Razne novice. Samo eno krono stane »Slovenski Gospodar« od danes naprej do novega leta. * Godovi prihodnjega tedna: 22. kvaterna nedelja: 17. po Biiik. Mar. D. 7 žal. 23. pocdeljek: Tekla, devica in mučenica. 24. torek: Marija Devica, rešiteljica jetnikov. 25. sreda: Kleofa, spozn. 26. četrtek: Ciprijan in Justina, muč. 27. petek: Kozma in Damijfcn. 28. sobota: Vaclav, kralj; Marcijal, muč. Duhovnlška vest. Kajkor poro6a ,,,Sloveneo", dobi župnijo Sv. Peter pod Sv- gorami tamošnji provizor č. g. Ivan Lah. * Spremembe pri južui železnicl. Prestavljeni so: začasaa asistenta Ivan Klega iz Rimskia toplic v Franzensleste, in Ivan Sabatin iz Laškega trga v Rimske toplioe; revideat Franc Birnstin.gl iz Kufsteina v Slovensko Bistrico. * Cerkvene dekanijske Slomšekove slavnostl. V fielrtejc, dne 26. t. m., se bodo vršile za vsako dekapijo cerkvene Slomšekove slavnosti po naši škoii- ji« * Umrla je v Gradcu pred nekaj dnevi gospa Betty Ploj, vdova po odvetniKu dr. Jakobu Ploj vPtuju., Ranjka je bila blagega in plemenitega srca ter je v Ptuju preskrbela za marsikiaterega ubogega slovenskega dijaka. Svoje otroke je vzgojila vse aarodpo. Svetila ji večna luB! 18 novih narognikov nam je poslal vrli vuzeniški kaplan Č.. g. Umek. Slava mu! Ce je na jezikovni meji mogoS tak krasep; uspeli pri aabiraaju povih naročpikov, bi bili še veBji uspehi miogoČi v marsitateri drugi spodnještajerski župaiji. * Med ljudstvo! Castno je bila zastopaaa naša lavantinska vladikovina nai veliBastnih prireditvah: dunajskega raednarodnega evharističaega shoda, Plar men navdušenja, ki je vzplamtel na Dunaju za sveto stvar, naj se razširi po shodu tudi po paši domovini. NaŠemu ljudstvu se naj pove, kako veliko je Število onih odliBnih in učenia mož, ki se je udeležilo dunajskih slavnosti; Beravno je ,,jNarodai List" letos spomladi imeaoval evharistiSni shod ,,aaarh'istep kongres". Duaajski shod je pokazal jasno, da je katoliška cerkev nepremagljiva in da je piti peklenska, niti liberalaa vrata ne bodo premagala. * Za vzgojo niladine. Pred evharistiBnim sliodom je zboroval pa Dunaju prvi mednarodni shod za .krščaasko vzgojo mladine. U&eležilo se ga.je tudi veft sloveaskili katehetov in uciteljev, Navzoči sq bili mpogi odlični učenjaki in prijatelji mladine, Stiod so brzojavno pozdravili sv. OBe in prestolonasledpik Franc Ferdinand s pismom, v katerem je izre|cel željo, da bi se vzgojilo v Avstriji katoliSko, domoljubno učiteljstvo. Lepo je pozdravil sliod tudi naučni mipister Hussarek. Imenom katoliških slovenskih uBHeljev je govorii nadučitelj Štrukelj iz Kraivjsk.e. Poročevalec o svctovni organizaciji katoliškega uBiteljptva, Willmann, je naglašal, da je v. tej organizaeiji združeniji že 70.000 uBiteljev, * Nemško štajersko učiteljstvo je imelo pretekli teden stanovsko zborovanje v Gradcu, na katerera so sklenili: J5Ker je za zvišanje uciteljskih plac potrebno, da deluje deželni zbor, zato prifcakujejo nemski učitelji in učiteljice od vseli posliancev, da bodo šli nemudoma na delo ..." NemSki učitelji so prijazni gospodje, k.er vabijo jiaše poslance tako dostojno na delo za višje plače. * Ljubljanski svobodomisleci kandidirajo za nadomestne volitve v Ljubljani za deželni zbor prejšnja poslanca prolesorja Jožela Reisner in tržnega nadzornika, Adolfa Ribnikar. Volitev se vrši dne 24. septeinbra* ; Ii i * Proti krščanski vzgoji ; tro*c se izražajo liberalni listi in v uciteljski tiskarni izh.ajajoči liat ,.Dan- napada ravnateljna ljubljanske gimnazije, dr. Požarja, kTer se je udeležil shoda za kršCausko vzgojo na Dunaju, Tega shoda so se udeležili naislatvnejši vzgojeslovci, vse se je zanimalo za njihove besede, le glasilo slov. liberalnega učiteljstva se seveda porftuje. * Ali ste že kuplll srečke MSlov. Straže"? Posaraezna srečka stane 1 K in se dobi pr-i podružnicah. ,,,Slov. Straže" ter tobaBnih traiikah in drugjh trgovinaji. Vrednost glavnega |d.obit)ka je 5000 K. Vred^uost vseh dobitkov 20,000 K» * Nad 600 Tirolcev, oblečenih y slikovite narodne no&e, se je vračaJo v poriedeljek, dne 16. t. m. ponoBi po južni železnici čez Maribor z ev.harističnega slioda na Tirolsko domov, Na kolodvoru so imeli sk.upno veSerjo. Vsi so bili veseli in so pripovedovali radovednim Mariboržapom o lepem poteku evharističnegu slioda. Krepke in eile Tiroloe v bujnih raznovrstnili narodpih nošah je množica ljud^tva, ki se je zbrala na kolodvoru, radi njih vzornega, a veselega obnašanja ob6udovala. Tirolci so imeli seboj tudi pu. ške, kose, cepce in raznovrstno drugo orodje. Pred odhodom vlaka je njih godba zaigrala Andrej Hoierjevo bojno pesem. * Pri francosklh manevrlh so vojaki modre ar. made vjeli poveljnika sovražne rdeBe armade, generala Mariona, Zrakoplovci so _ga izvohali ter naznapili svoji armadi, kje se nahaja. Kavalerija je prevzela nalogo, da ga vjame, kar se }i je z drznira naskokom posrečilo. General je bil tako vtopljen v proučevanje zemljevida, da ni niti opazil, kaka nesreča ga je dohitela. Sedaj se mu ves svet smeji. Osrednja zadi'uga v Mariboru je pridobila čeSko zadrugo mesarjev, ki bo, Be bo zadovoljna s prvo pošiljatvo, stalno kupovala pri nas pitane vole. Clani Osrednje zadruge, zglasite se! * Gradec. V ponedeljek, dne 9, t. m,, se je tukaj v nemškem Gradcu ustanovila skupina Jugoslovan^ke strokovne; zveze. Pristopilo je takoj do 30 članov in Članic, Govorila sta gg, drž. poslanec Jožef Gostin-čar in doktor Ogrizek, za kar jima bodi na tem mestu izreBena najlepša zalivala, Vsem gg. predavateljem, draštvemm govoraikom ia govornikom na političnih shodih na Šlovenskem! Prosimo Vas, da odslej na vsakem predavanju, ba vsakem shodu omenite velike loterije ^Slovenske Straže" in priporočite naknp srečk. Igre t Slomšekovo proslaTO ,Veseli god" je le Se malo iztisov na razpolago. IzobraževalDa drnštva naj igro nujno naroče pri ^Slovenski Straži". Vseh sedem vlog velja samo 2 K 80 vin. Vs&ko izobraževalno drnštvo, vsaka podružnica oaj bi predstavljala to igro. Vsa naročila prosimo izvršiti prihodnji teden, ker pozneje z iztisi ne bo mogoče več postreči! ,,S1ot. Straža" ima svojo letošnjo glavno sknpščino dne 18. oktobra 1912 v Narodnem domo v Mariboru. Opozarjamo draštva, da isti dan ne prirejajo veselic! Mariborski okraj. m Maribor. V torek, dne 17. septembra t. 1., neposredno po vrnitvi od dunajskega evharisticpega shoda, je naSega prevzviSenega Nadpastirja obiskal Chursld škof dr. Jurij Schmid pl.. Griipeck ter izrazil željo po naših sinodalpili knjigah, ker namerava v kratkem praznovati škofiisko sinodo za svojo vladikovino, obsegajofio švicarske okraje Graubiinde.n, Schwyz, Ziirich, Uri, Unterwalden in Glarus ter kneževino Lichtenstein; takovšnega zborovanja tam ni bilo že sto in sto let. Spremljal ga je duhovpi svetovalec Viljem Moser, ravnatelj škofijske pisarne v Mogunoiji. m Maribor. Kakor obi&ajno, je imela mariborska podružnica Slovenske Straže prete&eni ponedeIjek svoj obicajni družinski veBer, Stražarje je ,,počastil" ta večer s svojim obiskom tud'i velik liberalec pred Bogom in ljudmi, učitelj ip. Solski vodja Ignacij SkrbinSek iz Planice pri Framu. Ne vemo pravza^ prav, k$,} je pripeljalo tega pri}atelja< sladke vinske kapljice, da se je vsedel nepovabljeu med ,,crne klerikalce". V H,adi, da izpreobrne s svojimi vzvišenimi nazori kak.ega Stražarja v liberalca ali slogaša, je ta gospod zafeel nažim gostom prednašati približno ta-la govor: ,,VaSe Basopisje laže, naša ,,Sloga" in ,,jSTiarodni List" sta polna resnice, vi (,,klerikalci") lažete in Jarbateljudi, slovenskokmečko ljuds t v o n i m a n e t r o li i c e vere; verne se kažejo ljudje aa deželi, posebno knietje, le radi tega, ker sili župnik v ljudi z vero, rožni venec se nikjer ne moli, sploli se ljudstvo za vero nič ne znieni, V njegovem kraju, ki ga on osrečuje, berejo ljudje vecinoma liberalne liste ,,Slogo" in ,,Narodni List". ,,Klerikalna" stranka pima pri ljudstvu nobenega zaupanja ip bo Čez par let popolnoma propadla, Za župnikove čenčo se ne zmeni ne on, ne župljani, ,.,Slovepskega, Gospodarja" niliče ne bere, čeravno ga župnik plaBuje; on, ufeeni g. Skrbinšek;, bere ,,Slogo", ?,Narodni List" in ,,Štajerca", katerega si kupi, ko pride v mesto" (junaško ga je potegnii mož iz žepa). Tako in enako je prednašai svoj govor liberalui učitelj. Zalosten, da ,mu ti nesrečni ,,klerik;alci" uočejo verjeti, razjarjen, da si mu upajo še ,,klerikalci" krepko odgovarjati, jo je skoro brez slovesa popilial v temno iioč. Ako se ne bi bili zgovornerau mozu poznali znaki zavžitega alkohola, bi bili Stražarji z vsiljiviin iiberalcem druga&e postopali. Nastop tega učitelja nam zopet spričujie, da naše Ijudstvo res pe more imeti spoštovianja do liberalnih učiteljev, ki si upajo naš verni kmecki rod javno tako sraanotiti kot najvecje neverveže^ sovražpike duhovnikov ip katoliške stranke. Ce bi g, Skrbiiišek one nauke, ki jih je razlagal dne 16, septembra v Mariboru, tolmačil kinetom v Framu in na Planici, je težko, če bi tako po ceni opravil. Vi, verni slovenski kmetje, zapomnite si, kako govori o vas liberalpi uBitelj. in Kamnica. NaduBHelj Hoibauer, ki se je pri letosnjili občinskih volitvah tako hudo razburil in je šel začasno pa dopust med šolskim letom, se je zdaj v počitnicah vrnil in marljivo opravlja županske občinske posle. — Naši vinogradniki pravijo, da bi bilo silno želeti, da bi tisti solnBui ž,arki, ki so sporaladi tako moeno sijali na občinske glasovnice, da je vsled jijih toplote izginila barva obfeinskega pe&ata, omehčali ip osladili grozdje v vinogradili. Pa ne vemo, Be bo kaj. m Gor. Sv. Kungota. Razglas c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega z dne 30, julija 1912 o letošJijiji vojažkih naborih v mariborskein političnein okraju je na obBinski deski na stari šoli še nabit tuko, kakor je bilo opisano v zadnji Stovilki, namrcč samo v nemškem jeziku. Slovensko besedilo razglasa je še nazaj zagrnjeno in za obČane zakrito; naslov in značaj okrajnega glavarja, gospoda c. kr. namestniškega svetnika Weiss-a, je &e prelomljen, pjega ime kot podpis pa Še s črevljarskim žrebljem prebod'eno. Pa6 pa je nad ravno tem razglasom ria ravno tej ob.Binsk.i deski od zadnje nedelje p,aprej nabit razglas ravno istega c, kr. lokrajnega glavarstva mariborskega z dne 1. septembra 1912 o zglaševalni dolžnosti Brnovojnih zavezancev tako, 3a slovensko besedilo razglasa ni noter zagrnjeno in zakrito, ampak, kakor je to v slovenskem kraju edlnopravilno, ]e slovenski razglas lepo razvidno nabit. m Sp. Gasteraj. Dne 12. ip 13, t. m. so se v naši občini vršile obBinske volitve, Volilna borba med slovensko kmečko in liberalno-nem^ikutarsko stranko je bila, kakršne GasterajČani še ne pomnimo, Sila je bila taka^ da so celo gospod župan Kosser, kot predsedoik vdlilne komisije, morali zunaj loviti volilce iji jim ponujati druge glasovnioe. Občina Steje skupno 83 volilcev, Radi tako ,,ogromnega" Stevila je bilo potrebno, da so gospod župan razpisali za dva dni občinske volitve, Pa vse pi niB pomagalo, v drugem razredu smo popolnoma zmagali, v tretjem smo dobili enega odbornika. Da smo dva izg.ubili, je krivda nekaterih straliopetnežev, ki so se v zadnjem hipu poskrili v miš]e luknje, nekateri pa ^o prodali svoje prepriBanje za frakelc žganja, Volitev prvega razreda pa je zakljuBei?,a, ker se ]e volilna komisija med seboj sprla ip ker se je županski stolec že potapljal, so gospod župan v skrajni sili volitev prvega razreda zakljuBili. m Sv. Benedikt v Slov. gor,. Da naši ljudje vidijo, kaj se da vse mogoče ip nemogofie s par. 10. popraviti, prinašaino ta-le popravek, ki ga samo radi vzgleda nismo pokopali v uredniškem koSu. — Sklicujofi se na par. 19. tiskovnega zakona prosimo, da objavite glede dopisa v 33, gtevilki ,,,Slovenskega Gospodarja" z naslovom: ,,Sv, Benedikt v Sl,ov. gor." na istem mestu v eni prihodnjih številk tega lista sledece: Ni res, da ,,,Mi bi še zaj za liidsku decu mogli plačevati, da bi nah lehku guspoude Spilali, pa se svoje nimam!o s čim ublejčti", — res pa je, da mi za pikakb ,,liidslcu decu" ne plačujemo, — Ni res, da ,,NaduČitelj pre Be, da bi inogla naS,a ginajna bedenička še za jegiivega študenta plafievati. Sest rajaiš pre na mejsenc", — res pa je, da gospod naduBitelj tega noče in da &e ni niti vinarja za ,,jeguvega študepta" zahteval ali prosil, Občinski urad sv, Benedikt 7t IX. 1912. Jakob Vakaj, župan, — Ne res, da ,,Ci pa nima gej sin zeti, pa ga naj s goule viin zeme nu ga ta da, gej de ga leliku stalu", — res pa je, da imam ngej sin zeti" in mi ni treba ,,ga s šloule viin zeti". — Ni res, d'a ,,,Zatou bi te bili dobri sluvenski pejnezi, da bi nah lehku svoju posilinemštvo po bedeničkem piir_ gi uddava", — res pa je, da ne potrebujem nikacih ,,sluvenskili pejnezov" in da moj sin ^iikacega posilinemštva po ,,bedeničkem piirgi" ne ;,,uddava". — Ni res, da ,,Pre že tak' neee veB znati sluveuski", res pa je, da moj sin hoče in mora znati ,,sluvepski". — Blenk, nadufiitelj. m Fram. V zactnji številki ptiijskega j.Stajerca* se pek dopisnik zopet jezi riad našim gospodom župnikom ter kaže s tem svojo štajerčijansko vzgojo. Pri tem se močno poteguje za kovafia Koresa, ki jo je pred nekaj meseci primalial sem s trebuhom za kruhom, Ta človek bi že rad imel nejco oblast nad nami, pa tega se nam tukaj v Framu ni treba bati, Za svojo pritožbo na milostljivega gospoda knezoškofa je menda dobil od ,,Stajerca" leseno medaljo. Zavoljo Djoga se So menda FramBaiii ne bomo štajereijancev ustraSili, m Slov. Bistrica. Luterski pastor Malinert se je mudil zadnjo nedeljo tudi v našern mestecu, kjer je imel v rotovižu svojo službo božjo, Naš obBinski zastop obstoji dosedaj še iz samih katoličanov, toroj se čudirno, da se protestantovskemu pastorju tako radovoljno dopuš-Ba služba božja v rotovžu, Je-li mar njegova pridiga mestu v kakSno korist? Ali pa nagiba paše mestne očete prav posebno prijateljstvo do luterske vere ? Kmetje, ali n,e vidite, kaicšai so ti vaši prijatelji?Po eiii strani se hlinijo vam in vas vabijo v svoje hiše, po drugi strani pa se prijateljijo z ljudmi, ki vara liočejo vzeti sveto vero. m Slov. Blstrica. NemŠka šola je začela zopet s poukom. Ker še ni nemške mladeži dovolj, prignali so tudi mpogo slovenških otrok v svojo mucilnico. Alnogo slovenskih starišev se je dalo zopet premotiti z izmišijotino, da so vsi v mestiri občini rojeni otroci všolapi v nemško šolo. iTo pa nikakor ni res. Ko so pred par leti SlovenjebistriČani sezidali nemSko šolo, tedaj smo v resuici naredili ž njimi pogodbo, da je treba mestni ob&ini za okoliško šolo pjrispcvati le tedaj, če bo obiskovalo vsa| 40 otrok iz mestne obBine okoliškb šolo, vsakemu pa se da na prosto, kjaoi da svojega otraka, Torej so otroci iz mestpe obfiine všolani ravno tako y okoliško kakor v neinško šolo, in je le od stari&ev zavisno, kam jih vpišejo, Nekateri slovepski stariši pa se da)o preradi premotiti. Da še dalje gre njih radovedna nezavednost, Za primer le eden slu&aj! Lansko pomlad nam je pobrala smrt med drugimi tudi vrlega in zavedaega Slovenca. Kot zavedea mož Še tudi na smrtai postelji pi pozabil svojega materiaega jezika. Z»pustil je dva mala otroka, lJar treaotkov pred smrtjo (>a je še enkrat naroBal svoji ženi, ki je tudi sloveuskega pokolenja, naj aiu izpolai vsaj eao željo, aaj vzgoji ajegova otroka v narodaem duha, naj ja da, ko odrasteta, v sloveasko Solo. Gospa mu je obsmrtni postelji lo obljubila, a storila je drugace. Umrlouiu suprogu je postavila pem&ka n.a,grobni spome- nik in mu za slovo še spačila pošteno sloveasko ime, Svojega starejšega otroka pa je proti volji umirajočega očeta dala zapisati v aemško Šolo. m Slov. Bistrica. Od velike SlomŠekove slavnosti dae 25. ajvgusta se je poslalo Slovenski Straži 75 K kot čisti dobičekj. m Crešnjevec. Požar. Zgorelo je pri oerkvi gospodarsko poslopje Gregorja Korep in Jožela Frešer. Ce bi bil veter, bi bila lahko zgorela vsa črešnievgka vas. m Sv. Magdalena pri Mariboru. Prihodnji sestaoek nSlovenske Straže" za Sv. Magdaleno se vrši v nedeljo dne 22. septembra popoldne po večernieah y dručtveni sobi TržaSka cesta 15. Slovenci, pridite t obilnem številu! m Sv. Križ prl Mariberu. Tukajšnja podružnica nSlov. 8traŽ8tt priredi v nedeljo, dne 22. septembra 1912 ito sy. maši v bralni sobi v župnišču S7oj letošnji redni občni zbor. Razun običajnega odborovega poročila in tolitve norega odbora je na dnevnem r*du fudi važen in zanimiv podučen govor. K prav B&nog .številni udeležbi najuljudneje vabitoo vse člane in Bploh vse narodno zaiedne Križevčane. m Ruška koča. Za vesdico, ki se je priredila poTodom blago8lavljanja in otvoritre BPlaninke", se je tradilo in veliko žrtvovalo mnogo gospa in gospodičen iz Ituš, Smolnik«. Lobnice in Maribora, za kar izrekamo prisrčno z&hvalo. Poiebnu pa se še sahraljnjemo gospej Julčki Sernčevi, veleč. g. dr. Medredu, ki ee je pripeljal naravnost iz Dnnaja ter Sel k 8v. Arehu maševat in btagoslavljat nPlaninko" gg. pevcem ter delavnemn in za planinstvo tako vuetemu g. Bruno Roterju. Podravska podratnica S P. D. m Sv. Benedikt v Slev. g»r. Eatoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu priredi v nedeljo dne 22. septembra t. 1. po Tečernicah v šolskh prostorih 81omšekoTo slavno6t s petjem, tamburanjem in igro. V slučaju zelo Blabega Tremena se slavnost preloži na pribodnjo nedeljo. m Sv. Martin pod Vurbergom. Bralm društvo priredi v nedeljo, dne 22. t. m. igro: nTrije tički". Na vsporedn še govor in petje. Vstopnina: stojišče 30 vin. Ziičetek ob pol 4. uri popoldne m Hače. V nedeljo, dne 22. septembra po večeroicah bo zboroTanje Orla in Mladeniške zveze. Nazadnje bo volitev novepa predsednika Orla. Mladeniči in možje pridite v obiluem Stevilu. Ob enem bo zanimiv govcr in poučno predavanje o Danaja in s?etovnem evharističaom shodo. Na zdar! Pfujski okraj. p PtuJ. Radi zadajega dolgotrajnega deževja je zaSel krompir, ki je še večinoma v zemlji, fhudo gniti. Gpije tudi boljše grozdje po haloških in slovenjegoriških vipogradia. Koruza je še skoraj popolnoma zeleaa, ajdo pa bo menda vzela zgodpja slaaa, ker je Se celo pegodaa. — Med Mariborom in Ptujem na desnem bregu namerava neka d'ružba bogatašev aapraviti veliko elektrarno, Elektricaa sila, ki bi se dobila aa ta načia, bi goaila železaiške vlake na progi Maribor—Celovec, Tovaraiško poslopje bi stalo nekje blizu vasi DogoSe nad St. Jaažera. Naredil se bode aiže Pobrežja pod Mariborom globok prekop-vodotok čez Dravsko polje, Iztekal bi se ta vodotok malo nad Ptujem zopet v Dravo, Kmetom pa naprava, gotovo ne bo koristila, ker se aain bo odvzelo aajlepSe kose nagega polja, prerezanih' bo pa tudi zelo mnogo potrebnih peS- in kolovoznih potov. i p St. Janž aa Dravskem polju. Dae 11. t. m. | je umrla tukaišaia posestaica povsodi priliubljeaa G. Solar, p. d. RepiČka. N. v. m. p.! — Dae 16. t. m. pa se je poroCil vrl mladeaiB Alojzij Solar z mladenko Marijo Lemeš iz DogoS, Bilo srecpo! p Vurberg. Dae 8. t. m. smo pri nas veličastno obhajali god rojstva Marijiaega. Velika procesija je prišla iz ptujske župaije, Prigli so tudi Orli iz Ptuja ter so bili navzoči pri sv. maši, po veBernicah pa so na prostem telovadili. Ljudstva se je zbralo veliko in ga je nastop Orlov kar oBaral. Res veselo je Mlo. p Trnovska vas. Župapom naše obgine je bil v tfrugič izvoljen g. Jakob CuBek, vrl pristaS K. Z. p Muretinci niže Ptuja. Imeli smo fiae 30. avgusta t. 1. občiaske volitve, Sapjati se je zaČelo nekemu štajerčijancu, da bi tudi oa lahk.o postal župari. Siromak pa piti v odbor ni prišel. Sedaj je vložil rekurz, Radovedpi smo, ali bo sedaj c. kr. namestnija volilcem zaukazala, da bi morali njega voliti. Jožko, Jožko, grozdje je še prekislo. Ako hofeeš, da ti bodo volilci bolj zaupali, tedaj moraš dajati lepše vzglede. p Ormož. Eaa pa.starejših posojilnic na Spod. Stajerskem je Ormožka posojilaica v Ormožu. Skozi vsa leta njenega poslovaaja je vedno toBno in uljudno ustrezala svojim Člaaom in tako rešila marsikaterega posestnika gospodarskega propada. Podpirala je vedno z lepimi letnimi prispevki naSa narodno-gDspDdarska društva; tudi dija|kom je bila ved.no najbolj&a dobrotnica, Tako si je pridobila posojilnioa v celem ormoŠkem okraju splošno zaupanje ia je postala moSaa postojaaka v spodpjeStajerskem zadružniStvu. Njen dosmrtni nafielnik je bil bi\ži notar v Ormožu, dr. Ivar, Geršak, katerega je začetkora leta 1911 pokosila smrt, In glej! Vsi naši narodni nasprotniki so zbobnali v sMet: sedaj, k"o ni veB dr. GerSaka, se bo nag, nekdaj aajmočnejši denarni zavod, kar hipoma razrušil, ip nemSkutarji so Že z veseljem pjričakovali propada, zlasti ptujs]ci, lažnjivi .,,Stajerc", je vedel najvecje lažnjive stvari o raznih izgubah in o propadu posojilaice povedati. A vse to podlo hiujskanje ni ni2 pomagato, NaŠi zavedPi kmetje se tega aepoštenega hujskaaja niso ustrašili, ampat oklenili so se posojilnice tem bolj, ker so bili prepričani, da je posojilnica v dobrih rokiah ia vsaka izguba izkljuBena, Žalostao dejstvo je pokiazala liberalna Zadružaa Zveza v Celju, katere revizorji so se vedno o delovanju ormožke posojilnice silno pohvalao izražali, mesto, da bi ji svetovali, kako naj svoje poslovanje uredi, da je s tem ' poso'ilaico po povr^ni reviziji kar hipoma koncem lpta 1910 iz svoiega Clapstva izldjuBila, ker ni bilo mogofie ustre6i ajenim zahtevam do 1. oktobra 1910, misleB, to bo naš srartni udarec, Res čudna liberalaa zadružna or. gajiizacija! Žalostnega poloma pri Glavni posojilaici v Ljubljani pa Še takrat ti gospodje zadrugarji iz Celja morda piso videli?? Posojilpica se je aato obrnila do Zadružae Zveze v Ljubljani, ki ]i je dajala vedno razae casvete ia pripomogla, da je uredila svoje posloviaaje. ObljubiLa ji je, da jo sprejme kot Člaaico, ko se bodo nedostatki^ kateri so nastali v času, ko je bila posojilaiea Blaaica celjske liberalae Zveze, odpravili. Med tem je bila posojilnica nad eno leto pod najdzorstvoin trgovskega sodiišča v Maribora, katero je posojilnico veBkrat revidiralo. Zadnja sodpa revizija je bila 7. in 8» rožaika t. 1. in je dogaala, da so sedaj vsi aedostatki odpravljeni in da si je pridobila posojilaica v zaHostai meri zopet nekdanje zaupaaje aazaj. Nato ]e sprejelo našo posojilpico v svoje Blaastvo aajmoBnejSe denarao sredi&če na Jugoslovansk«m, Zadružna Zveza v LjubljaaL Torej kmetje, sedaj vidite, da je naša Ormožka posojilnica v aajlepšem redu ia da varno posluje. Zaupajte ji zopet svoj prihranjeni deaar in se je vedno poslužujte. Vodijo jo samo odličai kmetje iz ormožkega okraja, kakor: Tomaž Korpar iz Oslušovec, naSelnik; Aatoa Meško, deželni poslaaec ip župan v Lahoacib, podaačelaik,; odboraiki: Martin, Ivaauša iz Huma, Valentin Erjiar. tiB iz OsluSovec, Martin IvanuŠa iz Franjkovc, Stanislav Dogša iz Grab ter Frapc HanželiB iz Hardeka, Posojilaiea je v upravaem letu 191,1 kljub vsem zaprekam in splošni denarni krizi zadovoljpo aapredovala. Deaarnega prometa je imela konceni leta 1911 1 milijoa 31 tisoB 212 K 89 vin. Bilaaca je izkazala čistega dobička 1,946 K 96 vin,, kateri se je ves pridejal rezerv{nemu zaMadu, tajco, da znaša isti koaoem leta 1911 26,385 K 23 vin, Uradni dnevi se strogo upoStevajo, IzplaBila ip vplafeila se vrše le vsako sredo ia soboto dopoldne od 8, do 12. ure. Pojasaila se pa dajejo vsaki dan dopoldne in popoldae, izvzemši prazaike ia aedelje. Vložaik lahko postaae vsak, ki vloži aajmaaj 1 K. Hraailae vloge se obrestuiejo po 51*% od dae vloge do dne dviga. Obresti se pripišejo vsako leto 1. januarja h Jcapitalu. Posojila se dajejo le zadružnikom na vknjižbo ali pa osebai kredit ip aa zastavo vrednostnih listin, p Središče. 2e veBkrat smo povdarjali, da so v Središfcu dobri Ijudje, prave liberalce lahko preštejeiš aa prste. Ia ta maloštevilaa družba hoBe s strahovlado obdržati liberalai zaaBaj trga in tako na zuaaj kazati, da je Središče liberalna trdnjava, kar je pa debela laž. Da je tako, dofcazuje letošaja zbirca č. g. kaplaaa, ki pravzaprav ai bila zbirca, ampak preskušaja Sredisca, ali je liberalaa ali ni, Liberalci so aamreČ celo leto op;onašali' g, kaplanu lansko zbirco ip g/rozili, da letos kaplaa zbiroe ne dobi. Zadaji 6as se je se&el obciaski odbor K seji, kjer je sklepal o kaplaaovi zbirci, daa pred napovedano zbirco je pa občiaski sluga potom bobaa razglasil po Sre, dišču, da si obciaski odbor šteje v dolžaost, opozoriŽti občaae, da kaplanu zbirce pi treba dati, ker si sifcer kaplaoi pridobi stalao (servitutrfo) pravico do zbirce, katero se bo moralo izplačevati. Neresnica ia hujskaaje! Gospod župaa, ali verujete sami sebi, da se bo letos ,,servitutna pravica" pridobila, ako se sto. letja ni ? Namen je prozorea! Toda bobea je imel slab uspeh': le samo trije gospodarji so namrec zbirco odkloaili, 12 gospodarjev, oziroma gg. liberalcev, pa g. kaplan ai obiskal, tako torej 15 gospodarjev zbirce ai dalo, Zaaimivo je, da Je tudi 5 občipskih odborpikov dialo zbirco. V tem se zroali liberalaa trdajava. Up in želja liberalcev, da kaplan' zbirce ne bi dobil, in s tem dobil nezaupnico ljudstva, se je izjalovila. Liberalci so pa zamašili sami sebi usta ia zavezali jezilce, da ne morejo več o zbirci govoriti in jo opona-Sati; zakaj ljudstvo, ki ni liberalao, je dalo g. kaplanu zbirco prostovoljro z d'obro voljo proti volji liberalcev in s tem odobrilo njegovo delovanje in mu izkazalo zaupaico, za kar so temeljito poskrbeli liberalci sami; sebi pa nategaili za par centimetrov nosove, Občiaski odbor si naj pa Šteje v dolžaost, da skrbi za to, da Še tako kmalu pe pridejo obBiaske dokla|d<e, k.i so baje že blizu, ker to bi obfiape mnogo huje zadelo kakor kaplanov ,.servitut". p Sredlšfie. NaSemu Orlu so darovali vlB. g. biseraomašnik M* Sinko 150 K. PrisrSna hvala! 2etale. iNa prazaik Rojstva Marijinega se je pri Mariji Tolažaici vršil krasen dekli&ki shod v proslavo jubileja Slomšiekovega. Prihitele so mladenke od Sv, Trojice, iz Stoperc, Rogatca, Sv. Križa in od drugod, Najprej so domaCi vl5. g. župaik' blagoslovili kaj lepi zastavi mladeniške in dekliške Marijine družbe, nato je sledila pridiga 6. g, kaplana Krajnca o pomeau zastav in sv. maša. Od' YA.—Y&. ure se je vršilo na prostoru pri cerk-vi veliko dekli^ko zborovanje, ki se ga je mnogobrojrto udeležilo tudi doinace ljudstvo. Vodil ga je župnik Gomilšek. Pozdravae besede so govorile Neža "Jus (Žetale), Ana Gorup (Stoperce) in Jera Kureš (Sv. Trojica). Neža Jus (Žeta. le) je deklamovaia ,,Pozdrav: mlaideaklam Marijinih1 družb". Slavaostai govoraik župaik Gomil&ek je proslavljal SlomSekovo verao, rodbljubno, praviBjio in \eselo srce. Marija Krivec (Žetale) je deklamovala pesem: A. M, Slomšeku, ia Neža Me&iBek (Sv. Peter na Medvedovem selu): Slava SlomSeku! Heleaa Vogrinc (Zetale) je govorila o ptomenu dobre matere. Mar. Straus (Zetale), ]e /deklamovala Slomšekovo: Žalostno pesem; Neža MešiSek [Sv. Peter aa Medvedovem selu), pa Slotnšekbvo: Pesem neveste Jezusove. Jožcfa HajnSek (Rogatec) je razložila, zakaj smo Sloveaci toliko zatirani in kako potrebno je delo pri Sloveaski Straži. Nato je nabrala 1(5 K za Slovensko Stražo. Marija KruSič (Ž€fta]|e) je deklaimovala Slomšekovo: Pohvala sv. križa. Mar. Kodrič (Žetale) je govorila o pomeau časnikov. Vmes je zapel celi zbor veB SlomŠekovih pesmi. Na shodu je vladalo ve- liko aavdušenje. Nato so bile v cerKvi slovesne večernice ia pridiga župnika GomilŠeka, po kateri ie Šla dolga procesija deklet z obema zastavama v žup~ aijsko cerkev. Cela priredatev je bila lepa proslava Slomšekova, polna aaukov za aašo mladiao, pa tudi za odrasle, p R-gateo. Eatol. bralno in gospodarsko druitvo s sedežem v Rogatcu, obhaja ˇ nedeljo, dne 22. t. m. Slomšekovo slavnost in ob eL-em dvajsetletnico BTojega obstanka. V ta namen se piiredi v Gaberju v gostilni Elizabete Gobec (nekdaj pri Tinču) veselico s petjem in igro BTri sestre". Začetek je ob 3 uri popoldne. p Ormož Naša Mladeniška in Dekliška zveza priredi t nedeljo dne 22, septembra v Ormoža veliko Slomšekovo slaraost zdroženo % igro ^Tri sestre" n mnog br. jno drugo zabavo. Govorit pride g. dr. Hohojec, dr. Krek in drugi. Ob eaem bo ustanovitev Orla ter pridejo ob tej priliki dru&tva oziroma odseki BOrla" iz Maribora, Središča, Ptuja in drngod, ter se vrši tudi teloTadba. Pridite od blizu in daleč! Slavnost se vrši popolpne ob 8. uri v gostilni g. Skorčiča. Ljntomerski okraj. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Preoster in preoseben se je zdel liberalcem zadnji dopis v ^,Slovenskem Gospodiariu" o ajihovem plesu. Tako? Vi, liberalci, smete blatiti in sramotiti aaše voditelje, mi pa bi morali vas božati in se vam klaajati? Pomaite, s kak^ršaim orožjem aam posojujete, s takim vam bomo vsak Sas vraSevali. Vi ste zafieli grditi paše voditeIje po ^Narodaem Listu" ia ,,Stajercu", ne čudite se torej, Be tudi po vaših ,,,glavah" prileti vCasik kak mrzel curek^ Zdravniki pravijo, da je to včasih dobro, Mi nismo z,a6eli, a dolžpi vam tudi radi ae bi nič ostali, Tudi ne mislite, da res nikdo drugi v vsej župniji ae zna sestaviti kakega dopisa, kakor gosp. kaplaa. Saj veste, da zmoremo med drugimi celo tak.e dopisaike kmečkega staau, kjaiterih spise priobftujejo listi na uvodaem mestu, 1 Mala Nedelja. V 36., Številki ,,Narodaega Lista" z dae 5, septembra se aeki maloaedeljski ,,naprejbedak" na vse pretege hvalisa z dobro uspelo veselico z dne 25. avgnsta. V resnici pa je bSlo ,,napredno" ueiteljstvo v polni meri zastopaao, druigega obBiastva pa je bilo bore malo, ia to je zaameaje, da preveva kmefiko ljudstvo katoliški d"uli, Nadalje se dopisnik zaganja v ,,klerikalno propagando" ia pravi o neki agitaoiji, o k'ateri pa udom Izobraževalnega društva sploh ni aič zaanega, ZaKaj bi naj mi sploh proti agitirali, saj lahko s ponosom glefdiajmo nazaj na pašo ve&elico, ker je bila še enkrat tako številao obiskaaa kot vaša. Tudi je očitpa laž, da bi bili stariši svojim otrokom aarocalij vaša vabila trgati, pač pa je res, da so aekatere ,,,difine gpspodiBne" otrokom, katerih stariši so ud]e Izobraževalaega društva, zabiBavale, da aaj prinesejo cvetlic za veselico, ia eaa izmed ajili je bila celo tako aavdušeaa, da je pripovedovala, da potrebuiejio cvetlic za nakit pri sprejemu g. dekapa, Pa glejte! Pri prihodu g. dekana ai bilo opaziti aobeaega nalčita, pafi pa so se dotibpe cvetlice na daa veselioe žopirile aa juaaških prsih paših liberalcev. Ali ni to zauimivo? Predbaciva se udom Izobražev:alaega društva, da so se pa dan veselice v velikeai številu mimo vas spreliajali. Ali ai to ponos za aje, ker saini pripozaavate, da iih je bilo veliko Število? Koliko je pac vas? Na prste obeh rok se vas lahko prešteje. Tudi na veselico aašega Izobraževalnega društva so nekateri predrzneži brezplačno udrli; dotičniki bodo še menda eakrat paši pristaši, In kar se tiče ,.hujskacev" na oaši strani, vam naravnost povemo, da jih ae boste aašli, ker jih soloh ni. 1 Sčavnlca. Stejejo aas med obmejaR Slovence. Nemci pritiskajo z vso silo na aas. Zlasti so se vrgli na šoli pri Sv. Petru ip na Sčavnici, da 9 pomoB30 nekaterih posilipemških učiteljev vzamejo otrokom Ijubezea do materiaskega jezika. Prav diobro jim služita ravaatelj Eržejak in aaduftitelj Spende. Poslednji si prav posebno prizadeva, da bi pas ponemBil. S pomocjo krajnega šolskega sveta, v katerem so dalje Sasa nam Slovencem neniaklonjeni možje imeli veBino, se mu je posrečilo, skoro popolaoma doseči svoj aainea. Sola je dobila popolnoma aemSko lice, Nikjer ae aajdemo slovenskega napisa, pač pa mrgoli v III. razredu aemških napisov, katerih gotovo noben otrok ne razume. Solska izpriBevala ia druge tiskovine, vse je aemško, Učpi jezik je v III, razredu popolaoma aemški. Pa hvala Bogu, priBakujemo, da se bo tuidi pri aas v tem oziru na bolje obrpilo. Letos je priSel aamreč slavni §olsk.i svet v sloveaske roke, nafeelnikom je izvttljen naŠ vrli veleposestaik g. Martin Roškar, odboraik gorajeradgoaske posojilnice. Že "kar pri prvi seji se je sklenilo, da se vaaprej uraduje vse sloveaski in Sa se bo naBelpik oziral le na sloveaske, oziroma dvojezicne dopise, Seveda, ta sklep riasprotni strapld ni bil vŠeS, Najhuje pa so bili prizadieti, ko se je sprejel predlog, da se vpelje v vseh treh ra^redih slovenski uBni jezik. Tedaj so začeli na vse aačiae spletkariti, misleč, da bodo naše prestrašili, ip so takoj odstopili, dva samo na videz, kaj, ti dala sta se zopet lepo voliti ia sta aa aovo priromala v šolski svet. Govori se celo, d'a so mislili aa ta namea prejSnjo volitev razveljaviti, a njih poskus, ki je bil le mapever, se je hudo poaesrečil. Pa miru še le ne dajo. Na«akrat so jo prav modro iztuhtali. Rekli so tudi, da tamkaj službuioči g, katehet aima pravice biti ud krajpego: Solsk.ega sveta in da zavoljo tega ne morejo biti seje veljavne. Gospod naBelaik je prosil pojasaila pri okrajaem šolsfcem svetu ia ta mu je odločno odgovoril, da ima g. katetiet vso pravico, biti ud Šolskega sveta, To naj 0 tej zadevi zadostu.je za danes, drugo poročamo ob priliki. — Za nas Sloveace je napis ,,Schule Staiazthal" gotovo sramoten. Mi hoBemo biti svoji gospodarji in, se pe puatimo ko- mandirati od prusko-protestantovstega Sulferajaa, Vsi tedaj z veseljem pričakujemo, da borao v kratkem imeli sloveasko šolo, kakor jo imajo pri Sv, Benediktu, Sv, Aai, Negovi in drugih sosednjih obfiiaaji.. Dokaz, da samonem&ka Šola ni za aaš kraj, je, da iz ponemčevalpe Šole izstopivši otroci ne zaajo ae nemški ne sloveaski. Nemškutarji so pa navadao veliki bahaSi, pa slabi orači. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Smrtaa kosa nam je zopet pokosila pridnega lanta 19 let starega Jožefa Fras, želarskega sina iz Rožičl&ega vrha. Umrl je, previdep s sv, zakrameati, dpe 8. septembra na Marijin dart. Bil je tudi priden Marijip družbepik* Bodi ti z&mljica lahka v preranem grobu! 1 Sv. JuriJ ob SSavnici, V pedeljo, dne 8. sepHembra, je priredilo naSe Bralao druŠtvo veselico z dvema gledališklma predstavama, Dekleta so predstavljala igro ,,Dve materi" v obfeo zadovoljnost. Tudi fantje so svoje .,Zjafearano pismo" povpljao rešili. Gledališki prostor je bil skoraj poln zabave željnega občinstva* Med Številnimi domačini smo videli naŠe vrle sosede Kapelčane, Križevčane, VeržejBane, Malonedeljčaae, DuhovSaae in Negovfiane. Posebao zaslužijo hvalo vsi igralci, pevci in tamburaši kakor tudi pevovodja g, V, Kocbek. Hvala tudi tistim gospodom, ki se predstave niso mogli udeležiti, pa so poslali lepo vstopaino. — Bralno društvo že v naprej naznar nja, da se vrši tukaj dae 6«. oktobra Slomšekova slavnost v prid Slovenski Straži, zdiružeaa z velikim mladenifekim shodom. Društvo se bo potrudilo, da dobi dobre govornike. Natancni vspored se pravoSaspo naznani. 1 Gsrnja Radgona. Za Slov. Stražo je daroval g. H. Bobinšek eno krono. Bog ga iivi! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Bralno društvo priredi v nedeljo, 22. sept. t. 1. veliko Slomšekovo slavnost in obhaja ob enem slovesno otvoritev dvorane, ki sta jo posojilmca v Križevcih in Bralco druStvo sknpno postavila, da služi pouka in zabavi krščanske mladine. Začetek takoj po večernicah. Sedrži po 1 E, stojišča po 40 *in., preplačila se ozirom na stavbene stroške bvaležno sprejemajo. Na vsporedu so govori 6. g. Fr. Stuheca in g. Vlad. Pnšenjaka, pesmi, deklamacije in igra nNa smrt obsojeni". Srira slavna šeutandraževska godba. Slovenjgraški okraj. s Slov. Gradec. V nedeljo, dae 15. t. m. se je vršil gospodarski shod v prostorih posojilpice. Zbralo se je veliko ugledaih kmetov. Po pozdravu živinozdravnika Piraata povzame besedo živSaorejski iaštruktor Mauhler iz Maribora. Govornik aam razloži pomen povzdige živinoreje v alpskih deželah. Nato nam Se predava, kakega pomepa je za sediaaje Base zadružna vnovfievalnica za žlviao. PosluSalci so z zaaimaajem sledili govoraiku. Ko je pristopilo precej&nje Stevilo kmetov k Osredpji zadrugi za vnovčevanje živdae in pospeSevanje živiaoreje v Mariboru, se je shod zakljuBil. s St. Janž aa Vinski gori. Nedelja, dne 15. t. m, je bila za našo faro velevažen, zgodovinski dan; kajti ta dan smo si ustanovili tudi mi prepotrelbpo Sloveasko katoliSko izobraževalao društvo. Zbralo se je po vefiernicali blizu 150 ljudi v cerkveni hiši, kjer ¦pam je dbmači gospod bogoslovec Karol Arlič v prepriBevalaem govoru pokazal potrebo in obenem razložil pravila Izobraževalaega drugtva, Govoraik je tako navdjušil poslušaloe, da je takoj pristopilo 50 udov, ia sicer 16 žeaskega in 34 moSkega spola, kar je za naš kraj jako lepo Stevilo. Vendar jih je še veliko, ki jili pogreSamo v naših vrstah. Toda trdao upamo, da bo — predpo bo miaulo leto 1912 — štelo naSe društvo pad 100 članov. Na predlog govoraika se je potem enoglasao izvolil sledeči odbor: Sedovnik Aaton, predsednik; VidemSek Ivan, podpredsedaik; Kroflič Marko, tajnik; VidemŠek Rafko, tajniKov namestnik; 6. g, Gosak Fraajo, blagajniki; Kroilig Jožef, blagajnikov namestnik; Leflnik Ivan, knjižniBar; Javoraik Blaž ip Redpak Janez, pregledovalca računov. Cel odbor nam je porok, da je društvo v pravih rokah, da ne bode ,,spalo", ainpak da bode življenje v ajem prav živahno. NaroCili smo si takoi 3 izvode ,,Slovenskega Gospodarja", druge Sasaik.e pa, kakorb,Straža", ,,B!ogoljub", ,,,,NaŠ Dom", b,Slovenec" itd. bo dal do novega leta blagohotpo na razpolago vlS. gosp. žup. nik, in še-le ob aovem letu si bočlemo naroBili razne liste, Društvena kajižaica pa se bo otvorila v tekn 14 dni; nekoliko knjig že imamo, kl so jib. darovali: vlfi. gosp. župnik Gosak', gosp. bogoslovec Arlič in Slov. krš<5, soc. zveza v Mariboru. TJiViŠtvo iraamo torej, seSaj pa le pridno Jiodite žitat Basnike. ki &o že na razpolago! s St. DJ pod Turjakom. Shod, ki je bil sklican v nedeljo, dne 15. t. m. popoldan, se je prav dobro obnesel. 2iviporejski inStruktor Mauhler iz Maribora je orisal pomen živiaoreje. Kot vzgled je aavedel Svico, Kranjsko, KoroŠkb itd. Nato. je še najtapBno raztožil namen, in pomen Osredrije zadruge v Mariboru. Da se kmetje zanimajo za Osredajo zadrugo za vaovSevanje živine ia pospeSevanje živiaoreje, je pokazalo to, da je kar tam po shodu pristopilo 8 kmetov k imenovani zadrugi. 8 Sv. Martln pri Velenja. V nedeljo, dne 22. septembra ob 3. uri popoldae priredijo Dekliška zveza in telovadni odsek BOrel" igro nMlinar in njegova b.ii". Ves čisti dobiček je nsmenjen za DruStreni Dom. Pri tej priliki bode govoril tudi dr. Verstovšek o važnem predmetu. Kmetje iz Zgornje Šaleške doline pridite vsi na veselico! 8 Smartno pri Velenju. V nedeljo, 22. t. m. se vrši po rani maši shod 8. K. Z t Društvenem Domu. Poročal bode poslanec gosp. dr. Ver8tov?ok. Konjiški k: Kebeli. (,,Slovenski Gospodar" je dobil vzadnjem 5asu tukaj vefi novih naročnikov, tako, da ga sedaj že prav lepo Število prihaja v našo Župnijo. Maogi so izprevideli ia spoznali, da je ,,Sloveaski Gospodar" list, ki je kmetu kakor delavcu zvest in dober, prijatelj. Da bi le kmalu vsi prišli do tega spozaanja in se z vsem srcem oklenili ,vSlovenskega Gospodarja". Izdajalskega ,,Stajerca" smo že dio dobrega iztrebili iz naše župnije, talčo, da sedaj ^naibolj razširjen list na Slovenskem", kakor sam piše, prihaja k nam samo v ervem iztisu in Še tega bo aajbrž jesepska burja odaesla, Tudi vsiljiva ,,Sloga" se ge klati po naših hribih, ki pa dohaja brez naroBila ia plagila, Proč ž ajo, kajti hiaavstva ne potrebujemo! Prijatelji, le pogumno na delo za pad!al]no razSirjanje dobrega Btiva ip da v kratkem Basu o8istimo naŽo gorsko župnijo plevela^ to je slabega tiska. k Žlče. Bralno društvo priredi y nedeljo, dne 29. septembra 1.1. po večernicah (v slučajn, da bi ta dau deževalo, pa naslednjo nedeljo, 6. oktobra) Slomšekovo slavMst 8 predaTanjem, petjem, gledališko predstavo ter z godbo na vrtu gostilničarja Janeza Klinc t Dr&ževasi. Celjski okraj. c Celje. Pravico javposti je podelil nauSpi mi- nister 2razredni trgovski šoli za dekleta v Celju za leta 1911-12, 1912-13 in 1913-14. — SreČke Slovenske Straže se prodajajo v Celju pri trgovcih GoriBar ia Leskošek ter trgovcu Aatonu Kocuvan. Sloveaci v Celju in okolici, segajte pridno po njih. — Zaprisežepa sta bila y izredai seji celjskega mestnega občipskega sveta, ki se je vršala dne 12. septembra, zopet izvoljeni župan dr. Henrik pl. Jabornegg ter podžupaa lekarpar Maks Rauscher. — Izgnalo je celjsko okrajao glavarstvo nekega Beckeastaterja iz rajha, in nekega Aatona Sinkovca, zaradi nedovoljenega aabiraaja delavcev za nemške rudaike iz celjskega politieaega okraja. — Umrl je vpokojeni poštai aadkoatrolor Franc PavliB y 63. letu starosti. — Umrl je v Celju bivŠi celjski trgpveo Ferdlpapd Ma_ koutz, — Dalje je umrl v Celju zasebaik Friderik Baumgartner v 61. letu starosti. — Premiraaje živine se je vršilo pred kratkim v Celju. Prignane je bilo maogo živine, posebao iz šentjurske okolice, Prvo darilo za bike, krave ia telice je dobila sloveaska kmetijska Šola v St, Juriiu.. — Zaradi tatvia ia potepuštva je bil pred celjsko poroto obsojea Jakob Bukovnik na 2 leti ječe. Ravpo zaradi istega čina se ]e irael zagovarjati že 21krat predkiazaovajii nevarep tat Aadrej PavliB iz Sela pri Vraaskem, Tudi tega je obsodilo sodišfte na 2 leti ričeta. Nadalje se je imel zaradi uboja zagovarjati pred porotaiki aeki Martin Kiak, ki je ubil v Presladolu Fraaca Mešifieka. Obsojea je bil n.a 16 mesecev težke ječe, Zaradi uboja se je imel še zagovarjati tudi rudar Aaton Korošee iz Radpiške vasi pri Konjicah, Korošec je aekega rudarja tako pretepel, da je isti vsled poškodb umrl. Dobil je za svoje dejaaje dve leti težke ječe. Kot zadnji slufiaj jeseaskega zasedanja je bil pa vrsti požig. Na zatožai klopi so sedeli Alojz, Jožef, Elizabeta, Marija ia Antoaija BezeaŠek iz Prelog pri Koajicah. Obtožepi sio b.ili požiga in goljufije, BezenŠekova poslopja so vefekrat zgorela in Bezea&ek je vsled požarov dobil od zavarovalnic izplaBane precejšaje svote zavarovalaia. Pri zadajem požaru, ki je bil meseca maja t. 1., pa so priSli požigom aa sled, Jože Bezenšek je obstal, da je sam požigal, zato, da je prisel v posest zavarovalnine. Jožefa Bezeašeka je sodpi dvor vsled krivdoreka porotaikov lobfeodil pa 7 let težke ječe, druge štiri obtožepce pa je oprostil, — Cebelarska razstava Sloveaskega Beb^larskega dru&tva za Spodnji Stajer je bila otvorjena v nedeljo ob 9. uri dopoldne na Laaovžu pri Celju. Razstava aam je kazala razliBae zaaimivosti iz Bebelarstva. Razstavljeni so bili razai paaji s eebelami, steklenice z medom, satovje, umetno satovje, likeri, čebelarsko orodje itd. Cebelarske izdelke sD razstavili razni prizaaai čebelarji od blizu in daleB, Razstava je bila zelo lepo urejena in prostor ozaljšaa z zelenjem. Bila je vse dni zelo dobro obiskovaaa. c Hmelj. Promet s hmeljem je bil aa zateckem trgu tudi ta teden dokaj živahea, Vsak daa se je prodalo od 600—800 bal hmelja. Cena se pi izpremenila, a se priBakuje, da bb radi doSlega lepega^ blaga zopet pridobila. Kot kupci so doSIi zopet mnogi izvenavstrijski trgovci in pivovarriarji; prišlo pa je tudi maogo domafiili odjemalcev. Najbolje se je povpraševalo za sredhjim hmeljem, pa tudi za slabejšimi vrstami; za boljšim hmeljem pa je bilo malo povpraševaa]a, Cene so bile na žateBkem trgu sledeBe: slab hmelj 115—120 K, sredaji 120—130, srednjedober 120 do 136 ip 140—150 K za najboljši hmelj za 50 kg. — Trgaaje hmelja je sedaj že povsod popolaoma končano. Kakovost hmelja je dobra, Le male maožiae hmeIja, ki se ]e spravljal ob deževaem vremenu, so postale plesnive. Nakupovanje žunelja na deželi gre brez zadržka roSno naprej. Mnoge pivovarae, kakor tudi zastopniki domačih iri tujih hmeljarskih prekupc«v pokupijo vsak dan velike maožine hmelja, V mnogih krajih je hmelj že popolnoma poTčupljen, SploSno se opazuje, da hmeljarji ae hitijo več tako s prodajo hmelja, ker upajo 9e na viSje ceae. Najviefe hmelja se je prodalo n.a deželi po sledeBih cenah: sredaje vrste 120-130 K, prima do 144 K, grašftinski hmelj celo 148 K, hmelj malih zalog pa se je dobil celo za 100-110 K 50 kg. Kljub dobri letini se bo v kratkem 6aau hmelj v žatečkem ozemlju popolaoraa razprodal. — T.ujega hmelja je na žatečk;em trgu le zelo malo, tudi cene niso za istega posebno visoke. Plačuje se izvepSeŠki hmelj po 110 do 125 K. c Dramlje. Zlati mir si želi veftina lare. Zdeti se hoče, da ga skoraj doživimo. Oa, ld ga s protiversko politiko najhuje kali, Že gez 10 let, je pred mesecem dni ponudil v ,,Narodnem Listu" navidezno spravljivo roko z besedami, da se gre pri bližajih občipskih volitvah za dobro gospodarstvo in nič zoper vero. Na te besede ne damo zaradi bridkih' izku&enj prav nifi. V dejanju nam; naj pokaže dptiBnik y kratkem svojo resaobaost. Stori naj med drugim to-le za gospodarshtK Mleko naj zagne bolje plagevati. NaŠe poslaace naj pusti pri miru, ker so prijatelji kmeta, ki se trudijo zoper davek na vino, za poldiaevni pouk v Soli ia za trdao vojaško moč naše domovine zoper aeštevilae zuaanje sovražaike, Proti pepotrebEim plačilom naj paredi red pod svojo streho, da se ne bo preveS popivalo. Za volitve naj vpiSe v imenike prav vse respiBpe volilce z resniBnim davkom ia nikogar drugega. Neha aaj ustmeno in pismeao napadati ,,klerikalceu in duhovnike.. Da ai več zoper vero, bomo spoznali iz tega, če bo ob nedeljah' ip praznikili med nami pri celi službi božji v cerkvi; potem, Be bo razdrl prijatelastvo s tistimi, ki cerkve ne pogledajo, in ako ne bo v nikogar več silil z ,,Narodnim Listom" in eaakim nicvredpim berilom. Dokler pa ne bo vsaj vsega tega storil, bonao prepriBaai, da je v ,,Nar, Listu" neodkritosrBno govoril, kakor vsi oviakarji Narodne stranke, da je torej zadnji 6as, njega spraviti iz občinskega odbora, naj pride kdo boljŠi v njega. c Galicija. Veselica, kiatero je priredilo v nedeljo, dne 15. t. m. aaše druištvo aa Pernovem v spomin Slomšekove 5Oletaice, je uspela nad vse prifiakovaaje lepo, PriHiteli so v našo sredipo vrli Orli iz Celjskega' Jn Saviajskega okrožja, d'a pozdravijo svojega najmlajšega brata, GaliStoega Orla, ki se je ta dan ustaaovil, in mu pokažejo pot v bodočaost, Slavaostai govor je imel namesto g. dr, Verstovšeka, ki ,je bil zajtiržan, naš 6. g. kaplaa, Jci je orisal Slomšekove zasluge za narod v lepih besedah, Igralci in igralfce so v igri ,,Tri sestre" izvrstno rešili svoje vloge. Med odmori in prosto zabavo pa so vrli celjski tamburaši udarjali aa struae. Po igri so izvajali Orli proste vaje ia na drogu taik;o vrlo, da so želi sploSno prizaanje gledalcev. Ob koacu se je ustanovil Orel za Galicijo, ki šteje že 21 udov, Odbor se je izvolil sledeči: predsedaik D, Krajac, podpredsednik Fr. VideaŠek, načelnik D, Križan, podaa^elnik Fr. Suberger, tajaik B. g, N, Zajc, blagajaik N, Štefaačift, odbornik J. Aubreht. Novoizvoljeai odbor nam da upaaje, da bo Orel vrlo uspeval. (Gosti so pas mnogoštevilao pocastili iz Žalca^ PetrovB, Ložaice, Gor. Poaik.ve, Dobrne, gmartaa in St. Petra. Fautje, sed'aj pa aa delo, da pokažete svetu, da Galicija ni zadaja, ampak v prvih vrstaJi. Kalobje. Dae 15. t. m. po rani sv. magipriredila pri nas Slovenska kmečka zveza politično zborovanje, na katero je prišel porofiat dr^avni poslanec dr, KoroŠec. Shod je otvoril domači gospod župnik, na kar je državai poslanec i govoril o dosedapjem delu poslanske zbornice ter razložil tuSi nekaterat gospodarska vprašaaja. Gospod Padar se je poslaacu v iskrenih besedah zahvalil za delo in trud ter zalkjjučil zborovaaje. o Gornja Savinjska dolina. V cetrtek, dae 5. septembra, je peljal posestaik Kumrov Jaaez iz kolodvora 5 polovajakov vira. V GrŠoljah pri Rečici mu pridrvi pri ovinku aasproti samodrč št. 10 s potnik.om tvrdke A. Siakovec iz Kamaika. Koaji se splašijo vkljub pazljivosti vozaika, in v trepotku je bilo vse prevrnjeao Bez po&evai rob ceste. K sreči ai bilo druge nesreče kakor pokvarjeni sodi ia precej izgube aa vinu. Zadnji 5as je, da se divjanje samodrčev omeji. c Ljubno. Premiranje goveje živiae, ki se je vrSilo aa Ivjubaem v poaetcjeljek, dne 2, septembra, ie prineslo dokaz lepega napredka razumno gojeae živiaoreje cistega plemena marijadvorskega, Prignalo se je mnogo živiae, najlepSa iz občine ReBica. Prvo darilo za bike, 100 K, je dobil posestnifc ,,.Gornji Speh" iz Luč, in aajlepšo kravo pa je iaiel kmet F. Rakun iz St, Jaaža, Daril je prejelo 56 posestnikov od države, dežele in okraja, v skupnem znesku 1630 K. Okraj Goraji Grad, ki deluje z vso vnemo za napredek ljudstva, naj gre po zaBrtaai poti še više. c Solčava. Novo iadustrielno podjetje velike ob. sežae lesae trgovine se aamerava ustanoviti pri splo§ro znajiem ,,Rogovilcu" (Gabehvirt) pri SolBavi. Ustaaovila se je nekaka družba tamošnjih kmetov ip se je z gradnjo priprav za žage, ki so proraBuajene na približao 100.000 K, že priBelo. Podjetju se želi maogo uspeha. c Marija Gradec pri LaSkem. Oskrbništvo graSčine Feliks Neuberger in siri v Jurkloštru je naznanilo vsem obSinam, katere rabijo cesto iz Jurkloštra pa do izliva Gražaice v Salvinjo, da morajo to prevzeti ali pa da graščiasad oskrbnik Julij Jackl podreti mosto\Te. GrašČiaa JurkloSter ima namreB to cesto v svoji zasebni oskrbi. Graščiaa JurkloSter je voljna precej prispevati k oskrbi te ceste. V občini Marija Gradec aas je maogo, kateri to cesto rabimo in tiidi zahtevamo, da cesta ostaae, Beprav ceste pe rabijo apkateri obČiaski odboraiki v laški župniji. c V Sdisr]u prl JeUah bo v nedeljo, 22. t. m. po večernicah Slomšekova Blavnost. V cerkvi bo ilavnostni govor, pri Habjanu pa slarnost z fovori, petjem in deklamacijami. c Laiko. Izobraževalnno društvo priredi v nedeljo, dne 22. sapt. v pivniei § 11 Slomsekovo elavnost. Na vsporedu je petje, deklamacije, Bl&Tn08tni govor in trije mični dramatični prizori, ¦? katerib se bo proslavljal elavni vladika A. M. Slomšek. Začetok, ob 4. uri popoldne. c Polzela. V nedeljo, 22. t. m. se ua Polzoli z veliko narodno veselico otvori novi gasJki dom gasilnega društva. c Sv. Miklavž nad Laiklm. Katnliško izobraže-palno in gospodareko društvo priredi v nedeljo, 22. septombra po večernicah SlomsekoTO Blavnost. Dekleta predstavljajo igro nDve materi". čiati dobiček jo nameDJen Blov. Straži. c Petrovče. DruStvo Gospodar priredi Teliko ŠlomSekovo bUtnoet in mladinski shcd dne 22. septembra t prostorih draStTeneg doma (na vrtu) točno ob treh. Na vsporedn je slavnostni govor, deklamacija mladeniča, govor mladenke, pred in po govorib. zapoje mešan »bor ŽalecPetroTČe Slomšekove pesmi, šaljivi srečolov, vrtna godba, Saljiva pošta itd. Poskrbljeno bode za jed in pijačo. Med odmori igrajo Tili tambnraSi. Prijatslji poštene zabave pridite. c Teherje. Dne 22. t. m. priredijo naia društva Slomšekovo slavnost popoldan po večernicah v kaplaniji z govorom, srečoloTom, deklamacijami in šaloigro nPrisiljen st&n je zaničevan". Vsi, ki častite velike može, pridite. c Mozirje. Izobraževalno drustvo priredi v nedeljo 22. t. m. Slomšekovo slavnost in petletnico ustanovitve društva. Na Tsporedu bodo govori, deklamacije, petje in gndba. Svirala bo Narodna godba iz Ptnja pod osebnim vodatvom kapelnika g. Franc Bračiča, sedaj gostilničarja v hotelu BIlirija" v Mozirju. c Ponikva. Velika Slomšekova slavnoat bo na Ponikvi eb juž. žel. y žetrtek, dn« 26. t. m. Po naročilu njih prevz. knezo škofa se vrši cerkvena slavnost ob 501etnici Slomšekove smrti za šmarski okraj na Ponikvi. Sv. opravilo se začne ob 9. uri. Po končanih obredih v cerkvi se bo razkrila spominska plošča oa mogočnem orehu, kjer so pred 100 leti nepozabni Anton Martin, kot 121etni deček, delali prvokrat javno skušnjo. Ob tej priliki govorita govornika iz Ljubljane in Maribora. Nato sledi petje in deklamacije Slomšekovih pesmi in tamburanje. c St. jur ob juž. ž«l. Gospodarski sbod se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. po rani maši t Kat.liškem Domu. 0 skupni prodaji živine, in pospeševanju žhinoreje gevori instraktor Mauhler iz Maribora. Brežiški okraj. b Brežice. Slovepci, kupujte sreBke loterije Sl. Straže, ki se priredi v korist sloveaskih otrok. ob mejah! SreBke se dobe po 1 K v. Brežicah doslej v glavni trafiki ter v trgovini Iv,. Vidmar. b V Brežicah se vrišd Slom&ekova slavaost v nedeljo, dae 29. t. m. ,Na zaaimivo prireditev, koje vspored priobcimo prihodnjiS, že daaes opozarjamo doma&ine in sosede. b Brežlška okolica., Predzadajo nedeljo je aa Vidmui v železniški voz, v katerem je bil 1 duhovnik ter lant-Orel, pridrla greda kozl—, hoBem reči brežiških posilinemških komijev in d"rugih takih vredpih drugov, To bi jih morali videti in slišati ajih početje, ko zapazijo duhovaika ter orlovski zaak7 Sam Bog zaaj, katerilr živali glasovom je bilo podobao pjihovo rjoveaje ia tuleaje ter umazaao govorjeaje, ki jim je prihajalo, kakor se je videlo, iz daa duše, Oba imenovana sta jih mirao ia dostojao poslašala ter se v duhu klaajala pred aemško kulturo, ki pogaaja tako evetje ter rodi tak sad; hvalila pa sta tudi Boga, da imamo mi drugaSae pojme o izobra<zbi in kulturi. Zanimivo za aas okoiifiane je, da je bila večiaa teh junakov iz Matajsove trgoviae. b R.ijheburg. Vabi k gospodarBkeam shodu, kateri se vrši v nedeljo, 29. t. m. po rani 8». maši v dvorani nove kaplaoije. Dnevni red: Skupna prodaja žsvine in pospeševanje živinoreje. GoTori živinorejski inštrnktor Manhler iz Maribora. Kmetje, goBpodinje, fantje in dekleta, pridite v obilnem številu na to zborovaojel Najnovejše. Y Smartnem na Pak"i se vrši v aedeljo, dae 29. septembra, velika Slomšekova slavaost, Gor. Hadgona. Kmetijskp bralao društvo aazaanja, da je vsled slabega vremepa preložilo Slomšekovo slavaost, ki bi se imela vr&iti dae 15, t. m., na aedeljo dae 22. t. m., jn sicer z istira sporedom kakor prej. Slavnostai govor ima vlB. g. Ivan Luskar. Torej pa svideaje v pedeljo, dne 22. t. m. na vrtu gostilne g. A. Kampuš (prej Osojaik). Poroka v cesarski hiši. Danes, dae 19. septembra, se vrši v gratiu "VVallsee poroka aadvojvodinje Elizabete FraaBiške z grofora \Valburgom. Pri poroki so riavzoči tudi cesar, prestoloaasledaik, ia drvigi clani cesarske hiše, Slov. LJudsfea Stranka v Ljabljani kanJfVidira za deželpi zbor Ivaaa Kregarja in dr. Lovro PogaČaika. Volitev se vrgi dne 24. septembra. Ogrskl državni zbor. V včerajšaji seji je prišlo zopet do razburljivili prizorov med poslaaci večiae in manjSine. Maajsiaa ,je psovala poslance veBiae ia ministre. Miaister Beothy je s povzdigajenimi pestmi skoBil na nasprotae poslaace, Začel se je zopet pretep. Le z aajveBjo silo se je posrefeilo, spraviti aasprotpike aarazen. Predsedaik je moral sejo prekiaiti. Ko se je seja zopet začela, je priSlo v dvorano 130 polioajev. MaajSiaa je sama rada zapustila dvioraao. Nadaljevanje seje se je vršiilo mirao. 50 najbolj aemirnih poslancev opozicije je imuaitetai odsek izključil od 30 sej, 10 pa od 15 sej. Izvolili so se tudi člapi delegacije, ki pripadajo, razun aekaj Hrvatov, vsi večiai, Seja se je nato zaključila. Med zasedaajem delegacij državai zbor ae bo zboroval. SiaoBi je prišlo na budimpeštanskih ulicah do velikih kravalov, Socialpi demokratje, ki zalitevajo splošao volilao pravico, so se spoprijeli s policijo. Pobitih je mr.ogo šip. Občlnske volitve v Gradcu so se vršile dae 17. septembra za III, razred. Zmagali so socialai demokratje z vsemi 16 kaadidati. OdŠdiaaih je bilo 5221 glasovaic. Siooialai demokratje so dobili 2(534 ab 2(r66 glasov, nemški kaadidatje pa 2412 do 2490 glasov. Strašna železnlška nesreča. Pri Dittoa-Laacaschire pa AagleSkem je poaoČi aa 18, septembra sko5il pri brzovlaka stroj iz tira ter je zavozil s 7 vagoni Bez neki most v globok prepad'. Ipod1 raavalia so izvlekli 14 mrtvili in pad 60 raajeaih potaikov. Radi teraae PoBi je bilo rešilao delo zelo otpžkoBeao. Laško-turška vojska. Italijanski listi poroBajo, da so vBcraj zjutraj dosegli Italijani pri Derni v Tripolisu veliko zmago aad Turki ip Arabci. Po hudem boju so zavrnili Italijani napad sovražaika, obkolili sovražae 5ete ter jih do malega uničili. Turki in Arabci imajo 800 mrtvih ia Še veBje gtevilo ranjenih. Na italijanski strani je baje samo 61 mrtvili ia 113 raajeaili. Z druge straai pa se zopet poroCa, da je sklenjen mir med obema državama. Turki baje do- bijo za tripoliško obal, ki jo odstopijo Italijaaom, veliko odSkodnino.  Poročilo o sejmu pitaoe živine t Gradcu dne 12. septembra 1912. Prignalo 8e je 850 volov, 248 bikor, 300 kr»T in 20 telet. Sknpaj 918. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 103 do 112 K, srednje debeli 94 do 100 K, 8uhi 88 do 92 K, biki 80 102 kron, lepe pitan« krave 82—94 K, srednje debele 66—80 K, snhe 54--64 kron. Izrozilo se je na Gornje Štajersko 68, na Tirolsko 48, na Nižje Avetrijsko 57, na Češko 328, na Moravsko 60 in na Nemško 32 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 315 komadov manj kot prejšnji teden. Cene trdne. Poročilo o sejmu zaklsne živine dne 13 septembra 1912 t Gradcu. Pripeljalo se je 433 telet in 8S2 prašičev. Med tednom pa 233 telet 1487 pr»ši6ev. Skupaj 666 telet '-369 prašičev. Cene za 100 kg. mrtve teže: Zaklana telcta po kakovosti 120—142 kron. Zaklani pr» šiči po kakovosti 154—166 kron in ovce po kakovosti 80—110 kron. Prignalo se je 77 telet in 85 prašičev ve6 kakor prejšnji teden. Cene pri teletih so padle.