Leto 1901. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXVIII. — Izdan in razposlan dne 4. decembra 1901. Vsebina: (Št. 198 in 199.) 198. Razglas, da se dopušča saraogibna žitna tehtnica, urejena z jabolkom (sestav G. Reuther in Reisert) v meroskus in kolkovanje. — 199. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice od Vlašima v Kralovice Dolnje. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 23. novembra 1901. 1., da se dopušča samogibna žitna tehtnica, urejena z jabolkom (sestav C. Reuther in Reisert) v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je c. kr. komisija za pravilni meroskus izdala nastopne, glede pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobrene predpise o meroskusu in koljcovanju samo-gibne žitne tehtnice, urejene z jabolkom (sestav C. Reuther in Reiserl). Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v moč. Call s. r. Predpisi o meroskusu in kolkovanju samogibne žitne tehtnice, urejene z jabolkom (sestav 0. Reuther in Reisert). A. Popis tehtnico. Ta tehtnica se razlikuje od samogibne žitne tehtnice, popisane v državnem zakoniku št. 65 iz 1. 1895. (ukaznik za meroskustvo št. 70), zgolj z dodatno namestitvijo tehtnice z jabolkom, ki ima namen, pretehtati ostanek žita, kolikor ga je morda še, ko se je končalo samogibno tehtanje (s popolnimi polnitvami). Vzvod J), ki nosi jabolko y. se vrli, kakor je moči spoznati iz nastopne podobe, okoli ostrice 2 in opira z ostrico 3 utežno skledico G samogibne žitne tehtnice. Ta uredba dovoljuje, da se tehtnica z jabolkom izloči iz delovanja in omogoči samogibno tehtanje, pomaknivši jabolko na znotraj proti vrtilni ostrici 2. Ako naj se potem, ko se je nehalo samogibno tehtanje, začne tehtati eventualno še v shranki B ostala množina žita, je poriniti jabolko y ven ; ostrica 3 pritiska potem proti utežni skledici G in jo razbremeni za tisti znesek, ki je odvisen od stališča jabolka na vzvodu D. Tehtnica z jabolkom torej ne meri, kakor se vidi iz tega opisa, neposredno v skledici za gradivo B se nahajajočo množino žita, temveč tisti znesek teže, za katerega se mora obremenilo utežne skledice C zmanjšati, ako naj hode tehtnica A in z njo zvezana tehtnica z jabolkom v ravnovesju. Ta okolnost ima za pogoj izpremenjeno ošle-viljenje lestvice, da se more iz lege jabolka neposredno povzeti teža žitnega ostanka; točka pri ničli je preložena na zunanji konec utežnega vzvoda. Lestvica za jabolko je deljena od kilograma do kilograma. 13(i i.SloTeul»ch.i B. Raba tehtnice. Ako naj se tehta samogibno, je treba jabolko poriniti na znotraj čez lestvično delitev. Ob tehtanju po končanem samogibnem tehtanju v shranki B se nahajajočega ostanka žita je pred vsem gledati na to, da nihata tehtnica A iz tehtnica z jabolkom brez ovire. Da se more tako tehtati, se tehtnica oprosti tako: 1. Kljuko o je spraviti v lego, ki se vidi in po- C. Posebni predpisi o kakovosti tehtnice. V državnem zakoniku št. 65 iz 1. 1895. glede samogibnih žitnih tehtnic, sestav G. Reuther in Reisert, objavljeni predpisi in pa določila, ki so sedaj v moči za tehtnice z jabolkom, veljajo zmislu primemo za to samogibno žitno tehtnico, urejeno z jabolkom, samo na stojalu tehtnice pribiti ščit imej oznamenilo: „Samogibna žitna tehtnica, urejena z jabolkom za polnitve.......kilogramov.“ dobe; posledica temu je, da se viseče vilice N ne zadevajo več ob nos n, nameščen na kljuki o. 2. Držalo Q, ki je pritrjeno na obesku 6, se mora zavrteti na levo in naslonili na nos k, da se za-brani drganje udarka s ob nasprotnem kosu S. 3. Skledo za gradivo je potegniti tako daleč navzdol, da vzvod B zdrsne od ostrice q, ki ga podpira. 4. Koleno L M l' je spraviti v zganjeno lego, razvidno iz podobe. 5. Vzvod H in ž njim vzvod J je spraviti v lego, ki jo kaže podoba, in vzvod JJ je opreti na h. Jabolko y je potem tako dolgo premikati, da pride jezik 1 v ravnovesje; če se razbere, kje je jabolko na tehtnici, podaje to neposredno težo ostanka žita v shranki B. I). Meja pogreškov. Pokazana teža ene polnitve in pa s tehtnico z jabolkom ovedena teža množine žita, kolikor ga je eventualno še potem, ko se je nehalo samogibno tehtanje, se od dolžne teže na več ali manj ne sme razlikovati za več nego za D' 1 odstotka ene polnitve. Ako je torej teža ene polnitve enaka 200 kg, znaša pripustna meja pogreškov O-2 kg. Temu primerno se ustanavlja tudi občutljivost tehtnice z jabolkom na O-1 odstotka ene polnitve, t. j. pritožna utež te veličine mora, ako je žitna shranka popolnoma izpraznjena, torej ako je jabolko postavljeno na ničlo, provzročiti še natančen preteg jezika z 1 mm. K. Kolkovanjc. Samogibna žitna tehtnica so naj kolltuje po predpisih, obseženih v državnem zakoniku št. 65 iz 1. 1895., tehtnica z jabolkom pa naj se kolkuje po VIII. dodatku k meroskusnemu redu, objavljenem z razglasom trgovinskega ministrstva z dne 9. avgusta 1882. 1. (drž. zak. št. 122) k §. 32 meroskusnega reda. Tehtnica se preskušuje in poverja samo na mestu, na katerem je postavljena. Stranka mora pripraviti za to uradno dejanje potrebno žito in pa potrebne delovne moči in druge priprave, razen tega pa plačati stroške, da se pošlje meroskusnik. F. Morosk usne pristojbine. Za meroskus in kolkovanje, in pa za preskuš-njo brez kolkovanja je preračunih vsoto pristojbin, ustanovljenih za vsako obeh združenih vrst tehtnic (samogibna tehtnica, glej državni zakonik št. 65 iz i. 1895. in brzotehtnica, glej tarifa meroskusnih pristojbin). G. Dodatni meroskus! Za dodatni meroskus veljajo določila, razglašena v državnem zakoniku št. 65 iz 1. 1895. pod točko G za samogibno žitno tehtnico, sestav C. Reuther in Reisert. Na Dunaju. 11. dne novembra 1901. G. kr. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. 1»». Razglas ministrstva za železnice z dne 30. novembra 1901. 1., da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice od Vlašima v Kralovice Dolnje. Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. 2 dopustilnice z dne 27. novembra 1899.1. (drž. zak. št. 242) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obratovanja lokalne železnice od Vlašima v Kralovice Dolnje podaljšal do 1. dne novembra 1902. 1. Wittek s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1902. v nemškem, češkem, hrvaškem, italijanskem, poljskem, rumunskem, malo-ruskem in slovenskem jeziku. Naiočnina ze celi letnik 1902 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati se je v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti zanj pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samb, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdô kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. , „ , 1889. , . , 1898. desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 50 K , , , 1859. , , , 1868. . . 24 , , , , 1869. , , , 187ô . . 32 „ Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane . . . 180 K Desetletja , , 1870. , , „ 1899. „ stanejo . . . 120 , V izdajah drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 32 K I desetletje od 1. 1890. vštevši do I. 1899. , , „ 1880. , , , 18S9. ... 40 „ j desetletja od 1.1870. vštevši do 1. 1899. pa stanejo .... 120 K. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo 40 K 60, 60 K. Letnik 1849. za . . . . 4 K 20 h Letnik 1867. za . . . 4 K — h Letnik 1885. za . . . 3 K 60 h 1850. • • 10, 50 , * 1868. • • 4 , - , , 1886. s • • . 4 , 60 , 1851. • • 2, 60 . 1869. • • 6 , - , , 1887. . 5 1852. • • 5, 20 , 1870. • • 2 , 80 . , 1888. . 8 , 4P , 1853. . . 6, 30 . 1871. . ■ 4 , - , , 1889. . 6 1854. . . 8, 40 , 1872. . . 6 , 4P , , 189* » • • . 5 , 40 , 1855. • • 4, 70 , 1873. . . 6 , 60 , , 1891. . 6 » n 1856. ■ • 4, 90 , 1874. . . 4 , 60 , 1892. . 10 . , 1857. . . 5, 70 , 1875. . . 4 , - , , 1893. » • • . 6 » » 1858. ■ • 4, 80 . 1876. . . 3 , - , , 1894. „ • • . 6 » » 1859. ■ ■ 4, 1877. » • . . 2 , - , , 1895. ■ • • . 7 t n 1860. . . 3, 40 . 1878. • • 4 , 60 . , 1896. « • • . 7 » » 1861. . . 3, 1879. . . 4 , 60 , . 1897. 11 • • . 15 » n 1862. • ■ 2, 80 , 1880. . .4 . 40 , , 1898. JI • • . 6 1863. • ■ 2. 80 . 1881. , 1899. s • • . 10 n n 1864. • . 2, 80 . 1882. • • 6 . - , , 1900. j» • • . 7 » * 1865. . • 4-, 1883. . . 5 , - . JI 1866. n • • • . 4, 40 , Tl 1884. » • . . 5 , — , Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja. Prodajna cena za letnik 1901 se naznani začetkom januarja 1902. 1. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došll ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v Štiriii tednih naravnost pri c. kr. dvorni in državni tiskamici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céuo, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V* pole, to je 2 strani, stane 2 h) iz založbe c. kr. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.