108* 6tev. Postnina plajcana v got mini. Celje, pondeljek 24. septembra $328. Leto X. ixhaja v pondeljek» sredo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20*—. Posamecna števiikai ! Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA UretJniätwo in upravni&tvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon int. štev. 65. Problem harodnih rnanjšin v Berlinu in Ženevi. Že celih deset let se pretresa pi-o- blem zaščite naa'odnih manjšin na po- sebnih kongresih, na sejah Drustva narcdov in na sestankih Interparla- iiK-utarn« Unije. Vendar pa se ne da triliti. da bi se do danes karkoli pozi- (ivm.ga napraivilo, tako da bi se na- rodnim manjšinaim zasifiurala svobo- da kulturnega ra-zvoja. Ravno na- sprotno: has sedao, ko se toliko govori in posvetuje o zaščiti narodnih manj- šin. si dovoljuje n&praim njim na pv. Italija tako luekulturne in nečloiveško i-ine. da.se zgraža cela Evropa. (Na 1 tapirju sGveda, op. ur.) Zianimivo je, da so pravice mianjsin /.agarantirane v inirovnih pogodbah, toda samo s. prenKiiganimi ali na novo c.snovaniini malinii drža.vaimi, docim velevlasti ni'so prevzele v teni pogledu iiobenih obvez, češ, da bi to škodovalo niihoveniiu ugledu in da je to tudi si- i/er nepotrebno z ozirom na njihovo tradicijo in kulturni nivo njihovih de- žel. Zato je razumljivo, da -se pojavlja iiiüd zastopniki narodnih manjšin ved- no večje nezadovoljstvo, na.perjeno preclvsem proti veleisikun. pa tudi proii Društvu narodov, ki ni napravilo niti jednega koraka, da bi se prevzete prav- nc- in moraine obve/" pvnli mnnisinain ludi izpoln.j^vnle. To nezndovoiljslvo se .je. püka/.:il<> zo- lo moeno mi nedavneiin kongresu na- rodnih niiatnjöin v Berlinu, ki st? je vr- sil lavno^ prod zasudanjem Društva. nai'odov vZenevi. In ton amen oma: ho- tel je dostci, da bi se Društvo narodov žV cnkrat zgamilo in onemogocilo vsaj ini.jvtcje krivice in preganjanja na- l cdnih nmnjšin. V Berlinu so bile za- stopwe narodne man|sine iz Italijo, Spanjolske, Poiljske. Rumunske, Dan- ske, Estcnije, Letonije, Litre, Oehoslo- vaske. Jugosla,Tiije, Madžarske, Buiga- rij-e in Avstrije. Bredsedoval je kon- gresu Slovenes di\ Vilfa.n iz Trsta. madžarsko in švabsko narodn.o manj- šino v nasi državi pa so zastopaU ÄJadzar Pake in Švaba dr. Kraft in Sploisno se zatrjuje, da je bil berlin- -ki kcngres važnejši in resnejši ko v-si dosed an ji, ker je jaisno formuliral pra- \ ice narodnih manjsm, meje njih udejstvovanja in tudi sredstva t*\ do- sego njihovih pravic. Na prvein nrestu je bilo pa koiistaitira.no pravo narod- nih manjsin. da vzdržujejo kulturiiG zvozo s svojimi svebodnimi lnnlicaini. ker bi bil drugače oeinoigočen vsaik njihcv kulturni razvoj in ))i bile obso^ jcne na propast; svoboda njih kultur- ne.i>a lazvoja bi bila iluzorna v^Ied kuilurnega osaimljenja. Toda pri tein se je povdarjalo, da morejo biti zastop- niki iii.an.tsin pred vsakim mednarod- nim forum om le državljani one drža- ve, v kateri se nahaja dotična naTodna nianjšina in da mora'jo v tej drzayi tudi živeti in ne smejo imcti nobenih z\ez s kaikršnimkoli iredentizmom. Nadaljc so berlinski kangresisti sklenili. da zberejo ves materijal o kul- turnem in narodnem življlenju pcsa- m-eznih mainjoin in da se iz tega sesta- vi statistična knjiga za prapagando v prid narodnim nnvnišina.m. V to svrho se uslanovi poseben mednarodni in- fititut. Da se za bodoenost onemogočijo po- dobni konflikti v organizaciji narod- nih nuanjšin, kakor je to bilo lani z /.astopniki nennskih Frizov, v.slcd Ce- sar so izstopile vse narrodne manjšine iz NeničijG, se je sklwiilo. da se more- jo mednarodnih nianjšinskih kongre- i. so naisli takoj tndi odmev v Zenevi, ker se je čutil ce,lo Rriand prinioirane- (;a i/.jas\'it]\ da ,ie Di'ustvio nairodov res dolžno zaniinati se za to vprašanje, vendar pa brez vsake škode za suve- leniteto in ugled držav, katere z mi- I'ovniini pogodbami niso prevzele ni- knkih obvez radi narodnih man.jšin. Ta izjava seveda ne znači nič, ker je najti ravno pri velevlastih najvccji cdiHH' pi'oti vsaJci, se tako skromni za- iilevi narodnih mainjišiii. SLednjič bi «e oni'Cnili kot rezultat berlinskega kon- gresa ustanovitev crganizaicije mauj- sinskili noviinaTJev, kateri istotako liredseduje Slovenec. drž. posl. dr. Be- sednjak iz Gor ice. Vkljub bo.rlin.skim sklepoin pa se vzprico odklonilnega slališea posainez- nili držav, tudi onih, ki so prevzele gotoYe obveze, ni nadjati na zboljšanje polozarj posameznih jnanjšin. Vole- \lasti ne pripisujejo t-omii A-prasanju splo.Ii nohencffa ponnena:. doloina vsled silncMa i.niperija.lizma, kakor Italija, delonia vsled tega, ker se nočejo na no- beno stran zaint-riti. Kar hoeejo posa- mezne države, to hoče «eveda tudi Dru- štvo narodov. in tako bodo narodne manjšine /aenkrait še naidailje prepu- scc-ne saimiin sebi. To vilja žalibože predvsem za veliko naso slovensko nuvnjišino v Italiji, ki je pahnjena že od državnega preobra- ta sem v popolno suženjstvo in nad katero se izvajajo uprav sedaj uprav barbarske grozovitoati. Italijani groze čisto o'.lkrito, da bodo s tern «vojlm po- stopanjem nadaljevali tako dolgo, dok- ler se bade sploh sli-sala kaka beseda v sloveiiskem jeziku. Najbolj tragiOno je to, da je naša država s senžermeii- skini in trijano.nskim miroin prevzela celo golove dolznosii na.pram onim par tisocem Italijanov v naši državi, do- (•ini po inednaro,dneni prava glasoni istih mirovnih pogodb ntnia, Italija ni- kakih abvez naprann svojim narodnim iiKinjisinaiin. Kar se Nemicev tiOe, ima neznatna neniška nacijonalnal diaspora y Slove- niji relaitivno vec šolstva ko Slovenci (glej porocilo inž. MackoAiska na obč- nem zboru CMD), doom na Koroskom ni niti jedne sloveai^ke sole več. Istota- j ko jc /. uradnistvom in drugiini zade- vjinni. RazuiTi-ljivo je, da voeigled la- kojiiu polozaju raste ludi pri na,s ne- volja nad italijanskimi in nemškimi ¦privilegiji in se zahteva izvajanje po- j pel ne recij)rocitete. ceš, kolikor ti me- ni. toliko jaz tebi. Aktualna poiitična vprašanja. Muterijnlno posojilo. — Francoski otl- vetnih' bode branil Punim Račiča. — locijalni bnjkot. — »Ainputciitki« zem- jevid, V so'bcto je podal v Zagrebu Sveto- zar Pribičrvii: svojo obicajno izjavo o nekalerih teikocih poditicnih vprasa- njih. »0 posojilu v materijalu« je iz- javil g. Pribičevii:, »ki se nanierava bojda skleniti, imaano doslej saano ea- sopisne vosti. Doslej ni noibene uradne /zjave finanene^a mini&tra, na podJagi ka'tere i>i se mogln ustvariti o posojiJu kaka precizna sodba. Ali eno je goto- V'O. da taka posojila v materijalu na- jemaijo samo oaie države, ki stole fi- nančno zelo slabo in ki ne uživajo /'a- upanja na zunanjem dena.rnem trži- Hcu. Za tako posojilo v materijalu tudi niniiamo v povojni zgadovini i)rimera, niti nued onimi drzavatni ne. ki so zna- ne v.slcd svoje finamene ntHirejen&sti. in he navzJic teniu je veliko vprašanje, če se bode iiiqm'Jo (o jjolsojüo realizi- rati. Tvrdka, ki bi prišla za posoj'ilo vpoštev, niora vede.ti, da #a zastopniki našega naroda ne bodo priznali niti ne bodo iz pjega nastalih ob,vez izvrševali, ako se bode nepremisljeno in lahko- iniselno zaključilo z našo via do..« »Kar se tic-e govoric, da bodo fran- coski ad v ok at (Jiaffori branil Punišo Kaiciča pred beograjskim sodiščem, je jasno. da tuj državljan ne moj?e t€ga storiti. To je sa.mo reklaina za Rači- cev zlocin.« »iVapoved socijalnega bojkota je pr- vo sredstvo, ki se ga hoceano poslužiti v poostreni borbi proti režimu. Po tern sre-dstvu pridejo v našeni silobranu druga na vrsto. Žalibože se ne more- mo drugače boriti. ker gredo predstav- niki daaiasnjcga režkna tako daleč, da identificiraijo sebe in svoje interese z državo in njenimi interesi. Naslanja- joč se na silo državo, izvršujiejo razne nezakenitosti kakor jih ne poimiimo v naši novi državi. Zato se treba tudi primerno braniti.« Glede socijalnega bojkota je sicer izjavil v soboto tudi dr. Macek, da še akcija ni pričela: ker še lo dobivajo posaanezne organizacije KDK tozadevna navod/.la. Nemaio PQzornoist je vzbudila danes v Zagrebu vewt »Novoisti«, da je na ve- likem zcmlejvidu nase države, ki visi v ministrski sobi Narodne skupščine, začrtal nekdo z rdecilom bodoco mejo Velike Srbije napram Hrvaitski in Slo- veniji (Virovitica - Daruvar - Pakrac - Novska - Bosanski Novi - Knin - Ši- benik). V tej so'bi sedi veckrat tudi g. dr. Koro.šeic. Ali kaj misli, če gdeda to ldečo črto? Drobne politične vesti. i\j. Vel. kraJj je v soboto na vocer od.potoval v Topolo. kjer želi ostati ne- kaj dni. Polilicno iirijenje v Beögmdu je vceraj mirovalo. Edino Aca Stanoje- vic, ki je zopet v Beogradu, da pomiri razprte radikale, je imel daljše razgo- vore s prjstaši Glavnega odbora, ki ima danes svojo sejo. 'Nadaljevanje klanja nied makedon- stvujusrinii. V soboto so ubili pristaši Vance Miihiaijlova Tznanega itaJijano- sila) G'avra Hristova, pristaža grupe protoAorovistov. Hristov se je vracal v vas Samidovo pri Melniku z ženo in Im]anLm otrokom, ki ga je nosil na ro- kah. Ravno pred. vaisjo je nekdo stre- ljal na njega iz koruzo in ga jo smrt- no zadol. Dete ni bilo ramjeno. Ogromno povodenj inuvjo v južni Bmzüi'ji, okrog Porta Allegro. Okrog 30.000 ljudi je zgubilo del oma streho, doloina je drugače težko oškodovanih Doninerna zarnta proti Masaryku. Caški tiVkovni biro prcklicuje faaita- sficne vesti, da je odkrita velika za ro- ta proti Masaryku. PolitičiU) druMvo »Edinost« v Trstu jt> italijanska vlada te dni ra'zpustila iz ozirov javnega mini in wda«. Ako uni'Cijo Itailijani šo tri izhajajoče slo- vanske tednike (dva slovenska in jeden Tone Kanienjak — B. 11.: Jeden . Pop Luka je kadil cigareto za ciga- rcio in nervc-zno hodil po sobi. Njego- \a mati je nekolikokra.t pokukala no- ni s siviinj, kot lasjü sužnja, ki se upira in i zamolklkn glasom je rekel sa.m sebi: »Ne!« Sedel je v naslonjač in si za.kril obraz z rokamii. Zamislil se je. Toda že -e je odlocil. OdJočil so je, da ostane lu. da kiM?pi. da poživilja. Bil je odpo- I'tn. Ni hotel podleči. MukaipoJ.no je bi- io to življenje — za njega, isti\skega (iuhovnika, ki je ljubil svoj nosrecni navod — a obdržal se je na površju. ! :t ctrpcl je vse. a danes, ko mu je re>- Mt'uat Knižic! rekel pred. vsenii farani: ¦Izuini. budalo! Tudi brcz tvojih ncirmnosti, Šcavo. laliko shajamo«, da- nes je bila ča.ša polna. On. pop Luka, ki je pobral tega Kružica na cesti in hotel nekaj mirediti iz njega . . . Tak je sedaj . . . Sicer nič novega, malen- j kost v nizu vednega ponizevanja;. To- ! da kapljica včaisih prelije cašo. In pop j Luka se je odlocil. da gro tja preko, v | svobodo. Niti taikrat, ko so ga zvezaiiiega kot zlci'inca peljali v ječo, niti takrat, ko so mu zatžgali poslopja, nikdar ni mi- slil na to, da bi pobognil, da bi se uk!o- nil kot toliko dmgih! A! Celo odpor- ncjsi je pastal. Ni bil zastonj sin »div- jino'- Roverije. In sedaj ta Kružic. Ali no! O'Stati mora1. Mora! Boril se je, boril so bo ... zmagal bo! Mora.! Ka- kor je sinoci preinaigal sainega sebe, tako bo prcinaigal druge. Zato je skle- nil ostati. Kaj mu morejo, če octane? Tz (oh misli ga jo prebudilo trkanje na vratih. Skocil je pokonci in je vprašal. kdo jo prišol. •>Ja.z . . . stari Marko Lutinov umi- ra. Pridito takoj!« >Že grein . . . počakaj!« Hitro je poiskal štolo in molitvenik. Ko je hotel cdproti vrata, je stopila maiti k njeniiu. Z žuljaivimi rokarni ga jo prijela za lakot in v njenjh malih, doibrih o-coh so blestelc solze strahu. •>No hodi. Luka. Noč je . . . pozno je. Laihko se ti kaj pri peti. Saj veš. kakšni so . . . No hodi . . .!« >No. mati! Saj se horn kinalu vrnil . . . saj ni daleč.« ^Slutini zlo . . . ne hodi . . .« Pa bödo Ijndje rekli. da pop Luka iz strahu ni šel k umirajočemu. Grem!«, je odgovoril odločno, vzel pa- lico in odprl vrata. Starka je vzdihnila, se prekrižala in zacela moliti rožnivenec, da zaniori v sobi slrah. I'op Luka so je prod vrati ozrl, da vidi. kdo ga je klical. Žive duše ni bilo v blizini. Poklical je še nekolikokrat in se oziral okoJi sebe., ko so ni nihee odzval. je šel. Mislil je, da oni ni imel časa. da bi ga cakal. To se mu ni pri- petilo prvič. Sei je skozi goSPajvo. Obstal jo in po- sluhnil. Zdelo se mu je, da je začul sc- Itet v bližini. Poslušal je. Nič.. 'Saino zdelo so mi je«, je zamrmral sam pri 8ebi in sol svojo pot. Krcovito jo držal okevano palico v rcki. Začele so ga muciti zle slutnje. Nekaj mu je ^r duši govorilo, naj se vrno. Toda on jo odloicno odmaj.il z glavo: »Ne! Pop Luka. se no baji«. in oelo nasmehnil se iRavno sedaj no grem. Sedaj se niti pnlie no bejim več. Kri dedov se je nrcbudila v meni. Obdržal so bom. Ob- držal se bom, pri vseh svotnikih. Mo- i'ain so. Vidoli homo, kakšen bo konec.« «trap 2 > NO V A DUBA« Sfev. 10^ hrvatski), bo zaenkrat koncc wsega . javnega slovanskega politicnega življe- i nja v Primorju. Škoda, da ni še kakih i konvencij, da bi mo&li izkazati Itali- janim za njihove tiraeije svojo naj- udanejšo liva-težnost! Domače wesfi« cl Kako se bodo vršile bliznje volitve v okrajne zastope? Pisali smo že po- novno, kako so izigrali klerikalci žo obsitoječ nov zakon o volitvah v okraj- en zastope (srezke skupščine) in so sklenili poüeti v oblaistni skupščin^ da se izvolijo novi okrajni zastopi pas red- no. V. j. tako, da izvolijo občinski zar stopi člaiie okrajncga za;stopa. Potem- takem iniajo volilno ])ravico vsi ob- č in ski odborniki (seveda da z župaaiom vred) v okraiju. Izvoljen pa sine biti vsak 30 let star drzatvljan, ki se naha- ja v volilnein imcniku za narodno skupseino in obcine ter biva na ozoni- lju okrajnega zastopa. Poistaivijo se kandidaitne liste kot za obeino ali skupščino in se voli celo listo, ne pa posaimeznih oseb. Izvolitev se vrši na redni obeinski seji, katere se morajo udeleziti vsi občinski odborniki. Voli se z listki, n akatere se napiše nosilec kandidatne liste, Rezultati volitev se lmznanijo okrajnemu z.iistoipii, kjer sodjetniki bist- vene sta\-bne preureditvie na obstoje- čih objektih brez preilhodnega dovolje- njn kompetiontne stavibne obla.sti po § 136. stavbnega reda. Opoza,rja se vse prizadek1, da striktno uposteyajo za- devna dolocila, ker se bode v bod ore proti krivcem najstrožje postopalo po kazenski.'h doJocilib stavbnega reda. d Mariborski oblastni odbor je do- volil v svoji zadnji seji razne podpore in sioer: za eesto fit. Jur—Kalobje pri- spevek 150.000 Din, Sadjarski i)odruž~ nici v Rečici na Paki za drevesno škropilnico 800 Din, za Solo Celje oko- Iica 5.(MK) Din, in okraa'ni zastopi: Ge- lj'e 120,000 Din, Gornjigrad 50.000 rfi- narjev, Konjice 70.000 Din, Rogatcc 50.000 Din. SI oven jgr a dec 30.000 Din. Šmarje 60.000 Din, fioštanj 50.000 di~ nairjev, Vransko • 40.000 Din. Želeti bi bilo, da bi se denai: takoj iz- • pla-čal, da bi go.spodjo nanj po volitvah v okrajne zastope ne pozabili. Ti zne- ski sb itak le malenkostna odškodniiui sanio iz oblastne da.všcine na avtomo- bile. ker pri tej davščini oblast samn vlcce visoke doliodke, ceste ])a poprav- ljajo okrajni zastopi. dlz Braslovc. Tu je umrl sinoq g. Ferdina.rtU Grahrusnjar, uibcinski sv.! d Codbena društvo železnimrjer Cc- Ije se tern potcm najiskreneje za-hva- ljnje \>iem da,rcva,lcem toiinibolskih do- bitkov. ter sploh vsem, ki so priporno- gli, do tako lepo uspele tombole. 856 d Del Vodnikove ulice med Kralja Petra ccsto in. Strossmayerjevo ulico bode raidi zidanja stanovanjske hiše Ljudske ponsojilnice do nadaljnjega za vozovni proirnet zarjort in siccr .sawn ¦preko dneva za cos dela. (1 Vohtec v celjski in vranski okraj- ni zasio}). Zadnji cetrtek so sklioali klerikalci v ("elju sliod svojih zanpni- kov iz celjskega in vramskega okraja. na, katerem so se razgovarjali o bliž- njili violitvab v celjski in vranski okrajni zais.tap. Domne\rno bedo po- stavljeine v celjskem okraju tri liste (KDK, SLS in socijalisti), v vraiiisköm okraju pa dv;e CKBK in SLS). d Polenrika radi »Moto-khiba«. Nek dopisnik, ki ira kot Slovencu naravno ni bilo po volji, da je celjski »Moto- klub« priobreval razna obvestila tudi v »GiHier Zeitung«, ker je to nena- ravno (in ker tudi nemška: drustva samoobsebi umevno nicesar ne priob- cujejo v slovenskih listih), na.s je vpra- sal ali je »Moto-klub« slovensiko ali neniiško društvo. Naš list je na to kon- statiral. da priobčuie »Gillier Zeitung« najbrže oficijozne objave društva, in sicer celo z nemškinii krajevnimd ime- ni. V predzadnji »tevilki .so je na to oglasila »Gillier Zeitung« z -— zngo- vci'cm dnistva. Gospodje jivi »Moto- kl'ubu«, ta:ko no sine f11f Tudi sport ni in no «me biti nobeno opravičilo za nncijonalno neodrejenost. AH delajo tako Nenici v Avstriji, ali Italijani aili kdorkoli. na svetu? Naši stari' Goljani bi se v grobovih obrnili. vc l)i yideli in slišali, da so nilad«i rod v CeOju radi Ijubega sporta druzi. z Nemici ali celo z MGmiškutairji! Ali ni sporta, čq je drn- ptvo cdločno slovensko? d Oruanizacija nbrtnistra. Obrtni- št.vo v Celj'ii in akolici kaikor tudi dru- gorl je še vedno le v malern številu or- gan izirano. kar je vsekalcor v škodo njemu samemu. Promnogi obrtniki se ne za.vcdajo, (Ja je krivda njiliovih sta- novskih neusnehov le to. ker niso or- ganizirani. Žalostno je, da je delav- stvo. katero je strjeno v močnih orga- nizaHJRib. za-gospodarilo mad obrtniki in zakaj? Delavstvo ima v svojih krop- kili crganizacijali moic, katero upošte- vajo vsa oblastva, medtem ko smo obrtniki v veliki v.eeini še neorganizi- rn.ni in vsted tega nas tudi nikaka oblast no upošteva. Kdo na«m diktira osemurni delavnik, aiko ne delavstvo s pomočjo državne uprave. Zadnji čas jo torej. da se orgainizira vsak obrtnik (ea). Vsled tega vabimo vse oenjene gg. ohrtnike (ce), da se čimpreje or- ganizirajo pri Slov. obrtnem društvu v Gelju, kaj'ti čimvečje bole število člancv, tern lazji bodp odpor proti kri- vicam. katere se nam godijo in tern hvžje bodeiino prisli do cilja, za katere- ga .se bofimo že nad 35 let. — Odbor Slov. obrtnega drustva v Gelju. Dljakbrez dljaske^akoleda-ja — obrtnik brez orodja. d Mescčni živinski sejwi v Celju se j vrše visaik prvi pandeljek \- mesecu na mestnem sejmišču pri »zelenem trav- niku«. Kakih tržnih pristojbin inestna občina na teh sejmih ne bode potbirala. V meisocii oktobru se vrši sejm v iion- delj'ok, due J. oktobra,. d Bazpimna je služba wesiiicga j (jrobarja na pokopališču v Üretu. Pla- | ca po dO'govoi'u. Pre'Bnost imajo vrt- [ narji. Prošnje do 5. oktobra. { d Svinjski sejem v Celju dne 22. i scpfewhra 1928. Dovoz 140 prašičev večinoma v stairasti od pol leta. do ene- ga leta. Cene prašičev so bile nastop- ne: prašiči v starosti 10 tednov 250 di- narjev, 3 mesecev 300 Din, 6 inesecev 600—700 Din, prašici v starosti enega lcta 11.00—1200 Din. Kupcija je bila precej živahuia jii se je prodala pri- bližno polo^ica na sejem pripeljanili ])i'ašicev.' d Cirihii (/collides ]^ran-jo ISinid se jp prcselil s srojo pisarno iz Zavodne r Celje, Sloinxknr ira Ü. 4. 852 ] Šolarji najboljše in najcenejše obleke kupimo letos samo pri R. Stermecki, 1 Ceije. d Posrečen in ponesrecen vlom v Ce- lju. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v delavnico krojaškega inoj- stra g. Antona Orazma v Gledališki ulica. VIami lei so odnesli Taiziiega bla- ga in oblek za 80.000 Din. Delavnica se nahaija v pritličju hiše in obstoji iz dveh lokalov. Tatovi so vJomili ])rva in druga vrata in prišli tako v lokal, v katerem se nailiajajo izdelane obleke in bla;go. V nedeljo zjutraj ob šesti uri je opazila služkinja g. Orazma nekega moškega v pods-trešni sobici v hiši na dvorišču, kjer je bival krojaški poimoč- nik. ki je bil odpuseen pred enijn m,e- secem. Ko se je podala po stopnjical), ji je ])ritekel nasproti ta odpušeeni po- moeni'k Josip Turnšek, doma iz Vrbja, jo prijel za roko in \-zkl1ikn,il: »Kako je Rozika?«. Na njeno vprašanje, kaj da tuknj dela, ji je odgovoril. da je bil v cirkusu in zaimudil vlak, vsled Cesar je šel v sobieo spat. Učenka g. Oražma je prejšnji večer videla ponnornika, da je lindil okrog poldevete miiiio liise in pozn,eje pred cirkusoüii na Glaziji. Vla- ka ni mogel zamuditi, ker odide zadnji vlak že ob 8. uri proti Žalcu. Sluzkinja je sTvremiün pömioeniilva do Ivižnih vrat in op;v*il;'. jioleg njili vecji pai]ii]'nati zavoj. Ko je ])ripo;nniiila. da je treba pogledniti, ka.j je v zaivoju, ji je rekel. cla ga \c nič ne briga, nakar je jadrno odšel.G. Oraižmu je vlomilec, ki je mo- ral imeti to^ariše. odnesel več kosov blaga za moške obleke za zinisko sc/.o- no, eno zim.sko suknjo, črno, ])0]iolno- ma novo, eno o'nleko temnöiJujavo in vci'jo mnoižino podla.ge za ziiBske suk- ]ije. Blago je bilo po vecini svitle bar- ve. volneno in v komadib za dve oble- ki. Omeiijüni poniiocnik je zetlo sumljiv, ker ,sP jEyrcpe! temnorjjjv plašč, vreden .1.200 Din. v trgovini Zamiparutti pa si je še ]3reskrbel klobuk. Taitu je še policija sledila po ra'znih gostilnah na Bregu. kjer je popiva.1, na to pa je ne- :-',nano kam zginil. »I Posfa r Vitanju ima od 16. Sep- lem.bra na]U'e.j tudi telefota d Aretindi so v Ma7'iboru sedlarja Antcna Jugoviča radi menične golju- fije. Ponairedil je na rnenici podpisa cheli žirantov iz Vrhnike in pa sodno legaliza;cijo ter je na tako menico dvig- nil pri podružnici Prve hrvatske ste- (1 ion ice v Ma.riboru 30.000 Din. d Preložitev tržuča. Znano je, da se je hotelo pred nekaiterimi leti iz pro- metnih in drugih ozirov lweseliti v Ce- lju tržišče z Glavnega trga na prazen prostor za starim okrožnim/ sodišeem. Vsled velikega odpora trgeveev, obrt- nikov In hisnih posestnikw na Glav- n.em trgu se ta namera ni posrečila. Enaik boj imajo »edaj v Ptuju, kjer žele nekateri prenos tržišea z Glavne- ga trga na Slomiškov trg, ta.m, kjer bi se naj zidalo sodišče. Interesenti so se tudi tarn silno uprli i)reno«u tržišea in je verjetno, da bodo prodrli. d Cene sena in ,s7ffwe v Marihoru so nešpretnenjene (sen,o 80^—140, sla- ma 45—55). Dovoz na trg zelo slab. d Vbil (fa je elekirični tok. V soboto zvečer so poklicali v Za>gx>rju ele-ktrika Jakoba Koprivca, da popravi neko na- pako na električni napravi v rudoko- ])u. Pri pcpra,vljanju pa se je dotaiknil veda \isoke napetosti in jie obležal jiri ])i'iči mrtev. d Hit-do neriJito so imeli v sol^oto zveeer v Mariboru. Od sev-erne stra.ni, izped grieev, so vclrl's veMke množine vode v mesto. Največ vode se je nabra- lo okrog Jurčiiče^ve' (nakdanje Poštne) uliee, tako da je vdrla v kleti in loka- le, poseibno, ker so se zad'elali kanali. Slroda je preoejönja,. d Držarc v državi. Ker imajq razne oblasti osobito na žgaiije različme do- klade. se je pricelo tihotapljanje žga- nja iz oblasti v oblagt. Te dni so fi- iiančni stražniki prijeli blizu Race iz- ))od Beograda 30 tih.otapcev, ki so pre- važali preko Save slivovko v Srijem. Slivovko so zaiplenili, tihotapoe pa ea- ka še pevrh ol>čutna kaizen. d Prvi sneo 'ye za.padel v noei od so- bote na nedelj'O tudi nižje planine, na pr. McziiVvko in pa Pohcrje. Nastopilo je zopet mokro in hladno vrome. kate- ro dela po vinogradih veliko škode. ker grozdje jicka in gnije. d Bilanca izseljeniškega prom et a v I. 1927. Generalni izseljeniški komisa- rijat Kraljevine SHS v Zagrebu je iz- dal kolikor miožno natančno poročilo o tern, koliko je 1. 1927 došLo izseljen- škega denarja v drža-vo in koliko so ga odncsli izsoljenci s-eboj. Iz toga poro- cila bi izluijalo, da jo došlo 1. 1927 od naßih iz-seij'oncev v držaivo vsega sku- paj 10,.f>47.000 dolarjev (ali cca 932 miliionOiV dinairjev), odšlo pa je na že- lezniske in pairobrodne listke, v goto- vini in tako dalk 2,120.000 dolarjev, tako da je ostalo cca 14 in polmilijo- na dolarjev ali 713 milijonoiv dinarjev. Pote:m.taikem je izsel.jevanje jeden od najbolj d'obickainosnih »izvozov« v na- ši državi. d Genen električni tok v Ptuju. Za- druina elektraa-na v Ptuju naznanja. da bode znižala v najkra.jšem easu ce- no za elektricni tod od 5 na 3 Din za kilovatno uro. s oorniur dobi mesto Ptuj zelo cene'ii elektricni tok. Ptujski slnraj kaže. da se da tudi manjša me- sta 7, veükim usipehom in brez vsakih brnnon za občino zadružniinrl ])otem elektrificirati. d Ponianjkanje vaqonov, o katerem smo cbsirnejse pisali v pondeliek. za- čenja imeti ze lo težke posledice. V Hrastniku in Zagorju so včeraj iista- vili v ])i'cmogovnikih delo, ker s« je ])remog preveč nakopičil. Družba l)i mcral že 400.000 stotov odposlati. pa ji je ves ta ln'-cmeg vsled poman.ikanja vagenov obležal na skladišcu. Mod de- lavci vlada opravioeno razburjonjp nad celo clr. Koroščevo vlado, da'se ne zanima dovolj za tako važno vpraša- nje. Kdo bode pa povrnil delavcem zgubo na zaslužku? Stev. 108 >NOVÄ DOB Ac Stran 3. Nepresegljiwe 5 v kakovcsii in ceni so otoške nopvice Dobra kvaliteta •St.___1_ 2___3__4___5_ 6 7 8 9___U> Din T- 8'- 9^70-- 11-- \2'- 13- 14*- 15'- 16" Boijša kvaliteta st- _1 _2_3 j 5. _6 7- 8 _9 io Din"!?/- 13'-"14:- 15v-"i6;- i7r-"l8~'20".-~22--24~- Najboljša kvaliieta St.___1234 5 6739 10 Din 18- 19--201-21"-22'-23'-24'-26'-28-30'- L PUTAI8, CELJE. d /2; 'Ptujn. V fired 0 je umrl v ne- kem g.raškem sanatoriju tukajšnji me- hanik Valerijan Spružina. Pokojnik jo igral v poiitičiiem in društvenem živ- ljenju Neincev od nekdaj veliko ulogo. Po vojni je tudi na neiiuski listi kandi- diral za Narodno skup.šcino. N. v m. P.! d Planinski koledar za leto 1929 ho- t-em zopet izdati, ker me mnogi k te- 111.11 nagovarja'jo. Vslcd te#a prosim vse, Planinskemu koledarju naklonje- 110 oibcimistvo, da iste.ga potom dopis- nice naročiti bla&ovoli, da vidim ali se zglasi zadostno število ali ne. Ob- enem proishn za popravke v besedilu kolcdarja 1924 in novo gradrvo za koledar vsaj do konca septembra. In- scratov ne bom priobčil. Prebitek gre v planinske svrhe. Planinski pozdrav! Brunon Rotter. Maribor. Krokova uli- Vi\ f>. Okol. obeinski svet. Celje, 24. septerabr a. Yeeraj dopoldne se je vršila d.obro obiskana proračunska seja občinske- ga sveta eeljske okolice. Župan je po- rccal uvodoma o izvršenih sklepih ob- cinsk'p'ga sveta. nakar j-e bil sprejet pravilnik 0 zazidanju Ježovnikovega travnika na podla'S'i obcinsko trvadbe- neakcije^; -s]it( Občinski proračun za I. 1929. pred- vid ova 1,383.600 Din izdatknv in 130 ti>ce dinar jev dohodkov, torej I. niili- icn 253.000 Din primanjkljaja. Krit- je zna.ša 995.(X)0 Din, tako da astanc so 258.600 Din prLnianjkljaja. Prora- čun se je obravnaval od ločke do toc- ke. Potsamezne postavke so bile spre- .io-to deloma sogla«no, deloma z več\- no p;la.sov. Pri dobaii o kritju končne- Priniiorjoin;« je zelo vznomirila gospo- de okrog »Cillier Zeitung«. Dolga po- loniika v predzadnji številJci kaže pa predv^em. da smo zadeli gospado v ži- vo. Sport med Nemci v Sloveniji no za- sledujp, nikakih sportnih ci.ljev, tom- več je le pri.kri.ta oblika za vzdrzevan.fe lipjnÄkoga društvenega življenja in noinnkp propagande. To je tako jasno, da 0 tem pač ni treba dalje ra-zprav- Ijali. Mi smo toliko lil>eralni, da se s 1o obliko neniiskega društvovanja ne bi niti bavili, aiko bi se la pravzaprav Jjoliticna nemška sportna društva no silila vslovensko sportno organizaci- ,]0. Id b^jiin naj za^igurala obsto,^ de- ln.bi stafažo in bi ji]i ,ia,j «pravljala v •'.vezo z internacijonalnim sportom. To ^a nam ne more biti vsejedno, vsled oesar smio tudi 0 zadovi jaTno sprego- vorili. to tomfoolj, ker je pnstopanj«1 > atletikov« tako, da poJno odkriva ^u- clcnco društva (zakaj bi .se sioer toliko nm'ralo pazdraivu: »zdraiVa«?). Kar se tire tekme z due lfi. t. \m saune kot ta- ko in pa raznih incidentov pri tej tek- mi, jo treba omeniti sledeče: 1. Jugo- slovenski Nogometni Savez pred])isu- W ])ozdrav pred tekmo. Lanskega Ieta (točni datum priobčimo v eni izmed pi'ihodnjih številk. ker ga momenta- no nimamo ])]'i roki) je bil v neki seji sprejet predlog, da se kot „noten šport- ni poacTrav uvede »zdraivo«. »Atletik S. K.« je cla;n J. N. S. in se mora torej temu pokoravali. (Govori se, da so se baje > Atletiki« radi. tega pritožili na- ra.vnast na F. I. F. A. 0 njih pritožbi F. T. F. A. seveda ne more razpravlja- ti, aiko ni šla preko Saveza, ker so v (ej zveji voianjeni le savezi, ne pa po- sain-ezni klubi.) Ali se je pripetil ta incident v spora'zumu s »Prknorjaši«, ali ne, je pri presoji oele ziadeve po- st ranska stvair. (Ge je klub v tej oči- vidno naicijonalni zadevi res popustil, jo to za.nj sra.inotno. Op., ur.) »Atletiki« so s tem, da sploh niso pozdravili. kr- sili ])ravila. 2. 0 igri saini pise »Gilli-er Zeitung« zelo nwilo, k-oniaj 13 vrstic. Pravi, da no I'azunic, kako da moremo pisati. da igra ni bila fair, ko abeaiem pisemo, da so bili »Atletiki« v in*vein polčasu \- premoči, saj ^'endaT ravno preinoč enega moštva povzroči nefair igro na- s])i'ütni4ie... Kako ]>a je res bila? V pr- voin polcasu je bil duša nuoštva ]3ür- schjniidt, ki je vcasih krasno podajal žogo levemu krilcu G. Hönigniiainnü. Ta je potem oddal žogo pred gal in v taki pcziciji je naistal eden izmed oJ>eli golov prAOga poilčasa. V drugem pol- času se je postava »Atletikov« spre- nionila. JJiirschniidt, ki se je radi po- maiijkainja tr-eninga hitro utrudil, so je potegnil v ozadje, lepih streJov na krilo ni vec bilo in gplov, raizun enajst- motrovke tudi ne. »Primorje.« je pri- öelo pritiskati in v tem položaju so priceli »Atletiki« igrati nefair, ker so videli, da je igra »Primorja« bol'jsa, pa so hoteli pre.prečiti poraz z neJepo. v gotovih momentih surovo, igro. 3. »Cillierca« pise, da so medklici gladko izmisljieni. (le želi price, ki Ro jih slišale, smo ji na razpolago. 4. Glede vzdržovanja reda na igra- liscu bi oiinenili, da je pri vseh javnjh ]n'ireditvaih vedno nekaj rediteljev po- leg stra)žniko^¦ (v Ljubl'jani mora po- staviti pi;i nogometnih tekniah vsako raostvo, po 3 reditelje). 5. »Ganljlvoi« zgodbo o, »surovo na lla vrženem« dečku je pisec odgovora na našo kritiko popolnoma obrnil. Ba- je so bila v plotu oikoli. Lgrališča ob za- četku igi-e vlomiljena vrata. Dotieni go- spod pa, kj je tako pastopaJ z cleokoin, ki. je imel polno pric, da sploh ni pri- sea so smejo to nstanove podeliti tudi 11 a takih solab izven Gelja. III. Kako in do keda) naj se vloze prosnje. Prošnje naj se vloze izkljucno pis- men 0 na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke dr. Er- nes ta Kala'iii, odvetnika v Celju. do dno 5. oktobra 1928. Prošnjani je treba priložiti zadnje spric-evalo, ])ri prosilcih, ki se sklicu- jejo 11 a sorodstvo ali svaštvo z za- ])ustnikom ali na to, da so doma iz gornjiograijskega okraja, tudi listine, s katerim.i dokažejo te svoje trditve (krstni list, rod bin ski izkaz, jiotrdilo županstva ali župnika itd.). Tudi jo treba v prosnjah nawsti. kako dolgo že prosilec studira na do- tični ioli aH dotičnem zavodu in ko- liko čaisa bodo po vsej priliki trajale študije. Nadalje je treba priložiti po- pis njegovih osebnih razmer ter jili posvedoc'iti z uradno lisitino (uboznim spričevalonii). Upostevajo se sa.mo ))ism'Piie proš- njo; osebna intervencija je brez])ogoj- 110 izkljiicena. Za kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Gelju: Dr. Krnesi Kalan s. r. Lepa mebfovana SOBfi z elektr. razsvetljavo in parketom, se odda solidnemu gospodu. Zelo primerna je tudi /a g. oficirje, r er je v bližini vojašnice Kralja Alek^and^i. Vpraža se: Gaberje 126, 1. nadstr. levo (Sokolski dom). lace se iokal za trgovino v prometni ulici v Celju. Eventuelno se tudi kupi mala trgovina na pro- metnem lcraju v Celiu ali okolici. Na- slov v upravi lists. 3 3 üaozornika samostoinega za vodstvo gospodarstva, starejšeKa, z dobrim nastopom oženieneea brez otrok, mora položiti kavcijo 10 000 dinarjev v gotoviir. Stanovanje v vili' Plača in os^alo po dogovoru. Domačini naj se zglasijo vsak dan do 1. oktobra na Glavnem trgu Stev. 17, pri gospej Geramb, tujci pa naj pošljejo svoje po- nudbe na isti naslov. J J J 12 Stran 4. »NOVA DOBA< Štev. 108. Šolske knjige za vse sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, se dobijo v knjigai"KBŠ in vele$a*govinL s papirjem Goričar & Leskotšek, Celje 18 Kralja Pet<*a cesfa fttew« 7-9 In Gžavni trg štev. 14. Use solshe in risalne potrebščine se dobijo v velifci izfairi in najconeje v kcijegarsii in wel«trgovini s papirjem G©s*ičar & Leskovšek, Celje Kraija Petra oesta ötev. 7—9 in Glawni trg Stev. 14. \\ Grsmofoni in piošie iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd, kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričor E LeshovšcH, Gelje gsisaürtifni in HsalnBmi pressmeti» gticrae tpirarwe v Celju (rshefe, rimski InEL topics, bengsl. spnj, žafalce ifd.) ima w zalogi 150 5 ALBERT RUT A R» pu&kar v Celju, Slomskow *"*L* xa fa no ceg'kwijo. Pro« jBtw&ii vinarsko zudrup y Celju Cankarjeva sal. its. It priporoča svoja izvpstna namix?*4s teo odbr-ona SO^tim^nina VINA vseh vrst v sodih in st.ekienicah po zmernih cenah. -a^P5 P9T** Vzorci na vazpolago I Pomen in uporaba čistih kultur za vinsko pro- rillkCHO. Prof. iiiž. S. Goriup, Split, v »Nas. Goricah« 9/1928. (Koneo.) Za produkcijo sumecih vin, posebno za izdeJct.vo' samixiiiica, vz.uajajo po- sehna ploimena, ki lahko vrejo kljub visokemu odstotku alkoliola in pod visokim pritiskoni o^ljikoveKa d.vokisa v zaprtih steklenicali ier se rada vse- dajo. Njihova uporaba je za to indii- strijo ogromnega pomena. V SLoveniji ffoji ciste kulture le l.jubljanska kin»etijska posku&na m konti'oljia ])ostaja, in sioer plemcna Steinberg, Johannisberg in neko do- liiiico selekcijo. Naiiboljse rezultate iznied teh sem imol lamskega leta pri svojih kontrolnih poskusih z donvacim ploineiioin. Svoje lastno, doniače, v Klosterno'uburgu selekcijonirano ple- me za produkcijo sampanjca ima tudi znana tvrdka Gtotar Bouvier v Gornji Hadgoni. V Zagrebu se peea enoloska posta.ja; s selekcijo čistili kultur vinskih kvas- nic. ni mi pa znano, koliko ustrezajo lain vzgojena piemen a slovenskim ra'Zmeraui in ali so se -a njimi vTsili kaki povsku.si. Sloveniija se poslužuje v to svrho se danes najv-ec Kloslerneuburga, ki ima primerna pleimena vedno na razpola- Aeleii pa bi bilo, da bi tudi mari- borska poskusn-a in kontrolna posta.ja ali pa vinarska šoila selekcijonirala iz izbornih vinorodnib kg lastna pleme- na. ki bi. najbolje ustrezala domaeiin prilikam, ali pa da bi v,sa.j nudila klo- sterneubursko kulture interesentom. tmmm^m^________________________________________________! Odda se v najem s 1. oktobrom prazna solncna $oba even, tudi meblovana. Vprašati pri M. Čuk. Jo^tfov hrib. Hiromatif je prišel za kratko dobo in bo po črtali na roki čital prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema od 10.—12. inod3.- 6. ure dnevno. Celje, hotel »Balkan«, soba St. 1, I. nadstr. V. Timofejev. 3-2 FiBSltuQ naibo!iš& vrste 1 IvlalVll dobavlju in do- stavljst naicenei§e Fr'an.vO Jo&t, CesJIje« AJeksacdrova ui. 4 sveže, 30 iitrov dnevno ter na zahtevo tudi sladko smetano po dnevni c^nt, bi do>tavljala neka stranka iz bUžine Celja.na dom. Naslov v upravi. 2-2 TuŽmm sreem naznanjamo vsem sorodnikorn, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno Ijubljeni soprog, skrbni oče, gospod D«*. med. univ. ANTON KUNST zabozdravnik danes due 24. septembra 1928 ob 7. uri zjutraj, v 60. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, uiTirl. Pogreb se vrši v sredo, dne 26. septembra ob 4. uri pop. iz mrtvaSnice celjskega pokopališča. Sv. m^Ša zadušnica se bode brala v Četrtek, dne 27. sept, ob 8. uri ziutraj v farni cerkv;. CELJE dne 24. septembra 1928. Alarija Kunst roi. Tadina Erika, Älfons soproga. otroka. V globoki neiziTi:. rni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je na5 iskreno Ijubljeni so- prog, prtdobri oče, brat, svak in str;c, gospod Terdinand GraH usniar, vo&etitnV:, občtnskl ^vetovalec, načelnlk gasilncga društva v BrasSovčah, član načelsiva PosoJJln^Cö t. t. d. v nedeijo, dne 23. septembra 1928 ob 10. uri zvečer v 37. letu starosti nenadoma za vedno zapusti]. Poj^reb dra^e^a pokojnika se vrši v sredo, dne 26. sept. ob 10. uri dop. na famo'pokopališče. Braslovče, dne 23. septembra 1928. Francka 6rah roj. Voušek Ivan, Jožek, Franci, Marija, Stanka soproga. otroci. Rodbine : Grah, Plaskan in Voušek. Moderne tislcovine vsehvrsi: knjige, lepak@l letake, pisemslke glave, kuverle, vabllai i. dr. Vom nudi v olcusxii lasvedtol tn po zmerni ceni Zvezna tiskarnaL Delnj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite danarne prihranke pri stauben! in kreditni zadrugi i omei. zavezo v Gaberiu pri Celju VarCuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! LASTNI DOM Obrestufe hraniine d^kM ö VcC3e stalnc vloge po dogovoru najugodnejc. vioge po %ß |2 O lamstvo za vlogs uad 2,000.000 Din. Marljivost, tre^iost P"S n^ložbi *ne8ka do 5« Dm se dohi nabiral«ik rta dom. [z mal raste ;r=- Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. Tifika in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovöron za izdajatelja, tiskarno in redakeijo Milan Getina v Celju.