Listek.
509
kladna. »Prosjak« v d-molu ima jako karakteristično spremljevanje prelepemu napevu, v katerem je Lisinski izlil vso bol svojega tožnega srca. Sploh je opaziti pri vseh skladbah Lisinskega v molu, da se odlikujejo s posebno lepoto in izrednim čustvom. V njih je našel najlepšo priliko za izraz čustvom trpečega svojega srca S tem pa ni rečeno, da se mu niso skladbe v duru povedle; nasprotno, v pesmih »Der Zuflucbtsort« (Utočište) v es-duru in »Die Botschaft« (Poruka) v g-duru, katerima je Lisinski tudi besede sam zložil in katere je Avg. Harambašic jako lepo pohrvatil, pokazala se je Lisinskega fantazija v polni bujnosti in dramatiški sili. Tu nahajajo besede v glasbi včren izraz spominov pesnika-skladatelja ter sta obedve pesmi polni dramatiške kreposti, kateri dajeta pevcu lepo priliko, izkazati se v dramatiškem prednašanji petja. Želeti je torej, da bi se vsi ljubitelji slovanskega petja zanimali za te skladbe slovečega hrvaškega skladatelja in segli po tej zbirki, s katero izdajo si je pridobil za slovensko glasbo v obče, posebno pa za hrvaško vrlo zaslužni glasbenik in pisatelj prof. Fran Kuhač novih zaslug. Delo je izšlo vrlo ukusno tiskano; naslovni list ima tudi dobro pogojeno podobo Lisinskega in se dobiva za I gld. 60 kr. v akadem. knjigarni Lav. Hartmana (zdaj Kugli in Deutsch) v Zagrebu.
Naj pri tej priliki še tudi omenim, da se morejo dobiti v tej knjigarni, ali pa pri izdatelji g. Fr. Kuhači samem, štirje že izdani zvezki njegovih »Južnoslov. narodnih po-pievaka«, kateri obsezajo 1600 ndrodnih napevov s klavirskim spremljevanjem in kateri so poprej stali 20 gld. sedaj za 10 gld. Izdatelj razprodal bi rad še imajočo zalogo teh zvezkov za polovično prejšnjo ceno, da bi mu bilo s tem omogočeno izdati še 5. in 6. zvezek te zbirke, s katerima bo delo dokončano.                                        Fran  Gerbič.
Novi češki naučni slovnik. V časopisu »Magazin ftir die Literatur des In- und Aus-landes«, letnik 1889. št. 2. sodi Traugott Pech o Ottovem slovniku naučnem prav laskavo. Ta >                        časopis je omenil to delo že v prejšnjem letniku,   ali v neprijaznem zmislu,  ker je hotel
povedati poročevalec nekatere pikre besede Cehom po stranski poti skozi Nemčijo. Zato naj podamo Pechovo sodbo nekoliko natančneje, da pokažemo, kako sodijo nepristranski, a učeni, vestni nemški veščaki o Slovanih. Pech je dokazal namreč že s svojim nemškim prevodom Pypin-Spasovičeve zgodovine slovanskih literatur, da je vešč slovanskim literarnim vprašanjem. Pravi med drugim: »V Cehih se ni pogrešalo nikdar znanstvenih in literarnih močij; bil je čas, ko so preskrbovali vso Avstro-Ogrsko državo s svojimi olikanci za upravne in šolske potrebe. Tedaj so se združili bolje v svoji domovini — ali so se pa preselili ti učenjaki na Rusko, na Bulgarsko, v Ameriko. Ker je zadosti močij, je tudi Ottov slovnik jako popoln v strokah obče omike, da, v njem nahajamo marsikak članek, katerega v naših (nemških) slovnikih naučnih (Conservations-Lexika) pogrešamo — gotov dokaz, da to delo ni samd posnetek ali prevod tujih vzgledov, Najnatančneje govori seveda o domačih, češko-slovaških in v obče slovanskih razmerah. Bogato pa bode delo tudi o avstrijskih, ogrskih, rumunskih, v obče vzhodno-evropskih rečeh in končno v stvareh cerkve rimsko-katoliške in grško-katoliške. Na tem polji more služiti to delo tudi izven domačega jezikovega polja kakor važen in tudi zanesljiv vir.« Po teh opazkah omenja, da je prvo delo te vrste v češki literaturi »Slovnik Naučny«, katerega je izdal knjigar L. Kober v Pragi 1. 1860.—1874., urejal dr F. L. Rieger s pomočjo dr. J. Ma-lyja. To delo se odlikuje za one čase po korenitosti, bogastvu, nepristranosti; slavisti vseh dežel vedo, koliko lepih in zanesljivih virov so zajemali iz njega za svoje stroke. Zatd ga veseli, da izhaja sedaj dodatek k njemu. To oceno zabeležimo, da pokažemo, kako sodijo resni učenjaki o Čehih.                                                                                     F. H.
Ruska književnost.    N. Barsukov   opisuje življenje   in dela M P. Pogodinova v dveh zvezkih.  — M. J. Suhomlinov je izdal 1. zvezek   preiskavanj   in  študij   o ruski lite-