OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU Iivršnjemo TukoTrstiM UskoTlnt NAKOPRAVNO , EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ir. Commwdal Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 11, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 223 JOSEPH PLEMEN (Saje) V Long Clinic bolnišnici v In- Velike Britanije in Francije v New York šele po ameriških volitvah. Drugič: Sedanja ameriška delegacija pri Združenih narodih je ur-girala tako Trumana, kakor Eisenhowerja, da spopolnita to delegacijo in ji dasta gotovo pol-nomočje, kako naj postopa, kot edinstvena v vseh pogledih. Tretjič: Eisenhc^wer je od svoje strani pohitel, da je imenoval senatorja Lodgea kot začasnega svojega zastopnika pri federalni vladi, ki naj predoči Tru-manu zamisli Eisenhowerja na polju bodoče ameriške obrambe in zunanje politike. Dva sveža grobova—dva spomenika Ji ohr; zapelo več žalostink. Bodi jen blag spomin! Lie odstopil York, lO. novembra— tajnik Združenih na-frygve Lie, je odstopil. 0^ J® bil predmet napadov tako ®tra Rusije in kritiziran od gotovih odborov ameri-'kongresa. Lic pravi, da odstopom ugladiti niiru, če naj bi bila do ^ njegova osebnost kaka za-^ dosego tega cilja. KOREJA IN POLOŽAJ WASHINGTON, 10. novembra—Po poročilih iz Londona je ministrski predsednik Churchill zatrdil, da Velika Britanija vstraja na tem, da se vojni ujetniki na Koreji ne vračajo v domovino prisilnim potom, torej staro, znano stališče Zapada. General Eisenhower je na br-zojav Trygve Lieja slednjemu zagotovil, da je pristaš ideje Združenih narodov, torej Zedi-njene države ppd vodstvom Eisenhowerja ne bodo umaknile svoje podpore Združenim narodom. Andrej Višinski je povdaril nespremenjeno stališče Sovjetske zveze, ki je stališče Kitajske in Severne Koreje, da se morajo vrniti v domovino vsi vojni ujetniki, tudi prisilnim potom. General Van Fleet je zatrdil, da bo preteklo še precej časa, dokler se bodo južno-Korejci toliko vojaško izvežbali, da bodo znali uporabiti moderno orožje. Zgubil očala V soboto se je zgubilo med E. 63 in E. 64 St. ter St. Clair Ave. moška očala. Kdor jih je našel, je prošen, da jih vrne na 1001 E. 63 St. CLEVELAND, O. — Danes v torek leži truplo pokojnega delavskega voditelja Philipja Mur-raya v Pittsburghu na mrtvaškem odru, da leži v četrtek k večnemu počitku. Murray je omahnil v smrt na zapadni obali Amerike v San Franciscu, zadet od srčne kapi. Murray, po rodu Škot, je prišel v Ameriko leta 1902 in postal ameriški državljan leta 1911. Škotje so dali Ameriki svoj pečat, bodisi na polju industrije, trgovine, na delavskem polju pa je bil Murray zvezda svoje vrste. Sin rudarja, ki se je tudi v domovini dvignil do mesta voditelja rudarjev, se je Philip Murray v drugi domovini v Ameriki udejstvoval najprvo med rudarji. Že leta 1912 ga vidimo v družbi Johna Lewisa, slednjega kot predsednika, Murray a kot podpredsednika (1920) rudarjev. V gibanju ameriškega delavstva je zgodovinsko važna letnica 1935. Unija A.F.L., ki je zastopala stališče, da naj bodo člani unije samo strokovni delavci, je zanemarjala ostalo delavstvo. Polja so bila odprta, da se organizirajo ostali delavci in tako je nastala C.I.O., ki je učinkovito posegla v organizacijo jeklarjev. Pustimo na strani ^ore med Lewisom in Murrayem; dejstvo je in ostane, da se je Murray z dušo in telesom posvetil organizaciji C.I.O., katere šef je ostal. Lewis pa rudarjem; da je šel Murray dosledno po politični poti tiste stranke, ki je zastopala delavske koristi, dočim je imel Lewis spore z demokrati, tudi s Franklinom Rooseveltom in je paktiral z republikanci. Murray je bil izvežban strateg kako se vodijo stavke, če naj bo uspeh zagotovljen. Organiziral je stavke v industriji jekla leta 1946, 1949 in 1952, vedno pa z uspehom, da so jeklarji dobili povišanje mezd in druge ugodnosti. Murray je bil prepričan unionist in je bilo njegovo vodilo "odstranite delavske unije in imeli boste industrijski fašizem; fašizem pa rodi komunizem." S svojim delom si je postavil spomenik, ki bo med ameriškim delavstvom trajnega značaja. Dr. Chaim Weizmann Iz Palestine je prispela vest, da je umrl predsednik novo ustanovljene judovske države Izrael Dr. Chaim Weizmann v starosti 77 let. Tudi njega je zadela srčna kap. Ime Weizmanna ne pomeni samo ime očeta nove judovske države Izrael, marveč je mednarodnega pomena. Ali se bo ta država ohranila in po znani judovski žilavosti napredovala, potem bo postala važen faktor na razgibanem Srednjem vzhodu. Tega vprašanja se zavedajo tudi Arabci, ki to državo obkrožajo. Zdi se, da je ta država kakor dobesedno vzeto trn v peti arabskega sveta, pa da se Arabci tudi zavedajo kaj pomeni judovska država v sredi med njimi, država ljudstva, ki je znano po svoji nadarjenosti in brez primerni žilavosti. Zato Arabci nasprotujejo Izraelu kjerkoli je možno. Zapadno nemška vlada se je na primer pogodila z židovsko organizacijo o odškodnini, ki naj se plača Judom za vse krivice in izgube premoženja ter smrti, kar je Judom povzročil nacist Hitler. Arabci javljajo, da če bo dogovorjena vsota končno sprejeta in Judom izplačana. Arabci nimajo z Zapadno Nemčijo nobenih zvez. Najvidnejši potomec judov-stva, ki ve kaj hoče, je bil pokojni Weizmann, rojen 27. novembra 1874 v zapadni Rusiji v družini, ki je imela 12 otrok. Redek je primer med političnimi voditelji, ne enega naroda ali države, marveč lahko rečemo sveta, da bi si en mož zastavil konkretni življenjski cilj in vodil za njega borbo polnih 50 let in ne bi nikdar obupal. Weizmann je človeštvu simbol energije in doslednosti. Učenjak in politik. V življenju ga'srečamo na Poljskem, v srcu Nemčije v Berlinu, v demokratski Švici, v svetovnem Londonu. Kot znanstvenega delavca v kemiji, torej v laboratorijih in pisanju znanstvenih knjig: na drugi strani politika, ki obdeluje vlade, vse v smeri, da končno pride do judovske države Izrael. Vidimo ga v Ameriki in končno leta 1948 v Palestini, ko postane prvi predsednik novorojene države. Kaki šnjekoli stališče naj kdo zastopa do judovstva, eno je gotovo, da Weizmann lahko služi kot svetal vzgled vsem tistim, ki verjamejo v staro načelo, "da, kjer je volja, tam je tudi pot!" Zastopniki treh velesil Vehke Britanije, Francije in Amerike izjavljajo, da se bodo ponovno sestali na skupnih konferencah. Zastopniki ostalih držav iščejo kompromisne predloge, kako naj se prepriča sovjetski delegat Višinski, da tudi on pristane na kompromisno rešitev vprašanja vojnih ujetnikov in njih vrnitve. Levičar Bevan o Koreji Po poročilih iz Tredegara, Wales se je britanski levičar Bevan na zborovanju delavske stranke bavil z Eisenhowerjem kot novoizvoljenim ameriškim predsednikom v zvezi z položajem na Koreji. Bevan je zatrdil: "Eisenhower ne bo imel podpore britanskega ljudstva, če bo poskušal končati vojno na Koreji na ta način, da bo vojno razširil izven Koreje." Mnenja med diplomati Za belo pleme je imela Koreja nedvojbeno to zlo posledico, da je padel ugled tega plemena v Aziji, pa naj se to dejstvo prizna, ali pa zanika. Azijci smatrajo Korejo kot znamenje, da se uspešno dviga azijski nacionalizem. Ker pa se vojna ni končala hitro kot se je prvotno mislilo, so zapadne velesile izgubile na ugledu v Aziji na splošno. K temu je bistveno pripomogla tudi sovjetska in splošna komunistična propaganda med azijskimi ljudstvi, zlasti propaganda z bakteriološko-zastrupljevalno vojno, katero naj bi vodili Amerikanci. Zamisel Eisenhowerja naj bi bila ta, da prepriča Zapad o potrebi nekega kompromisa. Eisenhower pa da ima daljši program, katerega cilj bi bil ta, da razdruži satelitske komunistične države od Moskve. Kako bo to storil pa da bo povedal šele ta krat, ko bo formalno nastopil mesto ameriškega predsednika. Dogodki na Koreji sami Padlo' js v oči, da je ravno sedaj general Van Fleet, ki je ko mandant zavezniške kopne voj ske na Koreji, objavil svojo željo, da se umakne iz Koreje. Van Fleet je prevzel poveljstvo na Koreji meseca aprila 1951. Agencija AP poroča, da se bo poveljnik na Koreji izmenjal v razdobju dveh mesecev. Rosenberg na Koreji Pomočnica obrambnega tajnika Anna Rosenberg je v družbi generala Van Fleeta pregledala položaj na terenu. Njena naloga je bila tudi v tem, da se prepri ča o moči in kakovosti na novo organizirane in opremljene južno korejske armade. Južna korejska armada in njena vlada na Koreji je bila predmet ameri škega predsedniškega volilnega boja. Eisenhower je propagira idejo, da naj se predvsem južno Korejci zaposlijo v prvih bojnih linijah, odkoder naj se umaknejo ameriški vojaki. Na to vest so ameriški dopisniki na Koreji poslali tako Eisenhowerju, kakor Stevensonu skupen poziv, naj se s sprertiembo vojaške strategije na Koreji ne prenagli. Južno Korejci sami ne morejo braniti vseh položajev, umik zavezniških čet, predvsem Ameri-kancev, pa bi lahko dovedel do katastrofe. V volilnem boju je Eisenhower uporabil tudi pismo, katero mu je izročila žena generala Van Fleeta in ki se peča z rekrutira-njem južnih Korejcev. Truman je na shodih naglašal, da je zavezniška komanda na Koreji žs pred enim letom in pol začela z rekrutiranjem in vežba-njem južnih Korejcev, ki so že v bojnih linijah. Anna Rosenberg je izrekla pohvalno kritiko o napredovanju te južno korejske armade. Južno korejska armada je napravila nanjo dober vtis. Lahko se ugotovi v vrstah južnih Korejcev odločna volja, da je ta narod s svojo oboroženo silo pripravljen braniti svojo domovino. Izjava sama na sebi je pre; vidna in se nfe bavi z zahtevo Eisenhowerja, da naj južni Korejci sami vzdržijo vse bojne linije na Koreji, predvsem pa ne pove, ali bi bili južni Korejci do-rastli za to nalogo. In to je glavno. Pričakuje se, da bo zlasti britanski zunanji minister Anthony Eden v debati glede Koreje zelo iniciativen, že z ozirom na to, ker se tudi britanski laboristi izredno žilavo zanimajo za položaj na Koreji in zahtevajo, da naj bo poleg Amerike v prvi vrsti britanski glas, tako v politiki, kakor v vojni strategiji na Koreji soodločilen. V tujini bodite dostojni! FRANKFURT, Nemčija, 10. novembra—Ameriška evropska vrhovna komanda je odredila policijsko uro za vse ameriške čete, nastanjene kjerkoli po Evropi. Noben ameriški vojak ne sme biti zunaj na cestah ali v javnih lokalih po polnoči. Pred enim mesecem je bila odrejena policijska ura le za gotove vrste vojakov, ostali pa so bili opozorjeni, naj se podredijo predpisom in ubogajo nasvete. Ker ta opomin ni zadostoval, se je odredba o policijski uri razširila na vse vojaštvo. Iz Anglije se poroča, da je prišlo med ameriškim vojaštvom, ki je nastanjeno, predvsem kot zrakoplove! na ameriških bazah v Angliji, in med Angleži, do neljubih incidentov. Te incidente so izrabili britanski komunisti in začeli proti Amerikancem z znano agitacijo, ki je v ostalem sovjetskega izvora, namreč, "Ame-rikancij poberite se domov!" Sestavljena je mešana komisija, ki naj slučaje preišče in najde gota dostojnega sožitja med Amerikanci in Angleži. Na obisku V, Clevelandu se nahajata na obisku Mr. in Mrs. Filip in Frances Godina iz Chicago, 111. Mr. Godina, ki je bil do pred nekaj meseci nad 40 let upravnik "lyosvete" in tiskarne SNPJ, je bil časten gost na priredbi društva V boj, št. 53 SNPJ, ki se je vršila v nedeljo zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 11. novembra 1952 it ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)--------------------- For Six Months—(Za šest mesecev)-- For Three Months—(Za tri mesece)----------- _$10.00 6.00 _ 4.00 For Canada. Europe snd Other Foreign Countries: >Za Kanado, Evropo :n druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) —A----------- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months-—(Za tri mesece)-- $12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 18?9, 104 KOMUNISTI V AMERIKI (1) Borba zoper komunizem doma v Ameriki je bila v vrsticah republikanskih govorov na dnevnem redu. Trdi se, da so ameriški farmarji, potem ko so dobili zagotovilo od Eisenhower j a, da bo dal iste podpore kot so jih uvedli demokrat je, bili privlačni za republikance, ker so se tudi oni dali prepričati, da so demokrat je šli z ameriškimi komunisti preveč z rokavicami in niso pokazali dovolj trdne roke. Slučaj komunistov v Ameriki se je razpihnil v balon, ki je metal svojo senco preko vse Amerike. Ko pa je šlo za štetje oddanih glasov, je vsakdo mogel uvideti, da gre v ameriškem političnem življenju prej ko slej le za dve politični stranki—za demokrate na eni, republikance na drugi strani. Da obstoja tudi v Ameriki komunistična stranka, to je dejstvo. Čudno bi le bilo ako bi ne obstojala, ko gre vendar za najbolj industrijsko državo sveta in ko po prvi svetovni vojni nobena država ni bila izvzeta od idej, ki jih je širila ruska boljševiška revolucija. Ameriška komunistična stranka se je v isti logiki kot drugod porodila leta 1919, ko se je od takratne socialistične stranke odcepilo levo krilo, ki je šlo za idejami ruske revolucije. Fanatični komunisti so si predstavljali Ameriko kot razorano njivo, kamor,so upali sejati semena komunistične revolucije. Agitirali so med nezaposlenimi, ponižanimi in razžaljenimi, lačnimi in brezdomci, med izobraženci in srednjim stanom, ki so se deloma oprijeli ideje človekoljubja, deloma pa so se bali v letih nastopov fašizma v Italiji in nacistične agitacije v Nemčiji—fašizma tudi v Ameriki. Vendar pa Amerika ni bila, kakor tudi danes ni, hvaležno polje za mednarodne komuniste. Leta 1934 je imela komunistična stranka 25,000, leta 1936 40,-000 in leta 1938 že 75,000 pristašev. Leta 1944 se je pri-staštvo dvignilo sicer na 80,000 in si je za leto 1946 stranka nadela nalogo, da pridobi v celoti najmanj 100,000 članstva. Toda stranka je začela nasprotno upadati. Za ameriško komunistično stranko je najbolj značilno dejstvo, da je razmeroma nizek procent tistih pristašev, na katere bi stranka lahko trajno računala. Samo 10% je takih, ki vzdržijo pri stranki 15 let, 30 do 40% pa takih, ki so vzdržali od dveh do 10 let, nato pa odšli, izgubili interes in prenehali plačevati članarino. Komunizem sam na sebi je v bistvu revolucionaren. Komunistična stranka naj se že po osnovnih principih pri-koplje povsod nasilnim potom do oblasti. To je v ostalem tudi nauk Karla Marxa. Ce pa je komunizem revolucionaren, ali je za Ameriko nevaren ravno radi njegove revolucionarnosti? ^ Amerika je nastala iz revolucije. Poj m revolucije torej ni ne ameriški, James Wilson, ki je sodeloval pri sestavi ameriške ustave je tudi zapisal: "Princip revolucije se mora in se bo moral naglaševati kot princip ameriške konstitucije." To načelo so v ostalem izpovedovali 'tako Washington, kakor Thomas Jefferson. Jefferson je celo preračunal, da bodo revolucije nastopili v Ameriki, v kakršnjemkoli obsegu že, vsakih 20 let, seveda, če bodo dani predpogoji, da bod o te po Jeffersonu potrebne revolucije tudi imele kak uspeh. Ce je ameriški komunizem tako zasovražen v Ameriki, si lahko zastavimo vprašanje številka 1, kaj je temu vzrok? Revolucija sama na sebi, kakor jo pridiguje komunizem, gotovo ne. Ce se ne zahteva niti od pristašev republikanske, demokratske, ali socialistične stranke, da podajo izjavo, da niso bili oziroma, da niso komunisti, pač pa o predstavnikih delavskih unij, kje je najti pravi vzrok tega postopanja in kako ga je spraviti v sklad z ameriško ustavo? Končno je vsak Amerikanec enako svoboden in velja ameriška ustava za vse! Končno ameriška komunistična stranka ni z nikakim zakonom izrecno prepovedana! Končno gre po vseh podatkih za razmeroma tako malo gibanje, s tako malimi sredstvi umske in materialne narave, da se vprašamo—ali gre za neke izredne pojave? L.C. Pismo ravnateljice zavoda slepih EUCLID, Ohio—Mrs. Marion Bashel, ki se je zadnje poletje nahajala na obisku v stari domovini, je tja ponesla ob isti priliki darila krožka št. 1 Progresivnih Slovenk za slepo deco. Pred kratkim je prejela od Mire Dobovšek, ravnateljice zavoda za slepo mladino v Ljubljani, sledeče pismo: "Obiski ameriških rojakov v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani "Mnogi slovenski rojaki iz Ze-dinjenih držav, ki so letos potovali v Jugoslavijo, so obiskali tudi Zavod za slepo mladino v Ljubljani. Glavna tajnica Progresivnih Slovenk, Mrs. Josie Zakrajšek je prisostvovala prireditvi slepe mladine ob zaključku šolskega leta v mesecu juniju. V juniju je obiskala slepp mladino tudi Mrs. Marion Bashel, predsednica krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Clevelandu, ki je prinesla kot darilo tega krožka pet prekrasnih za-pestnih ur, izdelanih specialno za slepe. "Te ure je prejelo pet najboljših gojencev, ki bodo prihodnje leto zapustili zavod in šli v razne poklice, kjer jim bodo ure zelo potrebne. Tovarišica Bash-lova je izročila za našo slepo mladino tudi dar tovarišic Trat-nikove, Candonove, Skukove in Stoklove. Vsem iskrena hvala! "Zelo veseli smo bili tudi ostalih obiskov. Posetili so nas še: Mary in Joseph Jeraj, Josip, Berta in Ronald Dovgan, Mary in Peter Šter, Mary in Andrew Bozich. V spremstvu tovariša Etbina Kristana in njegove soproge Frances Kristan pa so nas obiskali v začetku meseca septembra Lojaka in Frank Muha in Mimi Omahen. "Vsi gostje so si ogledali prostore v zavodu in razstavo, kjer so se seznanili z delom gojencev in učiteljstva. Osebno so se prepričali, da ima slepa mladina v Ljubljani lep dom in dobro oskrbo ter uživa najboljši pouk, da bo nekoč sposobna sama služiti svoj kruh. Gostje so se tudi prepričali, kolikega pomena in koristi so za napredek zavoda razna praktična darila, ki so jih poslale Progresivne Slovenke. "Vsem prijateljem slepe mladine iskrene pozdrave in zahvala ! "Ljubljana, 22. oktobra 1952. "Za Zavod za slepo mladino v Ljubljani, ravnateljica: "Mira Dobovšek." STEVENSON-EISENHOWER WASHINGTON, 11. novem-bra-—Danes zvečer po osmi uri bodo ameriške radio postaje v službi "Svobodne Evrope" in "Svobodne Azije," prenašale izvajanja Stevensona in Eisen-hovverja o svobodi narodov. Stevenson bo govoril iz Spring-fielda, 111., Eisenhower iz Augusta, Ga., kjer se nahaja na počitnicah. Štiridese+le+nica društva Kras 8 SDZ CLEVELAND, Ohno—Kakor je cenjeni javnosti že delno znano, proslavi društvo Kras, št. 8 SDZ svojo 40-letnico obstoja, in to v soboto, 15. novembra v Slovenskem domu na Holmes Ave.. Pričetek ob 7. uri zvečer. Program proslave bo kratek in jedrnat; obsegal bo približno sledeče točke: Glavni predsednik Sušnik bo imel kratek govor v slovenščini, glavni tajnik Traven pa v angleščini. Predstavljen nam bo naš se edino živeči ustanovni in še vedno naš član, sobrat John Valenčič. Oktet pevskega zbora Jadran nam je obljubil, da nas ob tej priliki poseti in nam zapoje nekaj lepih pesmi in to tako kot zna le on. Vsi, ki smo te pevce že slišali, smo prepričani, da nam bodo podali nekaj lepega užitka. To bo približno naš celoten program, kateri bo trajal največ kakih 45 minut, nakar sledi ples. Našemu članstvu in javnosti je znano, da naŠe društvo ne prireja pogostih zabav in veselic, bilo bi pa skoro neodpustljivo, da ne bi vsaj skromno prosla- vili ta pomemben jubilej našega društva. Da nismo priredili kakšnega banketa (kot se ob takih prilikah spodobi), je vzrok ta, da nismo hoteli našega članstva in drugih posetnikov preveč finančno obremeniti, pač pa smo mislili "manjša kot bo vstopnina, večja bo udeležba," in to je,' kar mi želimo. Napolnimo dvorano Slovenskega doma, ker več kot nas bo, bolj bo luštno. Da bomo žejne napojili in lačne nasitili, smo se dobro pripravili, za plesaželjne je tudi preskrbljeno, da bomo zraven "kakšno rekli," je tudi gotovo. Torej, na svidenje! Joško Jerkič, predsednik. "Jadran" vabi na.koncert CLEVELAND, Ohio —Zopet je prišla jesen in z njo sezona koncertov in iger. Ko listje odpade, izgine čas poletne narave in vsi se počasi obračamo za razvedrilo v naših dvoranah — na koncerte itd. Že je tu čas Jadranove jesenske prireditve. V nedeljo, 16. novembra podamo lep koncert, bogat z natančno in skrbno izbranimi pesmicami. Vključene so stare in nove pesmi—pa vse lepe. Mešan zbor bo pel "Če ti ne boš moj, pa noben ne bo," zelo ljubezniva pesem; potem "Lastovkam" in "Zeleni Jurij" in seveda o lastovki in spomladi vsi radi pojemo; nadalje "Fantu," "Dekle pere srajčki dve," in še mnogo drugih. Ženski zbor bo zapel preljubo, "Lepo moje ravno polje" in "Moj ljubček je krepak mornar." Fantje se bodo postavili z "Vse najlepše rožice," "Ko so fantje proti vasi šli" in "Kaj mi nuca planinca." Slišali boste tudi izčrpke iz operete "Valček ljubezni" in "Grofa Cigan." V duetu pojeta Angela Zabjek in Frank Kosich, pesem iz Mozartove opere, "Don Giovanni" in duet iz "Valček ljubezni." Betty Resnik, Frances Godnavec in Florence Unetich pojete trio "Temperament," tudi iz operete "Valček ljubezni." Na programu bo tudi mešan oktet in solisti, a ni prostora tu za omeniti vse. Obstoj kulturnega društva danes ni lahka stvar. Težko je dobiti nove člane, ker današnja mladina po večini se ne zanima posebno za naše kulturno gibanje. Stroški pri prireditvah kakor pri vsaki drugi stvari so vedno višji. Zanimanje med našimi posetniki ni več tako globoko kakor pred leti. Seveda, sedaj imamo vsi druga razvedrila—gledališča, radije, televizije. Ampak to si lahko vse ogledamo in poslušamo vsak dan. Kulturna društva vas prosijo za pomoč samo parkrat na leto. Dajte priznanje pevskim zborom in dramskim društvom— •priznanje za njih delo in trud, da ohranijo našo kulturo čim več let. Brez vaše pomoči jim ni mogoče obstati. Gotovo vam je obstoj slovenske govorice in slovenske kulture dovolj pri srcu, da ne boste odrekli vstopnice tukaj ali tam za kakšno prireditev. Še zame je ta obstoj važen in jaz sem tu rojena Slovenka. Saj je slovenska pesem ravno tako lepa danes kakor je bila pred leti, ko so bile nase dvorane sezidane in pevski zbori ustanovljeni. Torej, obiščite koncert pevskega zbora Jadran v nedeljo, 16. novembra. Vstopnice so samo en dolar in doživeli boste lep program poln bogastva naše pesmi, in s tem dali spodbudo pevcem, katerim je naša pesem tako pri srcu. Florence Unetich. POZNAJTE ZAKONE Nepoznanje^zakona ni nikakršen izgovor za kršilce prometnih predpisov. Prometne postave so točno in razločno pojasnjene v civičnem oddelku rumenih listov katerekoli telefonske knjige. Čitajte predpise —seznanite se ž njimi—predvsem pa UPOŠTEVAJTE jihl Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE ROJSTVO NASELBINE Včeraj je bila prerija, puščava ali skrbno obdelana njiva. Pa je nekdo prišel, ali boljše—se pripeljal okoli, meril s korakom na levo in desno, potem pa izginil, kakor bi ga veter odnesel. Par dni kasneje se pritreseta oziroma pripeljeta dva človeka. Izvlečeta nekaj zavitkov in jo udarita na polje. Ce se je kaj takega pripetilo v naši vasi, so vaški možaki stopili skupaj, pogledovali drug drugega, dokler ni eden izmed .njih vzel pipo iz ust in razvozlal zastavico z besedami : "Žvenir je prišel." Beseda "inženir" je vse prenerodna za naš lepi jezik in zato je naš človek kar po svoje prikrojil, da je ložje za jezik in uho. Da, to je začetek bodoče naselbine. Inženir in njegov poma-gač skačeta nekaj dni sem in t je, zabijata količke, potem pa izgineta. Zatem privleče jo poseben avtomobil, ki ima na sebi eno že-lezje z velikanskim kolesom, kakor so v starem kraju pri mlinu. Previdno naravnajo, potem pa potegnejo. Kolo se začne vrteti in njegove lopate grizejo zemljo, da gre vedno bolj globoko. Ko je kake tri ali štiri čevlje v zemlji, začno tisti avtomobil previdno vleči. Kolo se vrti in meče prst na eno ali drugo stran. Tako gre več dni, dokler ni vse prekopano. Veste, kaj to pomeni? Temelj za zgradbo. Kopljejo navadno tri do štiri čevlje globoko, potem pa napravijo na vrhu podaljšek iz lesa, da pride temelj dva ali tri čevlje nad zemljo. To je vse, kar je potreba za začetek hiše. V južni Kaliforniji ne iščejo skale za temelj, ker je ni. Tudi nobenega kamna ni, ampak sama prst in jako droban vodni pesek. Vendar pa se najde tukaj in tam skalnato zemljo in tam lahko gradiš z opeko. Koder ni tega, pa ne moreš drugega, kakor položiti hišo kar na prst. Ker je lahke konstrukcije, se ne vdira in ne poseda, kar bi se zgodilo, d A. postaviš tje z opeko zidano hišo. Kje smo zdaj? Pri izkopanih jarkih za hiše in druga poslopja. Ko je to delo končano, pride zopet poseben avtomobil, ki je tako nekaj amerikanskega, kakor "sandvič" s pasjo klobasico. Ta avtomobil vozi namreč poseben stroj, ki je poln peska, sodra in cementa. Kadar se vozniku zdi potrebno, odpre posodo z vodo, da se začne izlivati na pesek in cement. Istočasno se počasi vrti, da se vse dobro premeša in pripravi, ko pride človek do stav-bišča. Bogami, če se to ne pravi porabiti ves čas, pa res ne vem, kaj bi bilo. Avto torej vozi material, katerega sproti pripravlja in ga s posebnimi žlebov^ pusti teči za temelj. Ko izprazni vse skupaj, odide nazaj po novi material. Med tem pa vozijo po tri ali več avtomobilov dodatni material tako, da je zmira^j en truk z materialom na mestu. Medtem ko se material strju-je, pridejo "plumberju" in postavijo ter zvežejo vse, kakor mora biti. Vso je še pri tleh, le posamezne močnejše cevi pripovedujejo svetu, kot bo kuhinja ali kopalnica. Zdaj pride čas za tesarje ali stavbenike. Velikanski dvojnati truki, to se pravi—prvi truk s strojem, drugi pa pripet za prvega, oba naložena do vrha. Vsak truk ima že ves umerjen les za eno hišo, garažo, ali kar je že. Do zdaj je bilo vse delo tako-rekoč v tleh. Ko pa pritisnejo tesarji, se kmalu vidijo "kavka-ve." Stene premerijo kar na tleh in zbijejo. Potem jih postavijo, prvo, drugo, tretjo, nadalje notranje prostore. Vse je iz samega "tubajfor," samo pod podom rabijo 2x6 ali kaj boljšega. To gre vse tako hitro, da dva človeka postavita ogrodje za eno hišo v enem dnevu ali tako. Ko človek pride recimo teden kasneje do stavbišča, ga pozdravljajo hi%na okostja in kažejo, kako bo izdelana nova zgradba. Zdaj pa stene. Veste, kako na-rede? Čisto navaden strešni papir nabijejo krog in krog, da izgleda od daleč v resnici kakor hiša. Vrh tega papirja nabijejo kokošjo žico (Chickenwire), potem pa namečejo morta. Na notranji strani pa nabijejo velike plošče "prešanega morta," na katerega pride nekaj morta, da se vse zamaže. To gre vse tako hitro, da bi rekel, da izdelata dva človeka eno hišo v enem tednu. Ko je vse gotovo, imaš pred sabo nekaj kakor resnično hišo, ampak je taka, kakor strah, ki je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni. Za Kalifornijo je to dobro in drži—kako dolgo, ne vem. Res je, da ni nič solidnega, trajnega—lepo pa je. In zdravo tudi. Včasih rabijo "stucco," za zunanje stene — zato je napet "chiqkenwire," da drži mort. Dostikrat pa najdeš hišo, obito z lesenimi deskami, kar lepo izgleda in je po mojih mislih bolj trdno, kakor "stucco." Tukaj se dobi "rdeči les" (red wood), ki je posebno dober za zgradbe, ker je jako trpežen in trden. Pravijo, da nikdar ne gnije. Gradba hiš, ki ima recimo pet sob in vse potrebne shrambe, velja danes primeroma okoli pet tisoč dolarjev, kar se mi zdi celo v ti draginji daleč previsoko. Ker dobi človek tukaj vse vrezano in zmerjeno, bi rekel, da bi lahko slednji človek postavil sam tako "kučo," ker ne zahteva drugega, kakor da znaš rabiti kladivo. Pri teh zgradbah ne slišiš drugega kakor večni "pika poka, pika pok," kakor v starem kraju, kadar mlatijo. To bi bil en način postaviti si dom. Imamo pa še drugega in ta je—da kupiš narejeno hišo. Ko sem prve dni malo hodil po okolici, koder živim, sem videl velikanski lot, ki je imel same stare hiše vseh vrst in oblik, kakor kočevski grehi. Vse so bile vzdignene od tal in podprte. Če imaš lot, greš lahko do teh ljudi, pregledaš hiše in si izbereš eno. Cena? Kakor se pogodiš. Rečem le toliko, da so dosti drage. Kaj pa potem ? Pridejo z avtomobilom, ki ima tako ploščo, kakor v starem kraju skedenj, koder mlatijo. Kar nekam spretno se spravijo h tisti hiši, ki jo mislijo prepeljati in predno se dobro zbudiš od svojega začudenja, je že hiša na avtomobilu. Potem se pa začne čisto posebna procesija. Kakih pet deset korakov pred avtomobilom gre človek z rdečo zastavo. Kar pride avtomobilov nasproti, se morajo kar lepo umakniti, kakor vedo in znajo. Največkrat gredo v stranske ulice, če pa cesta ni obrobljena, zapeljejo kar na polje. Najbolj imeniten je človek, ki stoji ali čepi vrh strehe. On vodi kakor general svojo armado, privzdiga clektričnne in telefonske žice, koder jo potreba in sploh daje "komando" na desno in levo, naprej in nazaj. Zadej sta potem še dva moška, ki pazita na to, da ne pride kak avtomobil preblizu, ker se večkrat zgodi, da zadenejo. Seveda gredo jako počasi, primeroma tako, kakor hodimo ljudje. Hišo peljejo na razne daljave, recimo do dvajset milj daleč. Ko pridejo do stavbišča, lepo izma-nevrirajo, da so kar kmalu tam, koder ima stati bodoči dom. ■ Da ne bo kdo preveč navdušen za tak dom, moram povedati, da je marsikaj treba, prodno jo dom tak, da morejo ljudje živeti notri. Ko namreč hiša^sto-ji na kraju, koder ji je name- njen, je samo en odstavek dela. Treba je kopati in zalivati temelj, kar ni ne lahko ne ceneno delo. Potem pride najdražje. To je "plumbing." Hiša mora staU na tramovih, ko se koplje in vli" va cemen. "Plumbing" p& P"' de potem, ko je hiša že postavljena na temelj. S tem bi bilo glavno delo končano. Seveda je treba tukaj w tam poprave, ker se zmiraj M poškoduje pri dviganju ali prevozu. Izkušal sem izvedeti, koliko velja prevoz ene hiše, P® nisem mogel. Tisti, ki tržijo s.hi' šami, pravijo tako "toliko velja 'kuča,' katero izbereš in to se razume tako, da jo postavimo na tvoj lot." Vse drugo je tvoja stvar in tvoji stroški. , Kakor bo čitatelj izprevide, govorim zmirom le o lesenih h'" šah. Drugih skoro ni, ali pa bile tako drage, da bi se bolj iZ" plačalo živeti pod "marelo," P^ bi ne bilo treba pomivati okenj niti barvati. Severne državei Oregon in Washington ter druge v Kanadi imajo tolike zalo ge najboljšega lesa, da ga ne bo nikdar konec. Vse se prip^U^ zrezano in sortirano kar po ju. Potem pa gre z velikanski®' truki na vse strani. Ne spominjam se, da bi kdaj čital ali slišal opis, kako s« grade domovi. Jaz sem se P^ nalašč spravil nad to nalogo, ker je drugod po svetu vse standar' zirano, tukaj v naši južni Ka forniji pa je vse to nekaj P"' sebnega, nenavadnega in s®®' prepričan, da bo vsak profitir nekaj, kar mu zna kdaj P^*^ priti, če drugega ne, boste vsaJ vedeli, kaj vas čaka tukaj, se odločite za obisk ali stal®" naselitev. AMERIŠKA IN EVROPS^ OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v aačbi 32% do 33 točk, ki F je treba odšteti od evrops*^ mere, bodisi pri moških ali P ženskih čevljih. Na primer: če vam da želijo čevlje št. 39, to je a#* riška mera 6 in pol, št. 40 r 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, 5t. je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so oava^'' manjši nego gornje mere. ^ ko bi na primer: št. 38 bil& 6, 37 št. 5, 36 št 4. Žfenske obleke: št 40 je g riško 32; 42 je 34; 44 je 36: je 38; 48 je 40 itd., vedno ^ 8 točk manjše od evrop® mere. Moške srajce: št. 35 je riško 13 in pol; 36 je 14: 3 14 in pol; 38 je 15; 39 je .g pol; 40 je 15%; 41 je 16: 4^ ^ 16 in pol in 43 je 17. * ^ za- pri moških oblekah pa s® čenja v Evropi z št. 42, -g v Ameriki 33; 44 je 34; 4 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je^ 54 je 43 in 56 je 44. (Se med 10 in 11 točk razlike.) PribUžna metriČna dol®®® ^ ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 in^®' ^ 1 meter — 3.2088 čevlj* 1.0936 jarda. 1 kilometer — 0.6214 .yg^ milje oziroma dolžina ^ sprejeta potom zakonod^ 1 kilometer na vodni je 0.5369 "nautical" Enako je pri deklicah jg gačna evropska mera. St ameriško 12; 40 je 14; 42 j® 44 je 18 in 46 je 20. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 KAKO SMO POTOVALI iROM SLOVENIJE Štrekelj Florjan in Pavla Artelj: Klic po vrnitvi v 'domovino se oglasi v naših srcih tako močno, da smo se vrnili iz Amerike po 30 letih v svoj rojstni kraj med svoje domače. V nas se je zganila misel, da nas je rodila slovenska zemlja, zato smo v tujini hrepeneli po naših krajih, ljudeh, naši besedi, naši pesmi, našem soncu. Želeli smo, da bi stopili zopet na domačo zemljo, skromno, toda lepo in se objeli s tistimi, po katerih smo hrepe-i^eli dolgo dobo v tujini. Spominjamo se, kako je bilo tedaj, ko smo odhajali pred Mnogimi leti iz domovine, kako težko je bilo slovo od domačih, slovenske besede," od lastne grude. Toda takratne razmere so bile temu krive. Tedaj, ko smo odhajali, nam Je bila domovina mačeha, ni Jiam nudila dostojnega življe-i^ja, ni nam bilo dano, da bi si Ogledali in spoznali vse lepote iiaše skupne domovine. Od takrat smo doma preživeli; prvo svetovno vojno, ki je Zapustila močne posledice. Avstrija je bila razdeljena, nastala je nova država Jugoslavija, ki je tudi razpadla leta 1941. Obe državi sta propadli, ker nista imeli pogojev za nadaljnji razvoj. Tega vsega nismo preživeli, zato je za nas mnogo novega. Mnogo se je spremenilo 'od tistih časov, če pomislimo na težko narodnoosvobodilno borbo, ki je zahtevala med narodi Jugoslavije izrazito notranjo preobrazbo. Mnogo so že pisali o našem dejanju, velikokrat skoraj neverjetne in grozne stvari. Prebirali smo si nacionalno .in socialno syoboda Dočakali smo svobodo in zboljšanje socialnega položaja. Povedali smo tudi našim rojakom v Ameriki, da je naša domovina svobodna, toda porušena in opu-stošena, da daje vsakomur možnost dostojnega življenja in vrnitve v domovino. Zato nas je privedla v domovino neka silna želja po spoznanju, prišli smo, da si sami^ ogledamo, da spoznamo resnico o domovini, slišimo njen prijetni klic—klic k vrnitvi. Hi Prišli smo v domovino. Najprej smo se oglasili pri svojih domačih in pri znancih. Polno je bilo veselega svidenja in ginje-nosti. Mnogo jih ni bilo več med živimi, 'preminuli so med dobo okupacije, ali pa so bili tedaj, ko smo odhajali v Ameriko še niajhni, tako da jih nismo pognali. O tistem težkem, ko smo (^nli, da v domovini se je že popravilo, tako da je sedaj pomoč tujine postala že nepotrebna, razen redkih izjem. Dolge so bi-le izpovedi enih in drugih, težke od tukaj in iz tujine. Toda domača pesem in govorica sta 3ih pregnali na vesele ia prijetne dneve, ki smo jih preživeli v srečni preteklosti. Vse stare spomine iz mladosti in poznejše dobe smo obujali in se ob njih Veselili. Ni jih bilo ne konca ne kraja. m Seveda pa smo si ogledali tudi našo širšo domovino, kar nam v jnladosti ni bilo dano, ker nismo inioli potrebnih sredstev, pa tudi ne Časa. Pričeli smo z ogledom Ljub-jane, ki se je od tiste dobe, ko snio odšli, zelo povečala in mo-(^ernizirala. Tako da bi se člo-^®k skoro ne spoznal, ko je ogle- °yal ogromne bloke stanovanjskih hiš v centru mesta, kjer so ili preje še travniki. Lepo ure-Jene ulice s številnimi krasno Urejenimi parki, z lepim in dobro ^hranjenim gradom na hribu sredi mesta, daje mestu izreden poudarek. Prav posebno pa so Ljubljančani na petnajst-nad- 4tropni nebotičnik ponosni. Samo mesto se je močno razvilo proti mestu, kamor pelje trolej-bus, dalje proti vzhodu in za-padu barja. Tudi tramvajsko omrežje je zelo razširjeno do Št. Vida, Viča, Most in Sv. Križa. To razširitev je narekovalo povečanje Ljubljane. Lepa in ogromna sprehajališča v Tivoliju, samo nekaj minut oddaljene od centra mesta, so zelo lepo in mikavno urejena. Nekaj minut višje je hrib Rožnik, na katerega vodijo iz vseh smeri lepo urejena pota, ob njegovem vznožju je hotel Belvue in gostilna Čad, na vrhu hriba je prijetna domača gostilna, v kateri hiši se je zadrževal tudi znani slovenski pisatelj Ivan Cankar. Od tu se ti odpre krasen razgled proti jugu na ljubljanski grad, Celovec, na skrajnem jugu pa na Krim. Prav tako imaš zelo prijeten sprehod na ljubljanski grad ali na Golovec, ki je oddaljen pol ure iz centra mesta. Z obeh točk imaš krasen razgled proti Kamniškim planinam, Karavankam Julijskim alpam, kakor tudi na vse predgorje okrog Ljubljane. Skratka, samo mesto napravlja vtis pravega letoviščal-skega mesta po svoji legi in klimi. Iz Ljubljane smo jo odrinili s prvim jutranjim vlakom proti Postojni. Med vožnjo so nam tolmačili in pripovedovali, kako je bilo med okupacijo: kako je okupator obdajal vse kraje z žično oviro, kako je streljal talce, kako je poštene in zavedne Slovence vozil v internacijo, kjer jih je na tisoče pomrlo ali pa so se do smrti zmučeni in pohabljeni vračali domov. Vsakomur, ki ni bil za okupatorja, so ga zasledovali in preganjali. Zato so ljudje odhajali v partizane, ali pa so se z njimi povezovali v organiziran vsenarodni odpor. V bližini Ljubljane so imeli partizani svoje postojanke, kamor so ljudje odhajali preko okupatorjevih blokov z ponarejenimi dokumenti. Po mestih so zbirali hrano, obleko, zdravila in orožje, vse kar je bilo potrebno in odpremljali v partizane in to na razne načine, da jih okupator ni izsledil. Vsakomur, ki so mu dokazali potom težkega mučenja, da sodeluje s partizani, je bil obsojen na smrt, dosmrtno ječo, na več let zapora ali pa poslan v internacijo. Na smrt in življenje so bili ljudje povezani, le redki so bili izdajalci, ki so služili okupatorju. Pokazali so nam, kje vse v bližini Ljubljane so bile postojanke partizanov: ta krasota narave stara že več hovgrajskih dolomitih, na Or-lah; bili so po vsem ozemlju naše tedanje Jugoslavije. Okupator je moral držati preko 30 divizij vojaštva na našem ozemlju zaradi našega odpora. Videli smo porušene in požgane domove, sledove okupatorjevih bunkerjev, kako obnavljajo požgane kraje in naselja. Pri Borovnici smo gledali novo speljano železnico, ki je par kilometrov daljša od prejšnje. Prejšnji ogromni viadukt je pred vojno bil porušen. Dalje se nam odpre pogled na Vrhniko, rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja. Na vseh postajah je polno življenja z nakladanjem in razkladanjem lesa, ki je pri nas eden glavnih izvoznih artiklov. (Dalje prmodnJliD Iskanje zakopanih zakladov v naročju matere zemlje je skritih mnogo zakladov. Dandanes si te zaklade navadno predstavljamo v obliki rude, iz katere se pridobiva atomska energija, v obliki surovih demantov, v obliki bogate zlate rude ali v obliki olja. To so zakladi, kate-. rih se še ni dotaknila človeška roka. Nekatere teh zakladov polagoma odkrivajo in izkoriščajo; veliko pa jih ostaja in bodo ostali neodkriti. Poleg omenjenih ,pa je v zemlji zakopanih mnogo zakladov, ki so že šli skozi človeške roke. Ti zakladi predstavljajo izčišče-no zlato in srebro v, raznih oblikah in dragulje. Zlato in srebro je navadno v obliki denarja ali raznih okraskov, včasih pa tudi v kosih raznih oblik. Ti zakladi so bili iz enega ali drugega vzroka skriti v zemljo in izgubljeni ali pozabljeni. V še nedavni preteklosti je bil splošno v porabi le denar iz kovin, zlata, srebra, platine, niklja itd. Tak denar je bU varen pred gnilobo, če je bil zakopan v zemljo. Dandanes, ko je, razen drobiža, v prometu skoro izključno papirnat denar, ga najbrž noben pameten človek ne zakopava v zemljo, kjer bi hitro strohnel. Iz tega izhaja, da denarni zakladi, skriti v zemlji, izhajajo iz preteklih časov. V naših otroških letih smo v starem kraju slišali pripovedke o zakladih, ki da so bili zakopani na križpotjih ali na drugih bolj ali manj primernih krajih. Taki zakladi da so o kresu ali ob raznih drugih prilikah "cveteli" z višnjevimi plameni in stražili so jih vragi ali vsaj čarovnice. Dvigniti je bilo mogoče tak zaklad le s posebnimi ceremonijami in v določenih nočnih urah. To so bile pripovedke, katerim smo malo verjeli, malo pa ne. POSLUŠAJTE nov slovenski radio program na postaji WJW (850 kilociklov) vsako nedeljo med 11.30 in 12. uro opoldne ANN TRAVEN, oznanjevalka Vsekakor je gotovo, da je kdo res našel zakopan star denar, navadno po naključju in brez ceremonij. V starih časih ni bilo hranilnic in mnogi bogataši so kovance skrivali zazidane v zi-dovje ali zakopane v zemljo. Amerika je primeroma mlada dežela in na splošno ne skriva dosti zakopanih denarnih zakladov. Izjemo v tem oziru predstavlja sedanja država Louisiana, kjer večkrat po naključju najdejo zakopane zaklade. Na primer leta 1929 so našli v suhi strugi reke Calcasieu v severni Louisiani za $75,000 zlatih in srebrnih novcev. Zaklad je bil najden slučajno. Sodi se, da je bil zakopan na obrežju reke, pa je reka polagoma nekoliko iz-premenila svoj tek. Tu in tam naletijo farmerji pri oranju na kovinske posode z večjim ali manjšim zakladom zlatih in srebrnih novcev. Včasih naletijo na take zaklade tudi lovci ali ribiči. Taki zakladi se največkrat najdejo ob rekah ali ob morskih zalivih, ki jih ima Louisiana obilo. Splošno se sodi, da so tiste zaklade večinoma skrili pirati ali morski roparji, pa so skrivališča izgrešUi ali pa so našli smrt, ne da bi bili prej komu zaupali, kje je zakopan zaklad. Nekatere zaklade so zakopali tudi bogati plantažniki za časa ameriške civilne vojne, ko so se severne armade približale tistim krajem. Med domačim prebivalstvom tistih krajev je dosti pripovedk o zakladih zakopanih tu in tam. Nekateri tistih domačinov so potomci piratov. Podjetni "za-kladoiskalci" sledijo takim pripovedkam in včasih najdejo kaj, včasih pa nič. Največ zakopanih zakladov odkrijejo slučajno ljudje, ki jih niso iskali. —NOVA DOBA DVE HIŠI NA ENI LOTI Na E. 61 St. med Bonna in Superior Ave. Prva hiša je za 3 družine, druga pa za eno družino, s 5 sobami. Zelo dober nakup. $13,700. KOVAČ REALTY 960 E. 185 ST. KE 1-5030 R. K. O. KEITH'S - E. 105th THEATRE FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE V našemu gledališču bomo kazali najnovejše filme, sedeži so udobni in ozračje prijetno. Pridružite se našim rednim poselnikom. Parka-nje avtov po znižani ceni. ^ V LOWER MALL GLEDIŠČU na E. 3 St. in Superior nasproti glavne knjižnice se kaže nadvse zanimiv film "THE GRAND CONCERT" v BARVAH IŠČEJO STANOVANJE IŠČE SE stanovanje s 3 sobami, spodaj. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista. DELO DOBIJO MOŠKI Freight Handlers Nickel Plate Freight House V starosti 18 do 50 let Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu; čas in pol nad 8 ur ter po 40 urah Vprašajte za A. P. PHIPPS Nickel Plate Railroad Co. E. 9 ST. in BROADWAY YOU can be the woman of the year PMPAM PO« NORSINO— Mm moft Madad profawkm h e NoHonol Em*rg*n«y Talk to Ih* DIractor #f Nun« at ywr local hetpHd, or to a •oHagloto ar keepW MtoWafN**#. FORD MOTOR CO. 17603 BROOKPARK RD. CLEVELAND, OHIO sedaj intervuira moške, ki imajo nekoliko izkušnje v livarskem delu. Mi potrebujemo TEŽAKE . CORE MACHINE OPERATORJE MOLDING MACHINE OPERATORJE GRINDERS Dobra plača od uro poleg dodatka za življenjske stroške. Zglasitc se osebno v našem . uposljevalnem uradu na Eagle Rd«« od Brookpark Rd. Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsak! ceni. ran Louis Planine t ZDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE FORNEZ NA PLIN Mano Kolenc za pravočasno inštalacijo! Dajte, da vam pokažemo prednosti novega BRYANT 6 PLINSKEGA FORNEZA AU )>ARNEGA KOTLA (z napravo za zimsko prezračenje) Ne morete dobiti boljšega "air-conditioned" forneza na plin! Vam ni treba niče- "lET THE PUP BE FURNAC2 MAN" sar plačati takoj T # i//-# Imate do tri leta časa za plačevanje Lahko plačale poleg plinskega računa Ogled za inštalacijo in proračun damo brezplačno iSeMri *5inc« 1907" V#^M200 15505 EUCLID AVE. at TAYLOR Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer * Pokličite nas predno boste komu oddali naročilo za popravo vašega starega forneza ali za inštalacijo novega. Prihranili si boste denar in zadovoljni boste z našo poslugo! Hann's družba je na dobrem glasu! Izvršujemo vsa monterska dela in zamenjamo vaše stare cevi z bakrenimi Pokličite MU 1-4200 VAS MUČI NADUHA? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C-15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Chicago, 111. FEMALE HELP WANTED GOOD HOME needs competent Middle-aged Woman. 45-50. Cooking - housework. Aid to semi-invalid. Permenent. Own room, bath. TAlcott 3-7435 (Collect) WOMAN for General Housework and Cooking. Own room and bath. DP considered. References. Good' salary. DOrcheSter 3-7750 or KEnwood 6-1296 GOOD HOME for Competent Housekeeper. Light housework, cooking, care of 1 child. Stay. References. Rogers Park 4-3042 WANTED TO RENT 3 RESPONSIBLE Adults, 2 employed, need 2 bedroom unfurnished apartment with garage. Present location 10 years. N. or N.W. Moderate rental. MErrimac 7-0699 RESPONSIBLE Couple, 3 month old baby, urgently need 4-6 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. ARdmore 1-4183 FAMILY — 3 adults. 1 child, urgently need 2-3 bedroom unfurnished apartment. Prefer N. or N.W. To $65. Call mornings. . CRawford 7-2041 RESPONSIBLE Doctor, wife, 3 children, urgently need 6 room unfurnished apartment. Must liave 1st floor apartment. Up to $85. COrnelia 7-2096 DAMP Cold Basement Perilious to Baby's Health. Responsible couple. We desperately need 2 bedroom unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. JUniper 8-7582 2 RESPONSIBLE Business Women, k small well behaved dog, need 3-5 room unfurnished heated apartment. Within walking distance Medical Center. Up to $100. WHitehall 4-2149 after 6 p. m. or Sat. and Sun. 3 ADULTS (all employed), 2 children over 12, West side preferred, want 5-6 room unfurnished apartment. Up to $100. SAcramento 2-6321 after 6 p. m. RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 5-6 room unfurnished apartment. Any good location N. or N.W. Moderate rental. HAymarket 1-3153 after 5:30 call HAymarket 1-4451 OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI Se kopljem za zdravje, so noge za ples, Sem komaj hodila, to s+okraf je res! CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave., EXpress 1-8265 Cleveland 3j Ohio Je za revmo, za prehlad, pa za drugih tisočkrat! CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 OPENING ANNOUNCEMENT All Better Permanents Vž Price This Week Only MILDRED'S POWDER BOX 5944 PARK AVE., CICERO • All Hair Styling • Tint • Manicure • Bleaching • Scalp Treatment For Appointment Call TOwnhall 3-4010 BUSINESS OPPORTUNITY Real Moneymaker for Good Mechanic to buy GARAGE. — Equipped. 5 year lease. 1120 N. Cleaver, EVerglade 4-5825 Best Chance to buy TAVERN -LIQUOR STORE. — Good live trade. Only selling due to illness. Best offer. See to appreciate. Virginia 7-9*134 AUTO REPAIRING & BODY SHOP. Storage Garage. 50x110. On busy main street. Well established. Real money maker. Good stock and equipment. Must sacrifice. SEeley 8-2024 or CHesa-peake 3-3711. Priče $7,500. Sale by owners. Does not include building. Excellent for a good mechanic. Phone today. REAL ESTATE FOR SALE SEE THIS: 4V^ room expandable; 2 years old; ceramic tile bath; combination storm-screens; Venetian blinds; many extras, carpeting. F. air oil heat. 30x125 ft. lot. Best offer. Near Catholic and public schools. N.W.R.R. & CTA transportation. Call ROdney 3-7806 FOR SALE — 7 Room Brick Bungalow, new modern cabinet kitchen, tile bath, oil heat, 2 car garage. Near St. Odilo church and school. Also near 22nd St. shopping district. $18,500. Immediate possession. Phone STanley 8-9050 or LAwndale 1-7313 Widow leaving for Florida. Selling 5 ROOM STUCCO HOME. — $15,000. Complete with electric stove and refrigerator; Venetian blinds; many extras. Located in fine residential So. Shore area, Horace Mann school and Our Lady of Peace Parish. Call today; SO 8-1554 or write: 8050 Jeffery Blvd. Lj - Don't gamble with fir*.*-^ thfe od*#S' : . ore q^amst ybg!' REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON COUNTRYSIDE 95-acre estate now operating as stock farm — all in pasture and hay. Well fenced. Numerous paddocks and pastures. Large concrete barn lot. Good water supply. Two wells, both automatic". 1,600 gallon underground pressure tank. Creek through back pastures with woods offers ideal feeder set-up. Large barns presently containing 18 box stalls for horses. Large loafing shed. 4-car garage, plus machinery storage space and machine shop, chicken house. One 5- and one 3-room ranch style apartment. Large attractive main residence completely modernized. 2,000-gallon underground oil tank. Standby generator 5 K. W. This is an excellent set-up — one you would be proud to own. PRICE $97,500.00. For appointment call. BARRINGTON TOWN AND COUNTRYSIDE REALTY, INC. 127 Park Avenue Barrington 521 Barrington, 111. HELP WANTED MALE NEED AT ONCE FACTORY HELP SHEAR HELP — PUNCH PRESS OPERATORS — DIE SETTERS — DRILL PRESS SET-UP MEN — | MATERIAL HANDLERS — MAINTAINANCE | MECHANICS i 6 DAY WEEK — 3 SHIFTS GOOD WAGES — STEADY JOBS — INSURANCE PLAN ALGONQUIN TOOL 8 DIE CO. 4908 WEST FLOUftNOY STREET STR AN 4 ENAKOPRAVNOST WARWICK DEEPING USODOVEC ROMAN (Nadaljevanje) "Najzaljše je, kar sem kdaj videl, prijatelj. Kakor slika kakega klasika, Alme Tademe ali Leightona. Zdaj vam manjka samo še--" A Fream je mahoma utrnil luči in tako pristrl neobičajno zaupnost prigode. Klarin glas se je zategnjeno vzpel nad molk, ki ga je bilo treba z nečim premostiti. Segla je Maryji pod pazduho. "Da, res prelestno." Z^erila je Leslie ju. Kopalnica je utegnila biti umotvor, a kaj je bilo treba kolovratiti vanjo in obujati predstavo nagote? Dostojanstveno so krenili po širokih stopnicah nizdol, gostje spredaj, Fream pa za njimi. Ogledoval je pepel na svoji smot-ki. "Če bi poizkusili s knjižnico? Ne zamerite--" Njegova lesenost je rešila položaj, ki ga je bilo omajalo veselo solnce v znamenju bika. Ali bi hoteli poslušati malce godbe? Če hočejo, nastavi radio ali navije gramofon, ali jim pa za-igj^a najnovejše na pianoli. Je gospodična Vinerjeva že kdaj poizkusila igrati na pianolo? Ne ? Nu, zakaj ne bi nocoj ? Lahko je, da nikoli tega. Pokaže ji. 2 Prve zvezde so gledale skozi kuhinjsko okno na Usodovcu, se srebrno iskrile v križkražastih oknih in se bratile s plamenom zasenčene sveče. Majhen ogenj je rdečil rešetko novega štedilnika. Na opečnatem tlaku je stala sredi mokrega kroga velika, pocinkana kopalna kad. Furze je bil stopil iz nje. Zdaj je stal vzravnan, z napetimi, votlimi ledji, in se brisal; zelo blede polti je bil, razen tam, ko-\der jo je pri delu nastavljal solncu. Komolce, tilnik, glavo in prsni izrezek, kjer je nosil srajco odpeto, je imel rjave kakor ožgana trava. Pidžama je ležala na enem kuhinjskem stolu, obleka na drugem. Težak dan je bil za njim. čeprav so bili vsi dnevi težki, in ko je vrgel brisačo čez stol in segel po spalno obleko, se mu je obraz pomaknil v svetlobo sveče. Bil je obraz človeka, ki je z dušo in telesom izmučen in ki mu pomeni spanje vsaj nekaj ur pozabljenja, kratko premirje med seboj in naravo. Furze je bil oblekel jopič in je pravkar držal hlače v rokah, ko je zaslišal nekakšen šum iz nočne tišine. Poznal je sleherni glas, ki ga je utegnil doseči iz malega sveta okoli hiše, posebno še redke glasove noči: veter v dimniku, trkanje vej na okna, mulje-nje konja, ki se je pasel ob seči ali ob zidu, vrišč, cviljenje in čiv-kanje nočnih živali. Poljedelcu ALI KAfiLJATE? Pri nu imamo isborno idriTilo. dm vam uilari kašelj In prehlad. Lodl Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 POZOR! Californijsko grozdje za vino Muscatel in Alagante sodi, od žganja — 50'funtov vreča zelnjatih glav za $1.89 Maine krompir Dostavimo na dom brezplačno. MARINKO'! . 416 East 156th Street . morajo biti taki glasovi domači; v mukanju živine in nemiru hleva mora spoznati odmev bolečin. Furze je prisluhnil. Tihota je bila globoka, toda njegovo kmečko uho je ujelo nekaj, kar ga je vznemirilo. Slišal je prasketanje, kakor da bi nekdo lomil butaro starega, trhlega d račja; in čuj, ta n^h mu je udaril na uho drug glas, zelo šibak, a znan. Vrgel je jopič s sebe, oblekel srajco, obul hlače in čevlje. Bo-bo bi se bil zdavnaj oglasil; novi pes—Jim—je bil mlad in še ne dosti prida. "Zločinec in kmet nimata nikoli miru," je pomislil, a vendar je potrpežljivo stopil skozi zadnja vrata, ki so vodila na zelenjavnik. Negibno je stal v temi in vlekel na uho. Težko sopenje — in žvekanje velikih živali! Da, nedvomno; jezen plamenček mu je zaplapo-lal v možganih. Pralica z dolgim ročajem je slonela ob zidu. Furze jo je utipal in prijel. Tiho je zavil okoli vodnjaka in res spoznal v tem zaraščnega vrta nerazločno gručo dveh ali treh krav. Najbrže so bile predrle dve živi meji in se lotile njegove mlade zimske zelenjave. "To je Dolly," je pomislil; "kaj je živinčetu? Drugače je najbolj mirna izmed vseh." Ki-enil je dalje, s težavo kroteč svojo jezo. Gnalo ga je, da bi se raztogotil; njegova duševna in telesna utrujenost se je upirala temu zadnjemu, nepotrebnemu naporu; a človek se mora brzdati, kadar ima opravka s poljskimi živalmi. Tiho je poklical krave; "Nu, Dolly—nu, nu! Semkaj, nemarnice!" Toda živali so si bile v svesti krivde in so še bale; težko dihaje in tepta je so zaklobuštrale proč od njeg^. Furze je stisnil zobe. Vedel je, da ga bo stalo vražjega truda, preden jih spravi z vrta, in da bo posel še težji, če izgubi oblast nad seboj. Iskal je predora v seči in ga našel. Ocividno so bile prišle živali s Klinovca in od ondod predrle živo mejo. V kotu blizu ribnika je bila lesa. Stopil je tja in jo odprl. Nato je stopil po svetilnico in jo prižgal. Obupna igra preganjanja živali izmed zelenjavnih gred in sadnih grmov se je začela. Zabava je bila izmed tistih, ki utegnejo spraviti človeka ob pamet. Dve je zvabil na pot, a zadnja izmed trojice ga je vražje vodila za nos. Nazadnje jo je vendar že dobil v kot. Previdno je zbezljala in hotela pobegniti. Tedaj je izgubil pamet, planil, da bi ji zastopil pot, in jo udaril s palico. "Da bi te zlodej!" Nato je moral gnati ponorelo živinče in dve prevejani spremljevalki po stezi navkreber. Bal se je, da mu ne bi ušle na Melhurst-sko cesto, vendar se mu je posrečilo, da jih je prehitel in zavrnil. Na srečo je ena izmed krav udrla skoid vrzel v meji nazaj proti Klinovcu, toda Furze je moral stopiti po kos plotu in po kij, da je zadelal predor. Znoj ga je oblival. Ko se je vrnil v kuhinjo, je vnovič zmetal obleko s sebe, se otrl, oblekel pidžamo, vzel svečo in odšel na vrh v svojo sobo. Jezen je bil in ves potrt. Žal mu je bilo, ker je bil udaril kravo, zakaj sirovost proti živalim se je upirala njegovemu značaju in njegovim navadam. A vendar je bilo v njegovem bitju nekaj, kar se ni kesalo. Kadar je človek od sile utrujen ali kadar ga spraviš do skrajnih mej potrpežljivosti, si časih mora dati duška. (Dalje prihodnjič) Naznanilo iit zahvala Globoko po+r+I in solznih oči naznanjamo tužno vest, da nas je nenadno zapustil nas ljubljeni soprog, dobri, skrbni oče, stari oče in brat 1898 I ' 1952 INDREJ UMNMR Umrl je za srčno kapjo dne 8. oktobra 1952. Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi dne 11. oktobra v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ter od tam po opravljeni slovesni maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje. BlagopokojnSk je bil rojen dne 30. novembra 1898 leta v vasi Laze, fara Tuhinje pri Kamniku na Gorenjskem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vale ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti. Našo zahvalo izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Anton Urankar, Mr. in Mrs. Frank Urankar in sinovom, Mr. in Mrs. Max Urankar, Mr. in Mrs. John Acetto, Mr. in Mrs. Frank Homar St., Mr. in Mrs. John Pestotnik in družini, Mr. in Mrs. John MiheNch in hčeri, Mr. in Mrs. John Urankar in hčeri, Mr. in Mrs. Frank Urankar in sinovom, Mr. in Mrs. Victor Urankar in hčeram, Mr. in Mrs. Stanley Urankar, Mr. in Mrs. Albert Phillips, Mr. in Mrs. John Penca, Mr. in Mrs. Frank Homar ml., Mr. in Mrs. Harry Blatnik, Mr. in Mrs. Joseph Wutchiett, Mr. in Mrs. Fritz Kochevar, Mr. in Mrs. William Berch, Mr. in Mrs. Anthony Lovsin, Mr. in Mrs. Leo Lukek, Mr. in Mrs. Lawrence Aucin St., Mr. in Mrs. Mike Drensak in družini, Mr. in Mrs. Allan Friedlander, Mr. in Mrs. Mike Hribar in družini, Mr. in Mrs.. Stanley Hribar in družini, Mr. in Mrs. George Hutton in družini, Mrs. Angela Kalin in družini, Mr. in Mrs. Andrew Kovach, Mr. in Mrs. Robert Kovach, družini Krasovic, Mr. in Mrs. Charles Krivec, Mr. in Mrs. Lyie Marks, Mr. in Mrs. Stanley Pluth, sosedje, Mr. in Mrs. Gregor Skebe in družini, Mr. in Mrs. Gordon Stutzman, Mr. in Mrs. James Vidmar st., Mr. in Mrs. Frank Zagar ml., Mrs. Agnes Zagorc in sinovom, Mr. in Mrs. Michael Zlate, Mr. in Mrs. John Wendelowski, društvu sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Fisher Body, 3rd Floor Trim Shop Door Dept., Local 45, Lindsay Wire Weaving Co., Finishing Dept. —Lindsay Wire Weaving Co., Machine Shop & Maintenance Dept.—Lindsay Wire Weaving Co., International Association of Machinists, Roosevelt Local No. 1130, Parsons Engineering Corp., podr. št. 3 Slov, moške zveze ter 6:30 Group of Tapco. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Frank Urankar iz Saranac Rd., Mr. in Mrs. Max Urankar, Mr. in Mrs. Frank Homar St., Mr. in Mrs. John Acetto, Mr. in Mrs. John Pestotnik, Mr. in Mrs. John Mihelich, Mr. in Mrs. Frank Urankar iz Huntmere Ave., Mr. in Mrs. Stanley Urankar, Mr. in Mrs. William Berch, Mr. in Mrs. Gregor Skebe, Mr. in Mrs. James Vidmar st., Mr. in Mrs. Steve Egleston, družina Svetina iz Pepper Ave., Mr. in Mrs. A. Antonin, Mr. in Mrs. Paul Antonin, MP. in Mrs. Anton Babič, Mr. in Mrs. R. Bartholomew, Mr. in K^rs. John Burja, Mrs. J. Cihia in Dorothy, Mr. Louis Drobinich, družina A. Fajdiga, Mr. in Mrs. Charles Hočevar ml., Mr. in Mrs. Vincent Hočevar, Mr. in Mrs. Al Jenuleson, Mr. in Mrs. Louis Jurečič, Mrs. Johanna Kersman, Mr. in Mrs. Frank Kodra ml., Mr. Frank Kodra st. in družina, Mr. in Mrs. Frank Krivec, Mrs. Frances Krivec, Mr. Valentine Krivec, Lindsay Wire Engr. Dept., Mrs. Pauline Mayer in Joe, Mr. Frank McKenica, Mr. in Mrs. Stanley Mihelich, sosedje, Mr. in Mrs. F. No-vinc, Mr. in Mrs. George Panchur, Mrs. Mary Knez, Mr. in Mrs. R. J. Tomo-rowrtz, družina Vukcevič, Mrs. Mary Vodičar, Mrs. A. Wendelowski ter Mr. Louis Zager in družina, Mrs. Agnes Zagorc in sinovi, Mr. Pete Bukovnik, Mr. in Mrs. A. Božič, Mr. Frank in Mary Erjavec, Mr. in Mrs. Joseph Ferra, Mr. Frank C lava n, Mr. in Mrs. Ed. Glavan, Mr. in Mrs. Richard Glavan, Mrs. Ana Gorišek, Mr. in Mrs. Joe Hočevar, Mrs. Liza Hribar, Mrs. Margaret Hvala, Mr. in Mrs. F. Jaklic, Mr. Fred Kochevar, Mrs. Vida Kuhar, Mr. Martin Komachar, Mr. in Mrs. Charles Krivec, Mr. in Mrs. J. Kumel, Lindsay Wire Weaving Co. Finishing Dept., Mr. L. Markusič, Mr. Anton Markovie, Mr. F. Matko, Molly & Dave, sosedje, Mr. Witt Omahen, Tony in Mary Opeka ter Louie Markusič, Mr. in Mrs. Emeric Pausic, Mr. in Mrs. Jack Popek, družina Popek, Mr. in Mrs. Ted Szendel, Mrs. Jennie Vodnik, Mr. Louis Zakrajšek in družina. Miss Alberta Zorko, Mr. Louis Zupančič, Fisher Body Door Dept. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so -dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer; Mr. Harry Blatnik, Mr. Anton Urankar, Mr. John Urankar, Mr. Frank Urankar, Mr. Frank Urankar iz Saranac Rd., Mrs. Christine Berch, Mr. Steve Egleston, Mr. Frank Homar St., Mr. John Wendelowski, Mr. Stanley Zagorc, Mr. Frank Novinc, Mr. John Mihelic, Mr. Gregory Skebe, Mr. Edward Gallagher, Mr. John Burin, Mr. Martin Komachar, Mr. Frank Matko, Mr. Stanley Mihelick, Mr. Frank Zagar ml., ter Mr. Anthony Lovsin. Zahvalo naj sprejmejo pogrebe i, ki šo nosili krsto, in sicer: Mr. John Urankar, Mr. Frank Urankar, Mr. Victor Urankar, Mr. Fritz Kochevar, Mr. Tony Lovsin, Mr. Stanley Urankar, Mr. Harry Blatnik ter Mr. John Wendelowski. Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnika pokropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejmeta čst. g. g. Rev. Victor Cimperman in Rev. Matija Jager za tolažilne obiske, podelitev zadnjih sv. zakramentov, molitve, pogrebne obrede in spremstvo ter za molitve na pokopališču. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph 2ele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Prav psebno zahvalo naj sprejme Mr. Stanley Zagorc za vso pomoč, ki jo je nudil in klical reševalni policijski oddelek ob nenadni smrti. Hvala tuMi Mrs. Zagorc in Mr. Martin Komachar za vso pomoč in tolažbo. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način prispeval ali pomagal, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo. Končana je Tvoja pot, ljubljeni! Prišlo je tako nenadno, da ne moremo doumeti, da je to resnica. Zato je v naših srcih bridkost tem večja, vsaj smo Te vsi tako ljubili. Naša hiša je prazna in zastonj Te iščejo naše solzne oči. Odnesli so Te in položili v hladni grob, a Tvoja duša je odšla k večnemu Bogu, da si sprejel plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo tam kjer ni solz in ne trpljenja, tam, kjer vlada večna blaženost—nad zvezdami! Snivaj sladko večno, nezdramno spanje, ljubljeni! Žalujoči ostali: JULIA, soproga MARY, poročena AUCIN, FRANCES poročena VIDMAR in ANNA, poročena SKEBE, hčere LAWRENCE AUCIN, IGNATIUS VIDMAR, STANLEY SKEBE, zetje LAWRENCE. ANDREA, JEFFREY, MICHAEL, vnuki ANTON, FRANK in MAX, bratje ter več sorodnikov V Jugoslaviji zapušča isto mnogo sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 11. novembra 1952.