo v večno življenje, krivični pa v večno trpljenje.
*
Moje kraljestvo ni od tega sveta.
*
Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove samemu sebi, vzame svoj križ in hodi. Če boste vztrajali, boste spoznali resnico in resnica vas bo osvobodila.
*
Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Hogu, kar je božjega.
*
Ne omadežuje človeka to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, iz srca: hudobne miši, uboji, prešuštva, tatvine, kriva pričevanja: to omadežuje človeka.
*
Gorje vam, pismouki, farizeji, hinavci, ki dajete desetino od mete, kopra in kumina, pa ste opustili to, kar je v postavi važnejše: pravico, usmiljenje in zvestobo.
*
Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamenjaš tiste, ki so k tebi poslani. Glejte, prišli bodo dnevi, ko bodo tvoji sovražniki v tla poteptali tebe in tvoje otroke.
Ljubite se med seboj, kakor sem jaz ljubil vas. Prijatelji moji sto, ako greste in obrodite sad. Resnično: »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede.« Zato vam pravim: Jaz sem kruli življenja. Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj.
*
118
Edv. Gregorin:
Uvod v igro „V času obiskanja"
V	tistem času je rekel Jezus: Mt 13, 16—19 »Srečne vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično povem vam: Mnogi so želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali. Vi torej poslušajte —«
Kdo bi ne želel biti priča dogodkom iz svetega pisma? Biti med tistimi, ki so Jezusa videli in ga slišali?
Odkar je odšel z zemlje, gori v ljudeh želja po njem: doživljajo ga v duhu, iščejo ga v podobah in kipih ter ga gledajo in poslušajo na odrih.
Obujanje spominov in dogodkov iz njegovega življenja, zlasti trpljenja, sega prav nazaj do resničnega dogodka in se ponavlja vedno znova: pri daritvah, obredih, procesijah ter živo zlasti v pasijonskih igrah. Želja po stvarnem doživetju, pri katerem ljudje vidijo in slišijo osebo Jezusa, je nastala v človeških dušah sama po sebi: srca, ki ga ljubijo in vanj verujejo, žive v njem, on v njih; zato se jim v duhu prikazuje in jim stopa pred oči. Želja, videti ga ali celo slišati, postane tako silna, da mora zadobiii stvarno obliko.
Ko je Jezus ob slovesu razdelil med svoje omizje svoj živi kruli, je naročil: Lk 22, 20 »To delajte v moj spomin.« Srčno je želel, da bi živel med ljudmi tudi po svoji telesni smrti. Kadarkoli zažive nje-
119
gove besede, zaživi njegov spomin — On: Mt 18, 20 »Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.«
Iste besede, ki jih je govoril nekoč, sprejemamo poslušavci še danes. In čim bolj je tisti, ki jih govori, prevzet z njegovim duhom, tem bolj resničen zaživi pred njimi On. Zato Jezusa, četudi le kot človeka, ne moremo samo predstavljati — njega moramo občutiti. On se mora duši in srcu razodeti. Le takrat pozabi predstavljavec nase in zaživi z njim: Besede, ki jih govori, vro kot njegove iz njegovega srca, tistega srca, kateremu jih je razodel. Učenik. J 7, 38—39: »Kdor v me veruje, bodo tekli iz njegovega osrčja potoki žive vode.«
Jezus je s smrtjo dopolnil — Kristus je s smrtjo zaživel. Jezus je bil človek — Kristus je Bog. Zato Kristusa in njegove božje narave ni mogoče predstavljati. Pač pa predstavljamo Jezusovo človeško naravo: Rodil se je iz žene v podobi človeka. Svojo človeško naravo je razodeval v ljubezni, v veselju, v žalosti, v srdu, v pričakovanju, v razočaranju, v odločnosti, v svoji grozi, v svojem junaštvu, v svojem smrtnem strahu. Bil je lačen, žejen, utrujen in občutil je vso telesno bolečino. Lastnosti človeške duše in telesa je izražal tako očividno, da jih opazimo in beremo o njih celo v poročilih evangelistov.
Vse to si predstavljavec osvoji in po svojem občutku in izraznih možnostih izoblikuje. In kolikor je v njem Njegovega Duha, vsaj toliko razodeva tudi Njegovo božjo naravo, katero potem zaslutijo gledavci kot odsev Kristusa in njegove veličine.
Pisatelju je vsebina dana. Dogodki zažive v njem in se v njegovi duši odigravajo z vsemi duševnimi odtenki in značaji oseb.
Te — umetne duše — zadobe v predstavljavcih svoje utelešenje. In čim bolj je ta duša sorodna z dušo predstavljavčevo, tem bolj življenjski je umetniški obraz njegove ustvaritve, v kateri zaživi ves kot — jaz. S silo svojega občutka in izraza osvoji gledavce, da z njim zažive, in z njim trpe. To trpljenje prikliče solze usmiljenja in združi gledavce v eno samo veliko ljubezen, ki jih iztrga iz vsakdanjosti in objame v spoznanju in očiščenju.
In v tem je moč in zmisel uprizarjanja Jezusovega trpljenja.
J 8, 31—32: »Če boste vztrajali, boste spoznali resnico in resnica vas bo osvobodila.« — Pri Jezusu, sinu uboge žene iz Nazareta, se je treba zaustaviti, da ga spoznaš. Preprost je, sin tesarjev, pravijo, a moder: Mt 7, 12 »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim,« je učil.
Vsak njegov korak je bil ena sama srčna želja: Dopovedati človeku kaj mu je dobro; zagotoviti mu kraljestvo miru in sreče že na zemlji. Več je njegovih postaj, a najbolj njegova je na križu in v grobu: Iz ljubezni do bližnjega je živel, iz ljubezni do bližnjega izkrvavel. — J 12, 24: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obiloi sadu.«
120
Bilo je v času sebičnosti in sovraštva, hudobij in brezbožja. Pa je prišla Ljubezen in rekla: Mt 22, 37—40 »Ljubi Gospoda, svojega Boga in svojega bližnjega kakor samega sebe.« — Toda zemlja noče ljubezni in dobrote, zemlja hoče sovraštva in krvi.
Mt 26, 3—5: Tedaj so se zbrali veliki duhovniki in ljudski starešine in so sklenili Jezusa usmrtiti. — Zbali so se namreč za svoj tempelj in za svoje ljudstvo, ki jim je prinašalo davke in darove. — J 11, 49—50: »Boljše je za nas, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod« — so rekli, zakaj narod je drl za njim in mu klical »Hozana, kralj!« Pričakoval je vstajenja in odrešenja, pričakoval Mesijo, ki bo zmagoval z ognjem in mečem, kralja veličanstva in slave, ki bo pognal rimsko vojsko iz Jeruzalema in čigar kraljestvo bo šlo od morja do morja. Obilnost morja bo njegova, bogastvo narodov bo njegovo in kraljeval bo na Sionu.
Jezus iz Nazareta pa je pogledal na to ljudstvo, podjarmljeno in zasužnjeno na svoji zemlji, razjedeno od zlobe, hinavščine, brezsrčnosti in vsega hudega; videl je žejne pravice in lačne ljubezni in jim rekel: J 11, 25 »Jaz sem vstajenje in življenje. — J 18, 36 Moje kraljestvo ni od tega sveta. — Mt 6, 33—-34 Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo se vam bo navrglo.«
A ljudstvo je umolknilo.
In Jezus je stopil v tempelj, k vodnikom in učiteljem naroda, k tistim, ki so izžemali ljudstvo in mu nalagali težka bremena in jim rekel: Mt 9, 13 »Usmiljenja hočem in ne daritve. — Mt 23, 13—33 Gorje vam, ker zapirate nebeško kraljestvo pred durmi. — Gorje vam, hinavci, ki dajete desetino od mete, kopra in kumina, pa ste opustili to, kar je v postavi važnejše: pravico, usmiljenje ih zvestobo. Slepi vodniki. Kače. Gadja zalega.«
Mozesova stolica pa je zavpila: »Gorje tebi!«
In Jezusovo srce je zajokalo: Mt 23, 37 Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani. — Lk 19, 43—44 In ko je zagledal mesto, je rekel: »O, da bi spoznalo, kaj ti je v 'mir! Prišli bodo dnevi nad te. ko hodo tvoji sovražniki v tla poteptali tebe in tvoje otroke in ne hodo pustili kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«
In ko je visel pribit na križu, je vzkliknil iz srca: Lk 23, 34 »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.« — Vzdih neskončne ljubezni in neskončnega obupa. »Človek, ne sodit, reševat sem te prišel! — Zakaj si se me bal, Jeruzalem? Ne maram tvoje lastnine in tvojega kraljestva. Tvoje kraljestvo razjeda molj in rja. Obiskal sem te, da ti pokažem pot v moje kraljestvo: ! 14, 6 > Jaz sem pot, resnica in živlenje.«
Truplo so sneli, križ pa je ostal — kot živo znamenje njegove ljubezni in zmage. Z njim je pritegnil srca k sebi in izpričal svoje poslanstvo. Tisti, ki so postajali pri njem, so ga spoznali. Umrl je kot ubog in trpeč sin tesarja, a vstal poveličan kot Sin božji, Kristus
—	kralj.
121
\
Jezus je umrl, Kristus živi! Isti je: krotak in ponižen, poln usmiljenja in ljubezni. Tak je v času obiskanja zaklical trpečim: Mt 11, 28—30 »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in našli boste mir svojim dušam.«
In tak kliče še danes.
»V času obiskanja« ni pasijonska igra v običajnem pomenu. To je osem postaj ali dramatičnih slik na podlagi evangelija in tistega časa, ko je Jezus — Kristus kot človek obiskal človeka, da bi mu razodel, kako naj živi, da bo srečen, in je bil zato križan.
To je odrska drama z osnutkom, zapletkom, vrhuncem, obratom in koncem, v kolikor je ta sestava pri evangeljski vsebini dovoljena in mogoča.
Tragedija Jezusa-človeka. Mesije, ki so ga napovedovali in čakali že tisočletja. Učenika, ki je izjavil pred Mozesovo postavo, da je Kristus, Sin božji. Poslanca, ki je izjavil pred cesarjevim zakonom, da je kralj, ki je prišel, da izpriča resnico.
Pred vsako postajo je odlomek iz evangelija, oziroma iz knjige prerokov, nakar sledi dejanje kot izpolnitev prerokbe.
Jezus govori samo besede, ki so zapisane v evangeliju. Druge osebe niso vezane na besedilo svetega pisma, temveč so oblikovane iz dejanja in dogodka: Ista doba in dva svetova; doba hudega in zlega — oblast teme: izraelci in rimski svet. Prvi izprijen in sebičen
—	drugi mogočen in krvoločen. Ta izžema ljudstvo z oblastjo Mo-zesove postave — oni z močjo cesarjevega zakona. In v to se razodene zakon in postava — božja.
Fr. L.:
Iz razgovora z avtorjem
Po dolgem času in obilnem trudu se je naši Drami posrečilo stopiti pred občinstvo z novo Gregorinovo pasijonsko igro »V času obiskanja«.
Vse tiste, ki so gledali pred leti ob velikonočnih praznikih prvi Gregorinov pasijon »INRT«, bo gotovo zanimala sedanja nova drama iz Kristusovega življenja in časa. Vprašal se bo marsikdo, kaj vendar se da iz »Pasijona« še narediti, bodisi igravsko ali idejno. Vsak tak radovednež bo pri novi Gregorinovi igri zelo prijetno presenečen in naravnost razočaran v najboljšem smislu besede.
To je nova drama, nova koncepcija, nova vprizoritev in novo igranje. Pri tej priliki moramo z žalostjo ugotoviti, da je bilo naši Drami zelo neprijetno, ker ni mogla pričujoče igre pokazati občinstvu že za Veliko noč. Toda tehnične težave, ki jih čestokrat ni mogoče slutiti že v naprej, še boli pa epidemija gripe in obolelosti med članstvom, so nam to preprečile. Upamo pa, da nismo prišli prepozno, saj nam je dobra predstava v vsakem času dobrodošla.
122
Da bi kaj več izvedeli o Gregorinovi novi drami iz Kristusovega življenja, smo se obrnili na avtorja samega, ki nam je na naša vprašanja rade volje odgovarjal:
1.) Koliko časa ste pisali pričujočo dramo?
Nekako eno leto. Znano vam je, da smo »INRI« v šestih sezonah
igrali okrog petdesetkrat. Svetopisemska snov me je tako prevzela, da sem se ves vanjo zaživel in poglobil. Ko sem bil v Berlinu na gledaliških študijah, sem našel tam judovsko knjižnico z zanimivo judovsko literaturo. To je bilo, česar sem iskal, ker smo šablone in stereotipnosti v pasijonskih igrah že siti. Študiral sem. Ob počitnicah na deželi pa sem hotel neko jutro prav zgodaj vstati. Prosil sem domače, naj me pokličejo za rana. Toda ni bilo treba, saj vso noč nisem zatisnil oči. Bilo je med soboto in nedeljo^ zame nepozabno noč: kakor v sanjali, toda jasno in razločno, sem zagledal pred seboj svojo novo dramo, vse prizore, osebe in dialoge, da me je vsega prevzelo. Dan nato sem sedel k mizi in začel tudi tako pisati.
2.) Kaj je najbolj značilnega za vašo novo dramo, bodisi v sceničnem, religioznem in zgodovinskem oziru?
To boste videli na predstavi.
V	sceničnem oziru sem postavil stalen okvir, v katerem je mogoče najboljše in najhitrejše prikazati vseh osem različnih postaj in obe živi sliki. Jasno je, da se je pri taki snovi le težko boriti s tesnobo gledališkega odra. Toda, če se nam posreči postaviti na evharističnem kongresu to dramo na prostem, se nam bo nudilo gotovo neprimerno več prilike, da pričaramo občinstvu vse velike realistično — mogočne prizore Oljske gore, Golgote, templja in ljudskih množic. Kje bo ta vprizoritev na prostem, še ni gotovo. V poštev bi prišla za enkrat dva kraja.
Kar se tiče druge točke: v vsej drami ni niti ene Jezusove besede, ki je ni v bibliji. Glede poglobitve in poznanja svetopisemske snovi se mi je pohvalno izrazil sam škofijski cenzor univ. prof. dr. A. Odar. Vse je grajeno na »času obiskanja«, ki je še danes. Podnaslov drame bi se lahko glasil »V tistem času, ko je živel človek«. Kakor so takrat Judje pričakovali Mesijo in ga križali — tako smo tudi še dandanes »v času obiskanja« ... Osem postaj imamo v drami: pri vsaki postaji se pojavi Jezus in se nam pokaže v vedno novem izvrševanju svojega lažjega poslanstva, in sicer kot Učenik (tu se prvič pojavi), 2.) Poslanec (t. j., da je on pričakovani Mesija), B.) Duhovnik, 4.) Sodnik (kjer on sodi v resnici svoje sodnike, ne oni njega), 5.) Kralj (nad kralji), 6.) Človek (kjer trpi kot človek), 7.) Sin božji (kjer umrje kot človek in živi dalje kot Bog), 8.) Odrešenik. Živi sliki nam prikazujeta: 1.) Vstajenje in 2.) Poveličanje Gospodovo.
Zbral sem najbolj značilna mesta iz »Knjige Prerokov«. Iz, teh citatov naj gledalec vidi, da je Jezus tisti, ki so ga videli stoletja in stoletja preroki prihajati kot Mesijo in v vsakem prizoru (postaji), ki ga zagledamo takoj, ko bravec konča citat iz biblije, naj
123
i
vidimo samo živ dokaz izpolnitve. Gledavec naj do j me ta dokaz in vzljubi Prihajajočega.
V	zgodovinskem oziru. Drama je pisana realistično, za spoznanje stilizirana, toda z vsem ozirom na estetiko, ki je pri taki verski snovi vedno kočljivega značaja. Če šem liotel prikazati zgodovinski pravi okoliš, sem se moral odločiti za sveta: na eni strani Rimljani, na drugi Judje. V sredi med obema svetovoma pa stoji — Jezus. Vse to mi je položila v srce moja pokojna mati.
Delal sem v najsvetlejšem spominu nanjo, ki mi je dala vse.«
*
Tako avtor. Sam je gledal v Oberammergau »Pasijonsko igro«. Vendar pa se je vrnil od nje zelo razočaran in zato ni treba še poudariti, da se mu ni zdelo iz nje kaj posnemati, ker je v njej marsikaj, kar za naše razmere ni prav nič prikladno. Gregorinova igra je pisana torej popolnoma samostojno. Kot režiser je vse scene v potankosti vzgledno izdelal, vendar tako, da nikjer ne izstopa kak posameznik kot bolj važen iz celote, pač pa je povsod poudaril celoto s posebnim ozirom na notranjost in prostor. Zanimalo vas bo še, da smo morali radi velikega ansambla povabiti mnogo nepoklicnih igralcev iz različnih poklicev. Dasi niso zato honorirani, z navdušenjem sodelujejo in vrše svoje naloge z največjim umevanjem.
Odrska oprema je popolnoma nova in narejena po načrtih avtorja samega. Ravnotako je s kostumi, ki so večji del novi in prenarejeni.
Za delo je pokazal ljubeznivo pozornost g. prof. Omerza.
Psalme in glasbene točke je zložil prof. M. Tomc, točke na orglah pa izvaja mons. St. Premrl. Zvonovi so pravi velikonočni zvoni s' procesije Sv. Petra v Ljubljani.
Prihodnja dramska novost.
Prihodnja dramska premijera bo Vombergarjeva izvirna ljudska igra »Zlato t e 1 e« v režiji g. Milana Skrbinška.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Ciril Debevec. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
124
KOLINSKA CIKORIJA
je naš pravi domači izdelek
Priporoča se Vam
»SLAVIJA«
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani
za zavarovanje
proti oškodovanju vsldd požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč itd. na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12
Telefon štev. 2176 in 2276
času obiskanja
Osem postaj o poslanstvu.
i/ovm	jjuomiioi » li.
Z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in	Njegovim.	Na	podlagi	evangelija	iz	tistega	Sasa	napisal	Edvard	Gr
so:
Režiser: E. Gregorin
Mati Marija iz Nazareta.................................Marija Vera
Jezus .  ...............................................Gregorin
Njegov ljubljenec Janez.................................x
Ribič: Simon-Peter iz Kafarnauma........................Bratina
Juda iz Karije..........................................Jerman
Žena iz Magdale.........................................Nablocka
Slepi iz Betsajde in njegov vodnik......................x, x
Bogati mladenič in njegova Mirjam.......................x, Slavčeva
Hromi, slepi, sušični...................................x, x, x
Dvanajstletni in sedemletni deček.......................x x
Svetovavec: Jožef iz Arimateje .........................Danes
Učitelj Izraelov: Nikodem...............................Plut
Bravec
Deveteri. Člani Velikega zbora. Menjavci. Prodi x nastopajo: Zajc, Gale, Gusti, Frelih, Potrato, Turnšek, Čerfle|
I. postaja: Učenik — Pred domom Jezusove matere v Nazaretu. II.: Posl8*? iz Arimateje. IV.: Sodnik — V zbornici Velikega zbora v templju. V.: Kr“ njem dvoršču sodne hiše. VII.: Sin božji — Na Golgoti in na vrtu pred
sliki): 1. Kristusov
Glasbila: prof. M. Tomc. Crglje: Msgr. St. Premrl. Zvonovi: cerkve Sv.
stvom arh. Franza. Večinoma nove kostume je izdelala gledališka
Veliki duhovnik: Jožef Kaifa.........................Cesar
Prvak zborovih starešin: Aminadab...................Potokar
Učeni pisn ouk: Rabi Gamaliel......................Pianecki
Učitelja po tave: farizej Joda, saducej Sadok .	.	.	Skrbinšek, Lipah
Menjavca in prodajavca v templju: Levi	in	Amos	.	Sancin, x
Upravitelj Judeje: Poncij Pilat .  ......................Levar
Stotnik Petronij...................................Drenovec
četnik Longin..........................................x
Vojaka najemnika: Gladiator iz Galije, Enooki iz
^ Sparte.............................................x, x
Pesni in levi razbojnik: Dizma in Gezma	.	.	.	.	x, x
[,'omarji. Dečki. Deklice. Vojaki. Stražarji. Izrael
, Starič Brezigar, Gornik, Varel, Jeraša, Paternost, Vidovič.
K
,a dvoru poganov v templju. III.: Duhovnik — V veži in v obednici Jožefa Uj,ed sodnim stolom in v sodni hiši. VI.: Človek — Na spodnjem in zgor-r*Ho. VIII.: Odrešenik: V grobni votlini Jožefa iz Arimateje. Epilog (živi [ Jej 2. Kristusovo poveličanje.
dekoracije po osnutkih avtoria je izdelala gledališka slikama pod vod-fCa pod vodstvom garderoberja Horvata in garderoberke Habičeve.
Po III. i11 odmor.
Občinstvo se naproša, da z tla vsebino drame ne ploska
Blagajna se odpre ob pol 20.
'k ob 20.
Konec po 23.
Parter: Sedeži	1. vrste .... Din 28'—
„	II. - III. vrste	.	.	26’—
„	IV. - VI.....................24--
VII.-IX. ..	.	:	22--
„	X.-X1........................20--
„	XII. -XIII............... 18-
LoSe v parterit Din 100 —
„ v L	»	100-
. balkon*!1' g1*)	.	7Q._
Dodatni ložni
VSTOPNI« aa dobivaj* v predprodaji pri gladallikl I*1
Pradplsama taksa za
Balkon: Sedeži 1. vrste
„ II. dalorljai „	1	„
„ lil. - ,
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
*ft«rnnm gladailttu od 10. do pol 1. In od 3. do i. ur* ** §• vraiuoana v canah
Din
20 — 16'-
14-
12--10'-2 50 5-
D
Ct NIMAM DOBRE K/M DOBITE DNEVNO 5VEŽE PRAŽENO LE
M! TVD B MCTCIl imuA/iA. votmov no S.
„V. BIZJAK
dvorni dobavitelj
keksi in biskviti so
prvovrstni!
€€