855^
6010020°
q5RFONJ^
NA
križnic*
PPliiiurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	n>A ■.
Abb. postale I gruppo Lit'Ilil ZOU lil*
Leto XXXV. Št. 76 (10.293)
TRST, torek, 3. aprila 1979
PRIMORSKI DNEVNIK ,]e začel izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdobu v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
GOSPODARSTVO IN MANJŠINA
«Na splošno je, vsaj načelno, sprejeto spoznanje, da narodni manjšini, ki svoje narodnostno življenje izraža le z rabo svojega jezika, s šolo in gojenjem kulture, ni zagotovljen obstoj. Ni dvoma, da ti trije elementi predstavljajo bistvene značilnosti za narode in narodnostne skupnosti, toda sami od sebe ne morejo živeti brez materialne osnove. Pomeni torej, da .H’ vsaka manjšina zapisana hitri smrti, če sama svojega gospodarstva ne more razvijati.«
Tako ugotavlja v svojem poročilu za nedeljski občni zbor SKGZ predsednik Boris Race. Zato je vprašanju gospodarstva odmerjeno tudi v dokumentu SKGZ o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji obsežno poglavje in zato so gospodarska vprašanja zajeta tudi v člene vseh zakonskih osnutkov za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Slovenci smo se važnosti gospodarstva zavedali že v obdobju našega narodnega preporoda v prejšnjem stoletju in smo zato vzporedno z ustanavljanjem prosvetnih društev in organizacij u-stanavljali tudi gospodarska društva — je v razgovoru dejal predsednik gospodarskega odbora SKGZ dr. Darij Cupin in nadaljeval:
Z ato tudi ni slučaj. da so bile slovenske gospodarske strukture na Primorskem med prvimi pod udarom fašizma, kakor tudi ni zgolj slučaj, da so nam zavezniške oblasti po osvoboditvi, ko so nam sicer priznale naše šole in kulturna društva, na vse mogoče načine ovirale ponovno vzpostavitev lastnih gospodarskih ustanov in da končno po letu 1954 tudi italijanska država ni ravnala v tem oziru dosti boljše.
~ Razumljivo je, da je tak odnos vladajočih dejavnikov do našega gospodarstva v zadnjih petdesetih letih zapustil posledice, ki jih še vedno čutimo...
— To je nesporno. Ker se kot narodnostna skupnost nismo mogli uveljaviti zaradi omenjenih okoliščin, so se tudi .naše produktivne sile in -naši' kadri začeli usmerjati v druge poklice, ker v gospodarstvu niso videli perspektive. Zato smo danes kot manjšina, tudi če se nam nudijo kakšne priložnosti. za gospodarsko afirmiranje, kadrovsko šibki. Petdesetletno gospodarske zatiranje je pri Slovencih zasejalo malodušje in strah, da bi se spustili v gospodarsko dejavnost, saj niso bili nicoli gotovi, da jim bo dovoljen razvoj na tem področju. Zato. pomeni vztrajali danes — kot 'nam pravijo — naj se manjšina gospodarsko razvija v okviru svobodne konkurence, prikrivati prav ta dejstva, kajti našega človeka še danes bremeni preteklost do take mere, da še vedno nima zadostnega zaupanja v dejansko demokratičnost države v kateri živi. Da bi si pridobil takšno zaupanje Pa bi bili predvsem potrebni gospodarski ukrepi v korist manjšine.
— Vse to je nedvomno res, vendar pa ne bi mogli reči, da vsaj v drugi polovici tega povojnega obdobja ne bi izrazili kot manjšina določenih gospodarskih pobud...
— Res je, kljub povsem nenaklonjenim okoliščinam smo se postopno začeli vključevati v gospodarsko stvarnost področja, na ka-teren. živimo in v nekaterih sektorjih dejavnosti tudi dosegli pomembne rezultate. Predvsem vetja to za tiste sektorje, v katerih smo bili že zgodovinsko prisotni, t° je predvsem v kmetijstvu (kut lastniki teritorija) in obrtništvu ter v tistih sektorjih, kjer so nam bili z razvojem dani objektivni pogoji za razvoj, kot sc na primer zunanja trgovina m razne z njo povezane terciarne dejavnosti. Toda vsa ta dejavnost se odvija na področju. ki je kot celota v primerjavi z razvojem drugod, v gospodarski stagnaciji in če ni splošnega gospodarskega razvoja se tudi mi kot manjšinska skupnost ne moremo razvili.
— Gospodarska stagnacija je seveda pojav, ki ima svoje vzroke, odgovornosti, ki jih ni težko ugotoviti...
— Vzroki in odgovornosti za gospodarsko stagnacijo našega področja, lahko pa bi govorili celo 0 nazadovanju, so v zgrešeni tridesetletni politiki zapiranja naseda področja do naravnega zaledja. To je celotno gospodarstvo na našem področju privedlo v slepo ulico. Izhod iz nje je, in tega ne trdimo samo mi, pač pa so pokazale tudi zadnje analize uglednih, italijanskih ekonomistov, v realizaciji osimskih dogomrov med Italijo in Jugoslavijo. Zato verujemo, da bodo osimski sporazumi s splošnim razvojem življenja pri nas privedli tudi do hitrejšega gospodarskega razvoja naše skupnosti kljub temu, da bodo nekateri deli spora-
12. občni zbor
SKGZ
bo v nedeljo, 8. aprila, ob 9.30 v Kulturnem domu.
zumov zahtevali od nas novih žrtev z neizbežnim odstopanjem teritorija, na Katerem zgodovinsko živimo,
— Če je ugotovljeno, da je izvajanje Osima edina perspektiva za gospodarski preporod vsega našega področja, zakaj se potem nekateri krogi tako zaganjajo prav proti njegovim gospodarskim dogovorom?
— Resnici na ljubo je velika večina tržaških gospodarskih krogov za realizacijo osimskih dogovorov in konkretno tudi industrijske svobodne cone na meji med sosednima državama. Nasprotuje jim le manjši del in sicer tisti del, ki ob zaprtju Trsta do naravnega zaledja živi in se ohranja od zasebnih ekonomskih privilegijev v okviru državno subvencionirane gospodarske dejavnosti. Realizacija osimskih sporazumov pa pomeni prehod v nove gospodarske dimenzije in k ustvarjanju takih gospodarskih pobud, ki bodo postopno te privilegije odpravile.
— Splošni gospodarski razvoj bo — kot rečeno — omogočil tudi razvoj naše manjšine. Toda kako naj se naša narodnostna skupnost vključi v ta razvoj, da bo imela od tega korist?
— Predvsem tako, da bo lahko v splošnem gospodarskem razvoju vključena kot subjekt. To pa pomeni. da mora razpolagati z o-snovnimi sredstvi gospodarskega razvoja, da mora enakopravno soodločati o splošnih smernicah razvoja z udeležbo v vseh organih družbenega načrtovanja in usmerjanja. Nadalje mora biti kot skupnost aktivno prisotna v vseh gospodarskih dejavnostih. Le tako bodo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti deležni enakopravnega zaposlovanja ter bodo dosegli socialno raven večinskega naroda kot enega od osnovnih pogojev, da se zaustavi tako imenovani <sna ravni* asimilacijski proces.
— Ko postavljamo kot manjšina zahtevo po enakopravnem soodločanju 6 splošnih smernicah gospodarskega razvoja pri Btut, imamo j pri tem seveda v vidu tudi tako važen element, kot ga predstavlja vprašanje prostora...	,
— Vprašanje prostora se najtesneje povezuje z našim gospodarskim in seveda tudi. z našim narodnostnim obstojem. Naša manjšina je za potrebe splošnega gospodarskega razvoja žrtvovala že velik del svojega naselitvenega ozemlja in je nanjo pritisk, da bi ga še. To pa med drugim pomeni tudi obuboianje ene izmed takih pomembnih gospodarskih dejavnosti, kot je kmetijstvo. S tem je bila storjena škoda ne le naši narodnostni skupnosti kot taki. temveč celotnemu gospodarstvu. V zameno za utrpljeno škodo in tudi v splošno gospodarsko korist bi morale deželne oblasti predvideti posebne ukrepe za kmetijski razvoj in podpirati vse obstoječe in bodoče zadružne pobude na tem področju. Ker pa so dosedanje razlastitve slovenske zemlje in bodo še bodoče povzročile škodo ne le posameznikom marveč vsej naši narodnostni skupnosti, bi morala dežela za omejitev posledic sprejeti tudi takšne ukrepe, ki bi šli v korist celotne skupnosti, to pa pomeni zgraditev vseh tistih struktur. ki jih manjšina potrebuje za svoj vsestranski družbeni in kulturni razvoj.
— če naj zdaj strneva v sklepno misel to, o čemer je tekel razgovor. katera bi bila ta misel?
— Obstoj dveh narodnosti na nekem ozemlju in ustvarjanje sožitja med njima pomeni tudi primerno prisotnost obeh narodnosti v vseh proizvodnih faktorjih, kar bo imelo kot posledico ustvarjanje določenega tipa demokratične družbe in ustreznih odnosov v njej
Zapisal j. k.
PO SOBOTNI NEZAUPNICI ANDREOTTIJEV! VLADI V SENATU
Predsednik Pertini je razpustil parlament
w
Ze tretjič zaporedoma predčasne volitve
Datum volitev je še edina neznanka, vendar pa prevladujejo domneve o istočasnosti evropskih in političnih volitev Razburjenje v vrstah demokristjanskih poslancev - Craxi obtožuje KD in KPI, da sta zavrnili «demokratično dialektiko»
RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj razpustil parlament; italijanski volivci bodo tako že tretjič zaporedoma predčasno poklicani, da obnovijo poslansko zbornico in senat. Datum volitev bo določila vlada, vendar so čedalje intenzivnejše govorice o istočasnosti parlamentarnih in evropskih volitev, ki so napovedane za 10. junija.
Pertini je podpisal odlok o razpustu zbornic v poznih dopoldanskih urah, potem ko se je sestal s predsednikom senata Fanfanijem in predsednikom poslanske zbornice • Ingraom. Fanfani je izkoristil zadnjo priložnost, da je izrazil svoje nasprotovanje predčasnim volitvah in torej potrdil svoje dosedanje trditve, da z nezaupnico Andreottijevi
vladi še niso izčrpane vse možnosti in da je torej prezgodaj za razpust parlamenta.
Takoj po sklepu o razpustu je Pertini poklical na Kvirinal Andreotti-
36 vlad v sedmih zakonodajnih dobah
REM — V zgodovini italijanske republike je včerajšnji sklep predsednika Pertinija, da razpusti parlament, že tretji sklec take vrste. Doslej je bil parlament predčasno razpuščen že dvakrat, leta 1972 in leta 197(5, obakrat je odlok podpisal predsednik Leone. Od sedmih zakonodajnih dob povojne Italije so se torej le štiri končale z redno zapadlostjo mandata zbornic.
Le v prvi in v sedmi zakonodajni dobi je mesto ministrskega predsednika pripadlo ves čas enemu samemu človeku. V prvi zakonodajni dobi je bil to De Gasperi, v sedmi pa Andreotti. Na mestu ministrskih predsednikov so se v teh letih zvrstili Pella, Fari-fani, Scelba, Zoli, Segni. Tam-brerti, Leone, Moro, Rumor in Cofombo. čt. upoštevamo tudi vlade v letih 1945-1948, to" je pred odobritvijo ustave, smo v povojnih letih spremenili vlado kar 36-krat,
,’Z razpustom zbornic zapadejo tudi vsi zakonski osnutki, ki so bili predloženi v tej zakonodajni dobi, a se parlament o njih še ni dokončno izrekel. Teh osnutkov je približno 4.000, to je 2.590 v poslanski zbornici in 1.500 v senatu. Nekateri izmed teh so zelo pomembni, saj zadevajo reformo višjih srednjih šol, univerzitetno reformo, reformo zakonika o kazenskem postopku, spremembe zakona o splavu, preureditev krajevnih uprav, triletni načrt, reformo kmetijskih oo-godb, sindikat policije, reformo policije, pokojninsko reformo, spremembe zakona o pravični stanarini in reformo založništva.
ja, ki je malo po 12. uri s svojim podpisom potrdil razpust zbornic. Odlok bo objavljen danes v uradnem listu in stopi takoj v veljavo, kar pomeni, da bo vlada jutri ali morda že danes odločala o datumu predčasnih volitev, ki morajo biti najkasneje 70 dni po razpustu zbornic.
Vsi datumi so bili očitno že vnaprej določeni. Po sedanjem skiepu bodo torej volitve lahko istočasno z evropskimi volitvami, to je 10. junija, čeprav tudi «dvojne» volitve ha isti dan predstavljajo precej težav. Po veljavni zakonodaji namreč politične volitve trajajo dva dni. medtem ko bodo evropske volitve samo en dan. Tu obstajajo torej tri možnosti: tudi parlamentarne volitve naj bi bile samo en dan, kar pa nasprotuje z navadami Italijanov, ki so vedno volili dva dni; volitve
naj bi bile 9. in 10. junija ter naj bi se tako začele v soboto zjutraj ali popoldne. Tisto soboto bi morali proglasiti za praznik, vendar bi bila tudi ta rešitev, ki je, resnici na ljubo, najverjetnejša, precej daleč od italijanskih navad. Poleg tega pa bi v soboto na voliščih sprejemali glasovnice le za politične volitve, medtem ko bi bilo treba za evropske volitve glasovati v nedeljo; tretja možnost je najobičajnejša, to je evropske volitve na nedeljo, politične pa še v ponedeljek do 14. ure. To pa bi bilo nedvomno problematično, kajti v ostalih državah bodo objavili volilne izide že v noči od nedelje na ponedeljek, kar bi lahko vplivalo na tiste italijanske volivce, ki bi se podali na volišča šele v ponedeljek, poleg tega pa bi na ta način Italija ne spoštovala obveze v okviru evropske deveterice, da bodo najkasneje v ponedeljek dopoldne znani že vsi rezultati evropskih volitev.
Skratka, ne gre le za politične, ampak tudi za povsem tehnične težave, ki jih bo morala vlada rešiti pri sestavljanju volilnega zakona.
Komentarjev o Pertinijevem sklepu, ki ga je predsednik, kot. vedo povedati na Kvirinalu, sprejel z zelo težkim srcem in šele potem, ko se je prepričal, da dejansko ni več nobene možnosti za rešitev iz krize ter da je njegov skrajni po seg neizbežen, praktično še ni", če izvzamemo zmešnjavo v vodstvu desničarske Democrazie nazionale, ki se zaveda, da je tej stranki odklenkalo in da nima nobene možnosti volilne afirmacije. Prav tako je prišlo do razburjenja med poslanci KD, ki so zahtevali sestanek strankine poslanske skupine, vendar je načelnik skupine Galloni jasno dejal, da v sedanjem trenutku, glede na Pertinijev sklep, niso dani pogoji za tak sestanek, ki ga bodo sklicali šele na dan ored selo vsedržavnega strankinega sveta, ki bo moral izdelati smernice za volilni program. Sicer pa je bila zahteva poslancev utemeljena, kajti Galloni se je obvezal, da bo sklical sestanek »takoj po koncu glasovanja o zaupnici v senatu*. Oč tno pa strankino vodstvo sedaj noče dopuščati izpadov, ki bi jasno pričali o začetku «prerivanja» v demokristjanskih vrstah: v kratkem bo treba namreč sestavljati kandidatne liste in marsikdo bi hotel že sedaj postaviti hipoteko na mesto v novem parlamentu.
Če izvzamemo KPI, ki na svojem kongresu jasno nakazuje smernice za bodočo strankino politiko, je včeraj izmed vidnih italijanskili politikov govoril edinole Craxi. V svojem posegu na zborovanju v rimskem gledalšču v četrti EUR, za streljaj daleč od komunističnega kongresa, je socialistični generalni tajnik uradno odprl volilno kampanjo PSI. Reči je treba, da ni bil ne diskreten ne obziren do KD in do KPI. Obema strankama je očital, da sta z zavrnitvijo »demokratične dialektike* izzvali predčasni razpust parlamenta. Dejal je, da so komunisti in demokristjani preprečili socialistom, da bi kot tretja politična sila vzpostavili ravnovesje v politiki «bipolarizma» ter da bi s tem omogočili trdno politiko enotnosti vseh demokratičnih in naprednih sil.
Sicer pa je Craxi govoril o marsičem, še zlasti pa je polemiziral s komunisti. Dejal je, da evrokomu-nižsm ni izpolnil pričakovanj in da PSI vztraja pri politiki jasnosti v okviru levice, brez katere ne bo ne alternativ ne skupnih programov. Skratka, začela se je že volilna kampanja, in Craxijev govor nriča o tem, da nameravajo socialisti odločno po poti, ki so jo začrtali v zadnjih mesecih, (bbr)
Radikalci pozivajo PSI k sodelovanju
RIM — V Rimu se je včeraj končal XXI. izredni kongres radikalne stranke. Tajnik Jean Fabre je prebral zaključno sporočilo ,v katerem je jasno poudarjena misel, ki je pravzaprav prevevala celoten kongres in sicer, da je radikalna stranka edina alternativa italijanske levice, medtem ko ostaja njena osrednja strategija prav politika referendumov. Italijanom, je rečeno v poročilu, dajemo z referendumi možnost, da demokratično izrazijo svojo opozicijo tridesetletni politiki in u-pravljanju krščanske demokracije in njenim zaveznikom. Radikalci so
dokazali, da je njihov kongres v o-dločnem nasprotju s kongresom komunistične partije in s celotno politiko KPI. Radikalna stranka je včeraj tudi potrdila svojo prisotnost na političnih volitvah in je še enkrat povabila socialistično stranko k stvarnemu sodelovanju.
EGS o odnosu z Jugoslavijo
LUKSEMBURG - Ministrski svet evropske gospodarske skupnosti je včeraj, kot poroča Tanjug, obravnaval nekatere vidike odnosov z Jugoslavijo in določil orientacijski znesek kredita Evropske investicijske banke, s čimer so dopolnjene direktive izvršni komisiji za pogajanja o novem sporazumu med Jugoslavijo in EGS. Ministri so o dopolnitvi novega mandata izvršni komisiji na finančnem področju razpravljali v najožji sestavi, vendar o njihovem dokončnem sklepu ni bilo sporočeno nič konkretnega. Po neuradnih informacijah, ki jih posreduje Tanjug, je orientacijska vsota kredita približno 209 milijonov ECU (evropskih obračunskih enot), to je okrog 260 milijonov a-
meriških dolarjev. To bi pomenilo, kot razlaga Tanjug, da je delegacija EGS pooblaščena, da na pogajanjih z jugoslovanskimi predstavniki ponudi predlog o višini kredita, ki je za četrtino višji od zneska, za katerega so se sprva zavzemale članice evropske skupnosti.
V krajši razpravi pred obravnavo dopolnitve mandata izvršni komisiji je predsedujoči ministrskega zasedanja, francoski zunanji minister Francois Poncet poročal o pogovorih, ki jih je imel pred kratkim z jugoslovanskim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem, ko je le ta obiskal Pariz. Šef francoske diplomacije je dejal, da je bila v teh pogovorih potrjena domneva izvršne komisije EGS, da Jugoslavija ne bo zadovoljna z vsebino novega mandata, da ga ocenjuje kot restriktivnega in po konkretnih učinkih neugodnega za spreminjanje neugodnih teženj na trgovinskem |>odročju, kar se kaže zlasti v visokem deficitu na škodo Jugoslavije. Francois Poncet je informacijo sklenil z besedami, da je v pogovorili z Vrhovcem izrazil željo, da Jugoslavija sprejme pogajanja z odprto možnostjo, da bi novi mandat lahko izboljšali, (vb)
Sodnik Alibrandi zopet zaslišal Maria Sarcinellija
RIM — Sodnik Antonio Alibrandi. kj vodi preiskavo o domnevnih nepravilnostih v finansiranju petroke-mijske družbe SIR, je včeraj zopet zaslišal poddirektorja državne banke Maria Sarcinellija, ki je bil aretiran pred desetimi dnevi pod obtožbo poneverbe javnega denarja in neizpolnjevanja službenih dolžnosti. Na sodnikovo zahtevo je Sarcinelli opisal postopek za nadzorstvo nad poslovanjem italijanskih kreditnih zavodov ter kriterije, na osnovi katerih je vodstvo državne banke prijavljajo domnevne kršilce sodstvu.
Na osnovi včerajšnjih izjav pod-direktorja emisijskega zavoda bo sodnik Alibrandi v prihodnjih dneh odločal o njegovi usodi. Javni tožilec dr. Infelisi je v nedeljo že poudaril. da načelno ne nasprotuje začasni izpustitvi na prostost bančnega funkcionarja, odločno pa je nasprotoval njegovi oprostitvi.
Kakršenkoli pa bo sklep preiskovalnega sodnika, kaže da se škandal SIR in državne banke ne bo v kratkem polegel. Nasprotno rimska sodnika naj bi skušala vplesti vanj najvišje predstavnike italijanskega bančnega sveta. V nedeljo je namreč dr. Infelisi zahteval, naj dr. Alibrandi pošlje dvajseterico sodnih obvestil bančnim funkcionarjem ter voditeljem in med osumljenci naj bi bili tudi predsednik IMI Caopon, predsednik ICIPU Piga ter voditelji drugih velikih kreditnih zavodov. Zahtevo po sodnih sporočilih naj bi podpisal tudj načelnik rimskega državnega pravdništva dr. De Matteo.
Medtem se je zvedelo tudi, da bosta Infelisi in Alibrandi v prihodnjih dneh zaslišala vse gospodarstvenike, ki so pred nekaj dnevi podpisali solidarnostno izjavo z Baffijem in Sarcinellijem. Formalno naj bi ju imela za priče, dejansko pa gre najbrž za poskus pritiska nanje.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuimiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMtiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Z IZVOLITVIJO CK DANES KONEC 15. KONGRESA ITALIJANSKIH KOMUNISTOV
Pajetta: KPI teži k razpustu vojaških blokov in večji dinamiki mej socialističnimi državami
■■ {, i •,	~	V	v*V y\
Nezamenljiva vloga neuvrščenega gibanja in pomen reševanja vprašanj enakopravnosti narodnih manjšin - Cuffaro o nevarnosti lokaipatriot-skega zapiranja - Pozdrav načelnika socialističnih poslancev Balzama
Velik uspeh revije «Primorska poje»
S slavnostnim koncertom nekaterih najboljših pevskih zborov Iz raznih krajev Primorske se je v soboto zaključila letošnja deseta jubilejna zborovska revija »Primorska poje*. Skupno je nastopilo nad sto zborov na enajstih prireditvah tostran in onstran meje. Tudi udeležba občiu-stva Je bila na vseh koncertih množična in množična je bila tudi na sabotai zaključni prireditvi, kot priča gornja slika
(Od našega ooročevalca)
RIM — Predzadnji dan komunističnega kongresa je zabeležil, čeprav pozno, tisto novost, ki je še do nedavnega bila nekaj tako rekoč obrednega in samoumevnega: pozdrav predstavnika socialistične stranke. Opoldne je stopil na tribuno kongresa načelnik poslanske skupine PSI Vincenzo Balzamo in v umirjenem posegu še enkrat poudaril, kaj pravzaprav druži in kaj ločuje ti dve italijanski delavski stranki.
Druži jih nujnost skupnega nasto- ———---------------	..
pa levice, skupni boj v preteklosti, * BaJ"a™Tgovor‘lCT° "UJn‘,,enot"T skupne odgovornosti v krajevnih u- stl med KPI	P od"
pravah in sindikalnem gibanju. Kar g°vpmosti «obeh velikih strank* pa pa ju ločuje, je poudaril Balzamo, J? i^val mrmranje in nekaj osam-
ne gre odpravljati, pač pa upošteva-	pozabiti da ie »šoti kot element dinamičnosti italijan- .b,ev'e. ne g	, “Je
ske levice. Zatem je Balzamo izra- Ciall“ zil mnenje, da se mora italijanska la *ebdlel°"*d.	P i
levica soočiti z ideološkim vpraša-	]	nriiprn;f-.ty ,-n ’ 7, Jn:im
njem »leninizma* in kritike »uresni-	P	voditelji .»trdili ‘ pomen
čenega socializma*. Naštel je v tem	“™g>	jotrm pomen
vsa stališča PSI ki je »ponosna na	Lnjamiv g®
svoj izvor prav tako, kakor komu- K	je z zadovofjstvom sprejel
nisti*, to pa ju ne sme izolirat, v dejstvo da je delegacijo pgj vodil
Riccardo Lombardi, ki je prav pred nekaj tedni razvil javno razpravo z Napolitanom o možnosti skupnega programa italijanske levice. Gotovo bi ga nagradili z ovacijo, ki bi ji ne bilo primera, saj je Lombardi med komunisti zelo priljubljen, čeprav ni bil nikoli mehak z njimi.
Tedaj pa se je na kongres KPI usul 'plaz vesti, ki so vznemirile delegate. Izvedelo se je, da je tajnik PSI Craxi z ostrim posegom preprečil prihod voditelja francoskih socialistov Mitterranda na kongres KPI. «Zame je to vojna napoved*, naj bi izjavil Craxi v razgovoru s francoskimi socialisti. Zaradi enakih pritiskov naj bi ostali doma bivši švedski premier Olof Palme in »vidnejša osebnost zahodnonemške SPD*. Na radikalnem kongresu pa je Landolfi v imenu PSI nekako sprejel ponudbo o zavezništvu z radikalci in skupne liste za senat. To je med komunisti izzvalo zaskrbljenost, ki je dosegla svoj višek, ko je delegacija PSI napovedala, da ne bo pozdravila kongresa. Izvedelo se je, da je Lombardi v bistvu že pripravil svoj pozdrav, a se drugi socialistični voditelji niso strinjali z njim. Najprej so napovedali svoj molk, nato pa poverili Balzamu že omenjeni poseg.
Komunisti so v tej «živčni vojni* skušali vrniti «porednemu paglavcu* milo za drago. Tako je Lama izzval bučen aplavz, ko je spregovoril o PSI, kot o «stranki partizanskih brigad 'Matteotti’, Sandra Pertinija in Riccarda Lombardija* (o menil je obe osebnosti, ki sta še najbolj oddaljeni od linije tajništva stranke).
Tu pa prehajamo že v drugi del polemike, ki zadeva radikalce. Znano je, da je nastal pravi incident, ob katerem se prepletajo nesprejemljiva stališča Marca Pannelle na kongresu svoje stranke in pritiski komunistov na PSI, naj s to stranko ne sklepa zavezništev volilnega ali političnega značaja.
Začelo se je na kongresu radikal-STOJAN SPETIČ
dveh »idejnih kletkah* samozadovoljevanja.
Ponovil je kritike o odgovornosti »velikih strank* za sedanjo politično krizo, komunistom pa še posebej očital, da so ob izstopu iz vladne večine ponovili demokristjanom tiste očitke, ki so jih sami z negodovanjem odklanjali še pred meseci, ko so jih izrekali socialisti. Predvsem pa je komunistom očital politiko »zgodovinskega kompromisa* in zaključil z željo, da se bo v italijanski levici spremenilo razmerje sil, češ da bi tako bila vsekakor u-činkovitejša.
Govor poslanca Balzama so delegati in gostje na kongresu KPI sprejeli z zadržano toplino. Močni a-plavzi so se usuli le nekajkrat, ko
(Nadaljevanje m zadnji strani)
Stane Dolanc o odnosih med Italijo in SFRJ
Jugoslavija pripisuje veliko važnost položaju in svobodnemu razvoju narodnih manjšin
NE.APEL J — Dogovorjeno je bi lo. da na 15. kongresu KPI tokrat ni bilo m sporedu pozdravov tujih delegacij. Najbrž gre to pripisati dejstvu, da se kongresa udeležuje več kot sto tujih predstavništev in bi bila zelo težavna izbira gostov, katerim daje KPI besedo ,ne da bi se pri tem zamerili drugim. Ker KPI nobeni partiji ne priznava vodilne ali kakršnekoli podobne vloge, tudi ne mo re dopustiti, kar se je v pretekla sti dogajalo, da bi kdo govoril tudi v imenu drugih «skupin* tujih gostov. Tokrat so torej voditelji KPI sklenili, da priredijo v drugih italijanskih mestih zborovanja in predajo besedo gostom. Tako je, med drugimi, spregovoril v Neaplju sekretar ZK Jugoslavije Stane Dolanc.
Uvodoma je povedal, da je tudi v Titovem imenu predal predsedniku in tajniku KPI Longu ter Ber-linguerju prisrčne pozdrave in želje za uspeh kongresa. Kajti «naravno je zanimanje naših ljudi za ta kongres, za 'dejavnost KPI, kakor tudi za vse, kar se dogaja v sosednji prijateljski Italiji, s katero oblikujemo plodno sodelovanje, ki je zasnovano na vzajemnem zaupanju, enakopravnosti, nevmešavanju v notranje zadeve». Tu gre za veliko partijo, ki opravlja pomembno vlogo nacionalne in demokratske sile in dokazuje, da je pripravljena sprejeti nase še večji del odgovornosti.»
ZKJ razume strateško linijo KPI v poskusu zaruževanja delovnih ljudi ob skupnih ciljih. Da bi izpolnil svojo vlogo, mora socializem očuva-ti zgodovinske tokove delavskega razreda in vseh naprednih sil v boju za demokracijo in naprednejše družbene odnose, za njihovo socialistično spreminjanje v skladu s specifičnimi pogoji Italije.
Naše partije — je nadaljeval Stane Dolanc — skupaj z drugimi demokratičnimi silami dajejo dragocen doprinos k pozitivnemu razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo, stalnemu bogatenju prijateljstva in dobrega sosedstva med narodi obeh držav. Italija in Jugoslavija dajeta zgled, kako se re šujejo medsebojni odnosi. Osimski sporazum je najbolje izrazil voljo narodov obeh držav do enakopravnega sodelovanja in odprl v tem smislu nove prespektive. Politiki dobrega sosedstva posveča Jugoslavi-
ja velik pomen, v tem okviru pa pripisuje	veliko	važnost	položaju	in
svobodnemu razvoju narodnih manjšin. Izhajajoč iz tega, da ni svoboden narod, ki zatira druge narode, smo v Jugoslaviji uresničili politiko polne enakopravnosti narodov in narodnosti.	Na drugi strani	pa
si prizadevamo, du bi se spoštovale nacionalne pravice delov jugoslovanskih narodov, ki živijo kot narodne manjšine v drugih državah. Želimo namreč, da bi imele iste pogoje za razvoj, kakršne mi nudimo manjšinam	v naši	državi.	Sodimo,	da
manišiiie, ki so iz zgodovinskih okoliščin ostale na drugi strani meje, če so	njihove	pravice	spoštovane,
lahko opravljajo vlogo veznega člena prijateljstva, zaupanja in povezovanja. Med Jugoslavijo in Italijo so bili ustvarjeni pogoji, vse potrebne postavke, za vse večje uveljavljanje pozitivne vloge narodnih manjšin v naših odnosih.
Dolanc se Je nato dotaknil mednarodnega položaja, ki je dramatičen, posebno še zato, ker se u-veljavlja politika sile, namesto mirnega reševanja sporov in to še posebej v Afriki in južnovzhodni Aziji. Prišlo je celo do oboroženih spopadov med socialističnimi državami.
SFRJ in ZKJ sta odločna nasprotnika vsake vojne agresije a-li intervencije, proti poitiki sile in vsiljevanja od zunaj vnaprej določenega družbenega modela, kakor tudi razdelitvi interesnih sfer med bloki, proti kakršnikoli obliki tuie dominacije in vmešavanja v notranje razmere. SFRJ in ZKJ sta za pravico vsakega naroda do samostojnega razvoja, neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Zato je Jugoslavija zahtevala, naj se o južnovzhodni Aziji ustavijo o-borožene akcije, da se vse vojne sile umaknejo s tujih ozemelj, kajti «ni višjih principov, v imenu katerih bi bilo mogoče kršiti temeljna načela, na katerih slonijo mednarodni odnosi, če .o dovolimo, vedimo, da se lahko vedno najde izgovor za njihovo gazenje.» V tem smislu je stališče SFRJ in ZKJ tkristal-no jasno*, je poudaril Dolanc, ki je nato obravnaval vlogo neuvrščenih držav in prispevek, ki ga tej politiki demokratičnih mednarodnih
(Nadaljevanje na zadnji strani).
V OKVIRU SREČANJ MED FILOZOFSKIMA FAKULTETAMA IZ TRSTA IN LJURLJANE
«Ljubljanski dnevi»: znamenje večjega sodelovanja
Srečanje je odprt dekan filozofske fakultete v Trstu prof. Petronio ■ Pozdrav rektorja ljubljanske filozofske fakultete prof Kmecla * Prvo predavanje je imel prof Zwitter ■ Predavanja so se nadaljevala popoldne
Včeraj se je na pravni fakulteti, v avli »Giacomo Venezian*, pričelo drugo znanstveno posvetovanje •Ljubljanski dnevi v Trstu*, ki se uokvirja v sodelovanje med filozofskima fakultetama iz Trsta in iz Ljubljane. Medtem ko so lani tržaški docenti gostovali v Ljubljani, je letos, v okviru medsebojnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja, fakultetni svet ljubljanske filozofske fakultete pripravil za tržaško publiko bogat spored predavanj in okroglih miz, ki se bo odvijal tri dni.
Srečanje je začel dekan tržaške filozofske fakultete prof. Giuseppe Petronio, ki je najprej pozdravil prisotne predstavnike oblasti in druge goste, med katerimi so bili predsednik deželnega sveta Colli, deželni o.,bornik za kulturo Carpenedo, predstavnika tržaške pokrajine Brezigar in tržaške občine podžupan Gruber Bencova, prefekt dr. Marrosu, predsednik SKGZ Boris Race in drugi, nato pa je poudaril namen simpozija.
V	govoru je prof. Petronio dejal, da je glavni cilj posveta in sodelovanja med obema univerzama izmenjava informacij o sadovih dela, o raziskovanjih na najrazličnejših področjih, ter izmenjava kulturnega bogastva. Ta srečanja naj bi obenem dala docentom možnost, da se med seboj spoznajo ter navežejo tesnejše stike. Pripomogla naj bi tudi k tesnejši povezavi med posameznimi inštituti, ki bi tako lahko razvili razne oblike sodelovanja, tako na ravni izmenjave predavanj, kot na izmenjavi obiskov ali daljših seminarjev. Dekan Petronio je priznal, da so bila doslej srečanja med obema fakultetama pomanjkljiva, kajti zajela so le docente obeh vseučilišč. To velja vsaj deloma tudi za letošnje srečanje, čeprav so si študenti precej prizadevali, da bi bili v okviru te pobude tudi sami prisotni.
V	prihodnjih letih, je poudaril prof. Petronio, bo treba v sodelovanje med obema fakultetama aktivno vključiti tudi študente, tako z izmenjavo študijskih štipendij, kot z izleti, ali daljšimi seminarji. O tem bosta fakultetna sveta v kratkem tudi izrecno razpravljala.
Ob koncu svojega uvoda je prof. Petronio poudaril, da se mora univerza, kot kulturna ustanova soočati z družbenimi problemi, posebno z okoljem, v katerem deluje. Podčrtal je zato, da tržaška in ljubljanska univerza ne moreta mimo dejstva, da sta obmejni vseučilišči in da stojita na živem stičišču dveh kultur. V tem okviru je treba, je dejal prof. Petronio, pozitivno oceniti zanimanje, s katerim mestne, pokrajinske in deželne upravne oblasti spremljajo pobudo Kulturnih dnevov.
V	imenu občinskega odbora je prisotne pozdravila odbornica Gruber Bencova, ki je dejala, da je tako sodelovanje koristno za zrelo medsebojno spoznavanje. Prisotne sta v krajšem posegu pozdravila tudi deželni odbornik za vzgojo in izobraževanje Carpenedo, ter, v i-men j filozofske fakultete iz Ljubljane, rektor fakultete, prof. Matjaž Kmecl.
Otvoritvi je takoj sledil začetek predavanj. V jutranjih urah je bilo na sporedu predavanje prof. Zwit-terja, docenta na ljubljanski filozofski fakulteti, ki se posebej u-kvarja s sodobno zgodovino, z naslovom Kultura in znanost v NOB; to je bila tudi tema okrogle mize, pri kateri so sodelovali prof. B. Paternu za poeizjo, prof. D. Cvetko za glasbeno umetnost in prof. N. šumi za likovno umetnost.
Tako predavanje samo, ki se ni omejilo zgolj na dobo NOB, temveč
je skušalo orisati vlogo in pomen slovenskega jezika in slovenske kulture v habsburški monarhiji in pozneje v SHS, kot debata sta poudarila veliko vlogo, ki jo je imela slovenska kultura pri ohranitvi naroda in njegove identitete, pri njegovem razvoju ter v boju in propagandi zoper okupatorja. Vloga kulture pri Slovencih je bila skozi vso zgodovino zelo velika, v NOB pa je bila, kot je dejal prof. Paternu, meja med poezijo in uporom popolnoma porušena.
Popoldne sta bili na vrsti drugi dve predavanji, ki sta sicer potekali vzporedno; prvo je bilo posvečeno sodobni jugoslovanski psihologiji, sodelovali pa so prof. V. Pečjak, ki je podal kratek zgodovinski razvoj jugoslovanske psihologije, prof. Polč, ki je spregovoril o obči psihologiji, prof. Konrad, ki je spregovoril o razvoju in pomenu indu-
strijske psihologije v Jugoslaviji, ter prof. J. Tuličič, ki je obravnaval otroško in vzgojno psihologijo.
Drugo predavanje, kateremu je sledila okrogla miza, je bilo posvečeno stikom med italijansko in slovensko kulturo. Prof. Skubic je najprej spregovoril o vlogi in pomenu romanistike, ki se poučuje na ljubljanski univerzi; v okviru o-krogle mize, na kateri so sodelovali prof. J. Koruza, prof. D. Cvetko, prof. J. Sivec in prof. N. Šumi, pa ja bil govor o stikih med kulturama, v okviru zgodovine, to se pravi od dobe pismenstva naprej. Stiki so potekali' tako na področju literature, kot glasbene, likovne in gledališke umetnosti.
V večernih urah so bili docenti z ljubljanske filozofske fakultete gostje tržaške pokrajine, kar priča, da je pobuda odjeknila tudi izven tržaškega vseučilišča in da je
izredne važnosti za celotno deželo, saj spada v okvir vedno večjega sodelovanja med sosednima narodoma in sosednima kulturama, čemur so bili določeni krogi v teh krajih dolgo vrsto let nenaklonjeni.
-sp-
Manjši zastoji na obalni cesti
Na obalni cesti, dober poldrugi kilometer po Grljanu, kjer je pred dnevi prišlo do zemeljskega usada, so bile tudi včeraj manjše težave v prometu. Državno cestno podjetje ANAS obvešča, da so manjše prekinitve možne tudi prihodnje dni, dokler ne odstranijo vsega materiala s pobočja. Zato Svetujejo avtomobilistom, da se raje poslužijo Trbiške ceste.
Med včerajšnjim srečanjem na univerzi
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA DEŽELI
Novo upanje za uslužbence predilnice «San Eiusto»
Zaposlili naj bi jih v drugih tekstilnih obratih
Vse kaže, da bo danes končno znana usoda 58 uslužbencev tekstilne tovarne S. Giusto, ki so 15. decembra lani zasedli obrat iz protesta proti sklepu vodstva podjetja, da ta industrijski obrat zapre. Na včerajšnjem sestanku na deželnem odborništvu za industrijo, ki so se ga udeležili odbornik Rinaldi, predstavniki industrijcev iz tržaške pokrajine, sindikalisti in člani tovarniškega sveta, so se vsaj okvirno že domenili o nadaljnji zaposlitvi tekstilcev, dokončna odločitev pa bo padla danes.
Po vsej verjetnosti bodo 45 delavk in 13 delavcev zasedene tovarne zaposlili v drugih tekstilnih o-bratih v našem mestu. V tem okviru so predlagali, naj poteka zaposlitev po skupinah, tako da bi dobili do 30. junija vsi uslužbenci tovarne pri Domju novo delovno mesto.
Poleg tega so na včerajšnji seji razpravljali tudi o možnostih odprtja novega obrata tekstilne industrije na Tržaškem. Tudi o tem vprašanju se bodo dokončno izrekli danes.
• Inštitut za proučevanje in dokumentacijo o vzhodnoevropskih deželah ISDEE priredi v četrtek, 5. aprila, ob 18. uri na lastnem sedežu (Korzo Italia 27, H. nadstropje) konferenco o temi «Gospodar-ski sistem in lastnina v obstoječi sovjetski ustavi*. Poročal bo prof. Gabriele Crespi Reghizzi, izredni docent za civilno pravo v socialističnih deželah na univerzi v Pavii.
Snemanje filma za avstrijsko TV
V našem mestu so včeraj pričeli s snemanjem dolgometražnega filma cMirko in Franca*, ljubezen-sko-politične zgodbe, ki se odvija v Trstu in ima za ozadje ravno maloobmejni promet, eno glavnih značilnosti današnjega tržaškega življenja. Film, ki ga je avstrijska televizija naročila kinematografski hiši Fcmsehfilmproduktion, se oslanja na delo pisateljice Hilde Spiel. če po eni strani ne bo
manjkalo spominov na avstro-ogr-sko monarhijo, Avstrijcem še vedno pri srcu, je dogajanje uokvirjeno v leto 1978 in govori o nekem istrskem umetniku, ki pride v Trst, kjer se zaljubi v neko dekle.
Ekipa bo še danes snemala v kavami Tommaseo, v prihodnjih dneh pa v vili Tripcovich, na Videmski cesti, v palači Vivante, na Ponterošu, na Trgu Unita, na gradu sv. Justa, v Skednju, v Miljah, na Repentabru, na progi Trst - Opčine in na Griži. Računajo, da bodo delo zaključili čez mesec dni.
Zaradi stavke uslužbencev tržaške banke delle Comunicazioni dne 26. marca letos je prefekt sklenil, da se podaljšajo za 15 dni vse bančne operacije, katerih rok je zapadel na dan stavke in v petih naslednjih dneh.
MtimilllllllllHIlIttlimilllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIttlllllfimiIMJIllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIlMII
V Križu uspelo srečanje z zamejskimi ustvarjalci
Skupina dijakinj iz Riminija v stiku z našo stvarnostjo
1
......... ..............
j
V teh dneh je obiskala naše kraje skupina dijakinj drugega razreda tehničnega zavoda «L. Einaudi* iz Riminija, da bi pobliže spoznala našo stvarnost. Dijakinje so v soboto obiskale tudi prostore našega dnev-
V nedeljo je bilo v kriškem Ljudskem domu 4. srečanje s slovenskimi ustvarjalci, ki ga je priredilo domače prosvetno društvo Vesna. Na srečanju so nastopili pesnik Ace Mermolja, slikar Avgust Černigoj in ženska pevska skupina «Stu ledi*.
Srečanja s slovenskimi ustvarjalci so izviren način, s katerim se domačini oddolžijo spominu pesnika Franceta Prešerna. Namesto proslave so si kriški prosvetarji izmislili živo prireditev, ki omogoča vaščanom, da se neposredno seznanijo z ustvarjalci, ki delujejo v zamejstvu. Prireditev poteka sproščeno, med vaščani pa si je pridobila veliko o-dobravanj, saj je bila tudi v nedeljo, na zadnjem, 4. srečanju, dvorana prosvetnega doma polna.
Prisotne je najprej pozdravila domačinka Sonja Sirk, ki je predstavila tudi posamezne avtorje. Nato so nastopili domači recitatorji, ki so podali izbor pesmi Aceta Mermo-Ije, občinstvu se je predstavil tudi pesnik sam, ki je na kratko spregovoril o svojem delu ter o vlogi kul-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiinmi/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaitiiiiiiiHiinMmfiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiinHiiitiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitni
NEDELJSKO ZBOROVANJE «MELONOV»
Samostojen nastop LpT na predčasnih volitvah
Na evropskih volitvah pa bodo nastopili skupaj z «Union Valdotaine» - Zavrnjene ponudbe radikalcev
Lista za Trst se bo samostojno udeležila prihodnjih predčasnih volitev, na evropskih volitvah pa bo nastopila s svojimi kandidati na listi Union Valdotaine, okrog katere se bo tokrat zbralo še nekaj drugih avtonomističnih in etničnih gibanj.
Sklep o udeležbi na volitvah je sporočil župan Cecovini na nedeljskem zborovanju «melonov» v kinu Nazionale. Ponudbo radikalcev o skupnem nastopu je Cecovini zavrnil s kopico argumentacij, predvsem pa z ugotovitvijo, da bi se LpT izneverila svojemu izvoru, če bi se povezala s kakršnokoli stranko. Taka povezava pa je toliko manj sprejemljiva s stranko, kakršna je radikalna, ki ima v svoji sredi homoseksualce iz FUORI, kar bi bilo za konservativno usmerjeno bazo LpT bolj m3lo po godu. Cecovini se je prezirljivo obregnil ob Pan-
PODŽUPANJA IN SLOVENCI
«7/1/I/ NAJ OSTANEJO!»
Tržaška podžupanja Aurelia Gruber Benco se rada proglaša za prijateljico Slovencev. Tudi preko našega dnevnika smo že nekajkrat podvomili v iskrenost tega cprijatelj-stva*, pa čeprav ji moramo priznati, da je v primerjavi z drugimi veljaki Liste za Trst doslej zavzemala do nas manj sovražna stališča.
Tudi na nedeljskem melonarskem zborovanju si je podžupanja prevzela neljubo nalogo, da spregovori o vprašanju slovenske manjšine. Očitno si je želela, da bi se po eni strani distancirala od šovinističnih stališč znotraj LpT, po drugi strani pa se ni hotela zameriti navzočim, odločno protislovensko nastrojenim melonarjem.
In tako je začela pripovedovati o Karlu Velikem in o naseljevanju Slovanov na Kras in v Istro za časa preseljevanja narodov. Dejala je, da so že takrat imeli tržaški veljaki hude preglavice zaradi Slovanov in da je odmev njihovih protestov segal do samega cesarja, ki je poslal v naše kraje svojega odposlanca. Tržaški veljaki so ga prišli pričakal nekam ob Rižani ter mu predo-čili svoje probleme s Slovani, cesarjev odposlanec pa jih je tedaj vprašal: «Ali naj jih pošljemo proč?*. Po besedah Gruber Bencove pa so mu ti zavrnili, «z viška svoje višje civilizacije»: <Ne, tam naj ostanejo!*.
No, in enak odgovor naj sedaj dajo tudi Tržačani italijanske narodnosti, je dejala podžupanja, ki je tudi pojasnila, da misli na Kras in na tržaško okolico, ne pa seveda na mesto, kjer Slovencev — kot znano — sploh ni. Potem je Gruber Bencova še ponovila, da Italijani — seveda še zmeraj zaradi svoje tviš je civilizacije* nočejo maščevanja, ni pa pojasnila, česa naj bi se mo
rali Italijani maščevati nad slovensko manjšino.
Toda prisotni niso soglašali, ampak so jo nasprotno prekinjali s klici, kot so unočemo dvojezičnosti* in *Gerbec, Gerbec*. Podžupanja je bila malce v zadregi, toda kmalu se je znašla in z zanosom dodala: *Nikakor pa ne bomo trpeli prevlade!* (non tollereremo prevari-cazioni) in tako bila deležna zasluženega aplavza.
To ji je bilo tako všeč, da je kar nadaljevala: tNikoli ne bomo dovolili, da bi mi postali manjšina!*. Navdušenje občinstva je bilo na višku. Gospa se je tako na mah znebila svojih «prijateljskih čustev* do Slovencev, za to pa je bila bogato poplačana. Rako bo potem to preobrazbo uredila s svojo vestjo, je njeno vprašanje, (tm)
nellovo pobudo, da odkupi eno celo stran tržaškega italijanskega dnevnika, da bi orisal vzroke, zaradi katerih naj bi LpT in PR skupaj šla na volitve, ter dejal, da si bo lista s samostojnim nastopam zanesljivo zagotovila enega poslanca, morda pa tudi drugega in celo senatorja.
Glede evropskih volitev pa je župan dejal, da bi bil samostojen nastop nemogoč, ker bi ne utegnili zbrati zadostnega števila podpisov v razmeroma kratkem času. Zato je nujna povezava s stranko, ki že ima svoje zastopnike v rimskem parlamentu in ji torej ni treba zbirati podpisov za predstavitev liste.
Odločili so se za Union Valdotaine, okrog katere se že snuje koalicija različnih avtonomističnih strank, ki so zrasle v Italiji kot gobe po dežju prav po vzorcu melonov. Cecovini je izrecno poudaril, da gre za «poroko zaradi interesa* in dodal, aa je LPT v severovzhodnem volilnem okrožju najmočnejša skupina v koaliciji ter da bodo njeni kandidati prejeli i vjvišje število preferenc.
Giede samih kandidatur je Cecovini dejal, da sam ne namerava kandidirati na parlamentarnih volitvah, ker bi se moral v tem primeru odreči županovanju, dopustil pa je možnost lastne kandidature na e-vropskih volitvah.
Na nedeljskem zborovanju, ki ga je otvorila Letizia Fonda Savio, je po Cecoviniju spregovorila še podžupanja Aurelia Gruber Benco, ki pa je naletela na odločno neodobravanje občinstva, ko je skušala prisotnim dopovedati, da Slovencev pravzaprav ne gre sovražiti. Sledila je še kratka debata, ki pa so jo kmalu prekinili, ko je eden od govornikov razvil tezo, ki je občinstvo ni odobravalo in ga zato ni pustilo govoriti. In tako je župan na hitrico zaključil zborovanje rekoč, da je pač demokracija «težka stvar*, da pa so vsekakor volivci LpT »kultur-1 k~t so'bile'Namišljene," na" Kra-m m omikani*, pa čeprav nočejo gu res potreba, v Italiji, je de-
puslusati besed, ki jim niso po go---------------------------------:-----
diu. (tm)	I (Nadaljevanje na zadnji strani)
POD POKROVITELJSTVOM TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Kraške infrastrukture in ekologija predmet okrogle mize WWF-na Opčinah
Govor je bil predvsem o hitrih cestnih povezavah, centru za znanstveno raziskavo, tovornem postajališču pri Fernetičih in industrijski prosti coni na Krosu
Tržaška sekcija WWF, svetovnega! sklada za zaščito narave je prire-j dila v nedeljo v openskem Prosvetnem domu okroglo mizo o vprašanju infrastruktur na Krasu. Manifestacija je bila pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine, razen prirediteljev in predstavnikov zainteresiranih krajevnih ustanov, pa se je je udeležilo bore malo občanov. Pokrajino je zastopal odbornik Carbo-ne, tržaško občinsko upravo odbornik Forti, devinsko-nabrežinsko u-pravo odbornik Perco, dolinsko občino odbornik Sancin, za vzhodno-kraški rajonski svet pa je bil prisoten predsednik Grgič. Poleg teh so bili prisotni še Ugo Poli (KPI),
Ravel Kodrič (KPI) in Edoardo D’Amore (PSI). Presenetljiva je bila odsotnost predstavnikov ne toliko miljske, kot zgoniške in repentabr-ske ter kraške gorske skupnosti.
Govor je bil iredvsem o hitrih cestnih povezavah, tovornem postajališču pri Fernetičih, centru za znanstveno raziskavo ter industrijsko prosto cono na Krasu. Predstavnik WWF je uvodoma povedal, da vsaka infrastruktura povzroča v nekem ekosistemu določene spremembe, ki jih je treba od primera do primera preučiti. Toliko bolj bodo vplivale številne načrtovane infrastrukture na izredno delikaten ekosistem, ki ga predstavlja kraško okolje.
Carbone je s svoje strani obrazložil, zakaj je pokrajina dala svoje pokroviteljstvo tej okrogli mizi.
Zanimalo jo je namreč vedeti, kaj mislijo ljudje, ki živijo na Krasu o infrastrukturah na tem področju. Še zlasti je tukaj omenil vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, ki tod živi in ki je za razne družbene storitve še največ dala. Carbone se je. tako kot tudi nekateri drugi udeleženci okrogle mize, vprašal, ali « nekatere infrastrukture, ta
Z nedeljske okrogle mize na Opčinah
turnega delavca v zamejstvu.
Po Mermolji je nastopil slikar Avgust Černigoj, nekaj njegovih del je bilo v dvorani razstavljenih, nazorno in duhovito pa je umetnika predstavil s posebnim filmom Aljoša Žerjal. Film, ki je bil posnet v slikarjevi delavnici, učinkovito prikazuje Černigojev izrazit vitalnost in njegovo šegavost. Sam Černigoj je svoj temperament potrdil, ko je spregovoril občinstvu; dejal je, da je tak, kot so ga lahko videli v filmu, skratka nekomformist in razigran v svojem umetniškem iskanju in življenju.
Srečanje je zaključila ženska pevska skupina *Stu ledi*. Pevke so s svojim temperamentnim in živahnim nastopom ogrele občinstvo. Skupina poje narodne pesmi v originalu in ne v raznih priredbah. Njeno kulturno delo je pomembno, saj temelji na raziskavah in premišljenem podajanju pesmi. Zborček, ki je del folklorne skuvine «Stu ledi*, torej veliko pripomore pri o-hranjevanju tipično ljudske kulture in ljudskih motivov.
Vajeni smo poslušati narodne pesmi v umetnih predstavah, zato pa deluje petje, ki je zvesto originalu, še toliko bolj sveže in izvirno.
Ob zaključku uspele prireditve so predstavniki PD Vesna darovali nastopajočim lepo spominsko plaketo iz domačega marmorja in z društvenim grbom.
Veselo popoldne v Ricmanjih

V novem Prosvetnem domu v Ricmanjih je bila v nedeljo popoldne prijetna prireditev, ki jo je priredilo domače prosvetno društvo tSlavec*. V gosteh sta bila pevski zbor in dramska skupina prosvetnega društva tSlovenec* iz Boršta, ki je v zadnjem času zelo aktivno. Nastopajoče ter številno občinstvo je pozdravil predsednik domačega društva Enij Kuret. Dramska skupina se je predstavila z veseloigro «Dogodivščine družine Smola*, s katero je že veliko nastopala ter bila deležna precejšnjega uspeha, zbor pa je pod vodstvom Draga Petarosa zapel devet pesmi.
• V četrtek, 5. aprila, ob 11.30 bodo v časnikarskem krožku na Korzu Italia 12 predstavili šesti del monografske Enciklopedije Furlanije - Julijske krajine z naslovom «Zgodovina in kultura*.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiniinMiiiiiiiinniiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Pismo uredništvu
Nedopusten položaj v openskem vrtcu
Starši otrok, ki obiskujejo državni otroški vrtec na Opčinah želimo opozoriti na nevzdržen položaj v tem vrtcu. Letošnje šolsko leto se namreč odvija v pogojih, ki zelo otežkočajo, oziroma onemogočajo redno delovanje tega vrtca. Poleg težav v začetku šolskega leta zaradi imenovani popoldanskih učiteljic, ki so bile skupne vsem dr žarnim vrtcem, je imel ta vrtec še dodatne težave: vse do decembra namreč občinska uprava ni imenovala nove kuharice in je zato vrtec deloval z okrnjenim urnikom. Ko je pouk vendarle stekel, starši še zdaleč nismo pričakovali, da bo tako kmalu prišlo do nove prekinitve. V sredini februarja je namreč neko podjetje začelo barvati vrtec.
Dražji kruh le ni prvoaprilska šala
Od nedelje moraš v pekarni in gostišču seči globlje v žep, če hočeš nekaj hlebcev kruha ali v žejni sli posrkati osvežujočo oranžado ali gre-nivkin sok. Prav tako, če si želiš naoljiti kolesje prešernosti in zvrniti kozarček viskija. Stanovska organizacija, ki združuje lastnike oz. upravitelje pekarn in barov, bifejev, kavarn, restavracij ter drugih gostinskih obratov, je namreč z blagoslovom pristojnega prefekturnega urada sklenila, da poviša cene kruhu poprečno za 60 lir pri kg in brezalkoholnim ter alkoholnim pijačam za 100 lir pri pultu, stoje,
To seveda ni prvoaprilska potegavščina. In vendar je marsikdo vanjo posumil. »Gospa, kakšne so no-
ve cene likerjev?* smo na primer vprašali lastnici finejših barov v Koronejski ulici in v osrčju šentjakobske četrti in odvrnili sta nam; •Nove cene? Se šalite?* In na naše začudenje, češ, kaj ne veste, da sp od 1. aprila v veljavi višje cene za pijače; «Nlč ne vem, prav zares, saj nam združenje (Confeser-centi, op. ur.) ničesar ni sporočilo* .. .
V omenjenem združenju so nam vest potrdili, vendar s pripombo: •Veste, v nerodnem trenutku ste nas zmotili, odgovorni za cene je
va ali druge pijače. Skodelici kave ostane cena še naprej nespremenjena. «še tega bi nam manjkalo, da se zopet podraži,* je ogorčeno vzklikni’ starejši, brkat in plešast moški in se hudoval, da mora že tako iz mošnjička izvleči kar 250 lir.
Ena od gostink nam je tudi potožila, da si mora od dneva do dneva bolj belit) glavo; »Režijski stroški neprestano naraščajo, draginja pa sploh taka. In še to: veste, da nam je župan Cecov'nl postregel z novim davkom? Da, z davkom na lz-
Kaj pa kruh? Temu so navili cene že brž v nedeljo zjutraj. Boljše sorte so se podražile od 800 na 860 oz. od 900 na 960 lir pri kilogramu, najfinejšim vrstam, ki nikakor ne gredo v prodajo izpod 950 lir, pa so cene poskočile nad tisočak, tako oddajajo nekateri peki kruh z dodatkom pristnega oljčnega olja kar po 1.500 lir. Tem sortam se cene svobodno gibljejo, pač pa je ostala pri starem cena tako imenovanega navadnega kruha, ki ga še naprej lahko dobiš za 380 ali 550 lir kilogram. Želeti je seveda, da se nje-
nos stcklrnice 1’kcrja ali česa dru-zdajle v Rimu* Anarhija pa taka! i gega iz bara. In veste, koliko mo-i gova kakovost pošteno izboljša. Kaj-Tokrat, k sreči, v k- rist strank, ki. ram plačati za to letno? Kar 32 500 tl vse prepogosto je h'eb, ki si ga jim zaenkrat ni bilo treba odšteti j lir. Pa smo mislili, da se ukvarja stolirskega kovanca več za čašo pl-1 le z mestno in kraško čistočo.*
kupil zjutraj, popoldne tako rekoč ueužiten zaradi strjenosti, (dg)
Nekaj časa se je sicer pouk še naprej odvijal v prav nič idealnih pogojih: najprej so namreč izpraznili dve italijanski učilnici, nato še slovenski, nakar so se vsi (tri italijanske sekcije in dve slovenski) drenjali v igralnici in jedilnici med smradom po barvi in oglušujočim hrupom, tako da je bilo nemogoče kakršnokoli delo.
13. marca je oglas na vhodnih vratih opozarjal starše, da bo vrtec od naslednjega dne do 24. marca zaprt zaradi popravil. Za otroke, ki jih matere res ne bi mogle imeti doma, je ravnateljstvo nakazalo možnost, da jih sprejme vrtec v Trebčah. Vendar samo omejeno število: na 60 otrok samo 9!
Prišel je 2 april, dela so končana, a vrtec je še vedno zaprt. Verjetno bn zaprt še teden, če ne kar do velike noči — zaradi čiščenja! Starši se sprašujemo:
1.	Kako je mogoče, da pride do takih del v vrtcih med solskim letom, ko so tri mesece zaprti med počitnicami?
2.	če pa ;e bilo neizogibno barvati vrtec v tem času. ali je nujno, da dela trajajo toliko časa? In zdaj še čiščenje?
3.	In če je bilo predvideno da bodo dela trajala tako dolgo, ali ne bi bilo prav, da bi ravnateljstvo opozorilo na to starše predhodno (in ne zadnji dan!) in skušalo najti boljšo in boli ustrezno rešitev za tako dolgo prekinitev?
Nerednosti in neurejenosti v o-troških vrtcih je, odkar so postali držatmi, veliko, vendar talca dolgotrajna prekinitev delovanja presega vse meje dopustnega. Kakor da so otroški vrtci na razpolago materam, da se eznebijo* otrok za
nekaj ur in ne nujna socialna služba, ki mora REDNO delovati tako zaradi vedno večje zaposlenosti mater kot tudi zaradi vzgojnega pomena, ki ga ima vrtec za socialno vključitev in rast otrok samih.
Od ravnateljstev pričakujemo, da po dveh letih razumljivo težkih začetkov steče delovanje vrtcev končno brez večjih nerednosti in zaprek.	Openski starši
• Drevi bodo ob 19. uri vrteli v konferenčni dvorani prirodoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 film •La fauna cavernicola*. Komentiral bo dr. Giorgio Alberti.
Tc dni je na beneški fakulteti za arhitekturo diplomiral
BORIS GRGIČ
na tržaški fakulteti za inženirstvo pa
LIVIO PERTOT
Ob odlično opravljenih diplomskih izpitih čestitajo svojima sodelavcema
arh. Marino Kokorovec in drugi kolegi iz studia CLAK.
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan
MARIO PETAROS
še na mnoga leta v družbi svojih dragih mu želijo žena Marija, sin Stojan z ženo Fio-rello, hči Klara z možem Ko-radom in še prav posebno vnukinja Monika.
nika, kjer so jih seznanili s položajem Slovencev v Italiji, ogledale pa so si tudi film o lanski Kraški ohce-ti. Popoldne so si ogledale tudi Rižarno. Še pred tem so imele srečanje v prostorih psihiatrične bolnišnice. Obisk pri nas je gotovo obogatil znanje, ki so si ga predhodno že pridobile z vrsto predavanj in skupinskih del v šoli.
Na sliki: dijakinje iz Riminija med obiskom na našem dnevniku.
PD «Bazovica»
v Bazovici
V soboto so gostovali v Bazovici člani kulturno - prosvetnega društva Bazovica z Reke, s katerim ima bazovsko prosvetno društvo «Lipa* že dolgo prijateljske stike. V vaški kinodvorani je njihova amaterska dramska skupina uprizorila Golarjevo komedijo «Vdova Rošlinka*. Veseloigra je privabila precej vaščanov, ki so z navdušenjem spremljali dogajanje na odru. Dejstvo, da je bila udeležba nadvse zadovoljiva, je zelo pozitivno, če upoštevamo prizadevanja bazovskih prosvetnih delavcev, da bi združevali var ščane ob lepih in zanimivih kulturnih večerih. Po predstavi se je večer nadaljeval v Bazoviškem domu, kjer je zaizral trio društva «Bczo-vica*, ki je tudi povezoval prizore veseloigre z znanimi narodnimi motivi. Rečani bodo spet obiskali Bazovico konec maja, ko bo proslava 80-letnice društva «Lipa*. Takrat bosta nastopila njihova folklorna skupina in mešani pevski zbor.
Jutri bodo v Bazoviškem domu mladinci tržaškega Dijaškega doma posredovali lepljenko, ki prikazuje življenje ter trpljenje in smrt antifašističnega borca Vladimira Gor-tana. Letos namreč poteka 50 let od njegove smrti. S to predstavo je skupina gojencev nastopila pred dnevi v Saležu, kjer je žela uspeh. Ob tej priložnosti društvo vabi vaščane, naj sedudi Ja -prireditve tako polnoštevilno udeležijo. Na tem večeru bo mešani pevski zbor Lipa zapel nekaj skladb.
Kermauner govoril o Balantičevi poeziji
Na pobuda Kulturnega združenja Most in Društva slovenskih izobražencev je v Peterlinovi dvorani Taras Kermauner prebral daljši esej o Balantičevem pesništvu. Izvajalec se je občuteno poglobil v
Pred 35 leti na današnji dan
Pred 35 leti so na današnji dan na kraški gmajni ob openskem strelišču ugasnila pod streli nacističnih krvnikov življenja 71 nedolžnih talcev, nad katerimi sta se znesla bes nemške drhali in maščevanje za atentat partizanov na opensko kinodvorano, v katerem je bilo ubitih 7 nemških vojakov in oficirjev. Talce so izbrali med jetniki v koronejskem zaporu. Med njimi so bili zlasti Hrvati iz Istre (n z Reke, Slovenci in Italijani iz Trsta, Istre in Krasa. Ustrelili so jih nedaleč od kraja, kjer so dve leti in pol prej fašisti usmrtili Tomažiča in ostale obsojence na smrt drugega tržaškega procesa.
Kot vsako leto se bomo tudi letos in sicer v nedeljo, 8. aprila poklonili njihovemu spominu s svečanostjo na mestu, kjer so padli.
pesnikovo kompleksno bivanjski problematiko, razčlenil je njegovi iskanja, tragedijo in težnjo k od rešitvi Jasno je bilo, da se usodi Balantiča in Kermaunera marsikj« prepletata. Balantič se ie sredi voj ne vihre boril s telesnim in prekc telesnega z bogom. Kermauner s< v današnjem času odpira bivanj skim bitkam, ki so zakoličene on kraj časa, ali pa v podtalnosti ča sa. Balantič je bil mučenik iška nja, mučenik telesu, niča in boga Kermauner diha težo svobode it brodolomstva in nestalnosti. Opre delitev do predavanja je seveda t nekaj besedah nemogočega. V di skusiji smo lahko slišali Rebulovi opredelitev, io je človeka, ki ji našel sebi trdo zemljo in gotovi smer Ob tej konfrontaciji je bi včerajšnji večer v bistvu najbol zanimiv.
Deželni odbor je odobril zakon ski osnutek o okrepitvi službe zi hemodializo na vsem ozemlju Fur lanije - Julijske krajine. Zaenkral imamo v deželi samo štiri takšni središča z 80 ležišči za bolne na ledvicah. Zakonski osnutek predvideva 320 milijonov li.- za nabavi novih umetnih ledvic v letošnjem letu — poprečno stane umetna ledvica z ležiščem in drugo opremi vred okrog 15 milijonov lir.
SKGZ vabi prebivalce Gročane in Peska na razgovor
O GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ki bo danes, 3. aprila, ob 20.30 v srenjski hiši v Gročani. Prisoten bo član GO SKGZ SERGIJ LIPOVEC
SLOVENSKI KLUB v Trstu
'Ul. Sv. Frančiška 20/II Danes, 3. aprila, ob 20.30
USTVARJALNA
POMLAD
Predstavili se bodo mladi, še neuveljavljeni iskalci in ustvarjalci :
poezijo in prozo Marija
Kostnapfel, Majda Košuta, Suzi Pertot in Milan Bufon
z risbami Ivo Petkovšek kot oblikovalka Bruna Mahne kot kitarist Igor Starc Srečanje se bo izteklo v sproščen razgovor.
SPDT prireja v četrtek, 5. a-prila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/2) predavanje kuratorja muzeja v Ljubljani Nade Praprotnik, na temo:
SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU «JULIANA»
Začetek ob 20. uri. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi, predvsem osnovnošolska in srednješolska mladina.
PD SLAVEC RICMANJE - LOG
5., 9. in 11. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu v Ricma-njih
ZA NAŠO
ENAKOPRAVNOST
V četrtek, 5. t.m.: dr. Karel šiškovič: Pregled zakonskih
osnutkov za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
V ponedeljek: 9. t.m.: gojenci dijaškega doma v Trstu in pevski zbor Slavec. Fašistični procesi — Vladimir Gortan: Prva žrtev.
V sredo, 11. t.m.: prof. Jože
Pirjevec, Branko Jazbec, Paolo Privitera — Dvojezičnost: reakcija na italijanskih šolah.
Vabljeni!


- ;
Obvestilo izletnikom'
Naše izletnike na Poljsko obveščamo, da je treba poravnati zadnji obrok danes, 3. t.m., na upravi našega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Izletnike prosimo, da pridejo na upravo osebno, ker morajo podpisati formular za poljski vizum. S sabo prinesite tudi dve fotografiji formata 3,5 x 4,5 cm (če so večje jih obrežite!) in potni list.
Obroke naj poravnajo, prosimo, tudi vpisani za ostale izlete.
Izleti
SPDT prireja ob priliki smučarskega' tekmovanja za »Prvi pokal Skdanc*, ki bo v nedeljo, 8. apri-1», avtobusni izlet v Sauris. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) do jutri, 4. aprila, od 11. do 12. ure.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA, LJUBLJANSKEGA
IVAN CANKAR
r.
KRALJ NA BETAJNOVI
drama v treh dejanjih
Scena in kostufni Glasba .
META HOČEVAR DARIJAN BOŽIČ MARKO SLODNJAK DUŠAN JOVANOVIČ
Jeziko.vni vodja , ...
Režiser in dramaturg
V četrtek, 5. aprila, ob, 20,30 ABONMA RED D - mladinski * v sredo in RED E - mladinski " '	1 - v četrtek;
v petek, 6. aprila, ob 16. uri ABONMA RED H in RED I ob 20.30 ABONMA RED A - premierski v soboto, 7,. aprila, ob 20.30 ABONMA RED B- prva sobota
po premieri in RED F - druga sobota po premieri.
Za ABONMA RED Č - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - druga nedelj^ po premieri bo predstava
v . v nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri
Obračamo se na cenjene abonente (redov B in F) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu jutri in v četrtek od 10.30 do 12.30 ali eno uro pred pričetkom predstav. Prosimo za razumevanje.
Kino
La Cappella Undergrouud V sbdelo1 - OIICSIlftŽCROSll Tfk
vanju v Goethe inštitutom: 18.00—21.30 «Ora , zero*. Režija: Edgard Reiz.
Ariston 15.30—22.00 «La sera della prima*. Režija J. Cassavetes.
Ritz 16.30 «Letti selvaggi». M. Vitti, L. Antonelli, U. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30—22.15 «Tutti a scuola*. Pippo Franco, Laura Troschel, I-sabella Biagini. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Squadra anti-gangsters*. Tomas Milian. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Taverna paradiso*. Sylvester Stallone. Barvni film.:
Fenice 16.00 «Filo da torcere*. Clint Eastvvood. Barvni film.
Nazionale 16.30 »Innocenza erotica*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 15.00 «Cantando sotto la pioggia». Gene Kelly. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri solitari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Bisturi, la mafia bianca*. Barvni film. Sledi revija »Viva il sesso*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00—21.00 «La carica dei 101». Barvna Disneyevn risanka.
Aurora 15.30 »Piccole donnes. J. Al-lison, E. Taylor. Barvni film.
Capitol 15.00 «11 paradiso puo atten-dere». Waren Beatty. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Quel maledet-to treno blindato*. Barvni film.
Volta Milje 17.00 «Coppie erotiche*. R. Larsen, K. Tinney. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Nadzorstvo nad stopnjo
Italijansko-jugoslovanska komisija '•za vcdrib 'gdSpotlaAtvo, je bila u-stanovljena ha podlagi osimskih sporazumov, je na zadnji seji potrdila namero, da se začne sistemat čno nadzorovanje stopnje onesnaženosti vode v vseh rekah in rečicah skupnega interesa. Komisija je določila tudi lokacijo osem postaj na italijanskem in jugoslovanskem ozemlju, kjer bodo strokovnjaki občasno zajemali vzorce Vode ter jih nato laboratorijsko pregledali. Postaje bodo ob Koritnici! Nadiži, Idriji, Soči, Teru, Comu, Vipavi in Timavi. Ope strani sta se obvezali,, da bosta v bližnji prihodnosti prevzel vse u-■krepe, potrebne za odpravo virov onesnaženja. Sestanka mešane komisije se je udeležil tudi podpredsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Coloni.
ODPRLI SO POSLOPJE BREZ POSEBNIH SVEČANOSTI
Nad sto slovenskih otrok od včeraj v novem šolskem poslopju v Ul. Čampi
PRVI SPOMLADANSKI POHOD GORIŠKIH PLANINCEV
Napočila je pomlad. Po'dolgi zi-1 jarkov in zaklonišč iz prve 'mi, ko smučarska sezona gre n | tov-ne vojne.
To je prvo poslopje v mestu, ki ga je kdajkoli goriška občina zgradila za potrebe slovenskih šol - Tudi starši so si včeraj zjutraj radovedno ogledali učilnice - Se v aprilu uradna otvoritvena svečanost
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu, gostuje v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj*, do 5. aprila, vsak dan ob 19.30.
Jutri, 4., in v četrtek, 5. aprila, ob 10. uri v Ljubljani (Mladinsko gledališče) s predstavo Erika Vosa »Plešoči osliček*.
VERDI
Danes bo premiera opere «Ma-žepa* Čajkovskega v režiji Giulia Chasalettesa. V glavni vlogi bo nastopila Radmila Bakočevič.
ROSSETT1
Danes, 3. aprila, ob 20.30 Tea-tro Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova iz spleta «Fremendo tra le lacrime sul punta di morire*. Veljajo abonmajski odrezki, še neizkoriščeni od 1 do 7 ali 20 odst. popusta za abonente.
AVDITORIJ
Od jutri bo Teatro Stabile uprizoril zadnji ciklus «StaromOdne komedije* Alexeja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št,-.-5,'
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 3. aprila .	ŽARKO
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 18.34 — Dolžina dneva 12.52 — Lu-*)a vzide ob 10.08 in zatone ob 0.25 Jutri, SREDA, 4. aprila IZIDOR
Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 15,5 stopinje, najnižja 8,2 stopinje, ob 13. uri 15,5 stopinje, zrač-ni tlak 1009,4 mb rahlo pada, vla-28-odstotna, nebo 3 desetinke po-oblačeno, padlo je 2,5 mm dežja, veter 16 km na uro severovzhodnik, m°rje malo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. aprila se je v Trstu rondo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
RODILI SO SE: Barbara Caccia ”>ri, Stefano Zanni, Michele Meo la, Christian Lombardi, Fulvia Re ganzin, Fabrizia Percacci.
UMRLI so. 74-letni Giuseppe Stoja, 93-letna Maria Lapasln vd. Rossi, 84-letna Giacomina Taucer vd. Malusa, 86-letna Maria Mer-candel vd. Tuli, 89-letni Stefano
Schillani, 80-letna Francesca Sfiligoj por. Zuljan. 73-letna Giordana Flego vd. Gola, 72-letni Ermanno Vimen. 79-letna Ines Bosetti, 66-letna Giuseppina Biloslavo por. Benci, 71-letni Antonio de Feo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1; Trg Giotti (sv. Frančiška) 1; Largo Osoppo 1; Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	leL 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel 211-001. Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljan: tel. 2tiy 197: Ž.avlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271 124.
VZPI - ANP1
sekcija Repentabor - sklicuje izredno sejo, dne 5. aprila 1979, ob 20. uri v občinski kopalnici. Sledi dnevni red.
Vabi tajnik!
Koncerti
Že pred napovedano uro so se pred novim šolskim poslopjem v Ulici Čampi pričeli včeraj zjutraj zbirati otroci in njihovi starši. Naš fotograf je nekatere med njimi ujel na svoj fotoaparat ko so se zbirali pred
šolo
(Foto Pavšič)
koncu, se začenjajo priprave na poletno. Za tiste, ki so med zimo mirovali in za vse, ki bi radi ob držali nožne sklepe in mišice pripravljene na zahtevnejše izlete in vzpone pričenjamo s pomladanskimi «pohodi*.
Prvi je bil v nedeljo, 25. t.m. Dobili smo se pri šoli v Doberdobu ob 9.15 m kmalu nato krenili na pot.
Bilo nas je 18 planincev; na žalost je biio malo mladine, pridobili pa sme nekaj simpatičnih Goričanov in Tržičanov.
Hodili smo mimo z «zidi» ograjenih njiv, pašnikov in po gmaj; nah našega Krasa, ki se tu nudi v vseh svojih edinstvenih aspektih. Med prebujajočim rastlinjem smo opazili pivo pomladansko cvetje; ostrovidni Viktor je stikal za prvimi »pršički*.
Prvi cilj je bil razgledišče na Gradini, od koder je bil veličasten pogled na naš kraški biser, presihajoče Doberdobsko jezero, ki je v tem času «polno do vrha*. Pogled se odpira na jameljski dol in tja na jug in zahod na Tržič, na •morje in na Furlanijo. Graaina. prav zafadi svoje dominantne, lege, je bila že v starih časih opazo-vališče in utrjeno prebivališče ura zgodovinskega človeka. Arheologi tao tu našli ostanke keramike in koščenega ter kamnitega orodja in orožja. Tu je namreč stala nekoč z zidom in okopi obdana in utrje-■ na vas, Gradišče, kjer so živeli razmeroma na varnem takratni pre-i živalci Krasa, lovci in pastirji. Tu so imeli svoje kamnite koče pokrite s trstjem nabranim pri jezeru in Ostale* za črede ovac. Jezero .je nudilo vodo, ribičem in lovcem bogat plen rib in vodnih ptic.
Na Gradini, kot povsod do Krasu, najdemo- tudi ostanke strelskih
V Modri dvorani lunem Excelsior bo,-v četrtek, 5. t-m;l ob 20.30 koncert vokalhe j n instrumentalne skupine »rijitta 'dj -Triesfe*,. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka
Malo pred, osmo in pol so se včeraj zjutraj odprla vrata novega šolskega poslopja v Ulici Čampi in skozi nje se je vsulo najprej v prostorno halo, zatem pa v lepe nove u-čilnice nad sto slovenskih učencev. Gre za otroke, ki so dosedaj obiskovali slovensko šolo v Ulici Croce. Novo šolsko poslopje je važna pridobitev ne le za Učitelje, učence in njihove starše, marveč za vso slovensko javnost, saj gre za prvo poslopje, ki ga je za potrebe slovenskih šbl v mestu Gorici zgradila goriška občinska uprava. Poleg tega moramo tudi povedati, da gre za prvo poslopje, ki je bilo za potrebe ‘-naših šol zgrajeno po letu 1911, ko je Družba sv. Cirila in Metoda zgradila na Blanči, prav tako v severnem delu mesta, poslopje za zasebno osnovno šolo ih vrtec, še, prej pa --. je-j društvo1 šolski, dorn zgradilo
v Ul. Mazzini 12, tel. 64-520.
1
Razstava
V	tržaški občinski galeriji je odprl razstavo svojih akvarelov goriš1 ki rojak Andrej Košič, jd bo do 6. aprila razstavljal skupaj s tržaško slikarko Ondino Brunetti.
V	gaieriji Kulturnega doma y Tr-> stu, Ul. Petrami)! '4* razstavlja:’ Jože Ciuha 31 grafičnih listov. ’ !
'V občinski uinetrirtstni galeriji «Lo Squeii»-v'Miljah je odprta pazsta
va del šestih slovenskih grafikov, razstavljali do 6. aprila. V.
ki ,bodo, ra2stav! gosteh 'so znani- slovenškr mojstri srednje' in mlajše generačije ‘Bog-1 dan Borčič, Andrej 'Ciuhaj Andrej Jemec, Boris Jesih, Gorazd'šefran in Jože, Spacal.	.
Razna obvestila
'Danes, 3. aprila, ob 16.30 bo seja glavnega odbora Sihdikata slovenske šole. Glavne točke dnevnega reda so naslednje: 1. 150 ur; 2. poklicno izobraževanje; 3. 1RRAS. Priporočamo gotovo udeležbo. 1 Odbor Sindikata slovenske šole je uredil za svoje člane vstop v grosistično trgovino Ingres v Trstu, v Ol. Macčlli- 3. Kogar zanima, naj se zglasi v tajništvu Sindikata vsak torek, od 16. do 18. ure, kjer bo dobil ustrezna navodila.
- Svet krajevne skupnosti za Devih se bo sestal jutri, ‘ 4. aprila,1 ob 20. uri v prostorih* osnovne šole v Devinu.
V soboto, 7. aprila, bo v društvenih prostorih Gospodarskega društva Kontovel, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju,
REDNI LETNI OBČNI ZBOR Odbor

ZDRAVSTVENA »EŽ.URN.i SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m EN PAS od 22. do 7. ure: tele! štev 732-627.
Ob priliki praznovanja rojstnega dneva tovarišice Albine de Maiti por. Bavčar, darujeta prijateljici' Aibinca in Marička 20.000 za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu.
Namesto cvetja na grob Edvarda Štoke, daruje Angela Ciak 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ob prazniku žena so žene iz Pa-drič darovale 10.000 za šolo K. D. Kajuh. 10.000 za spomenik padlim V NOB v Padričah, 10.000 za PD Slovan, 10.000 za ŠZ Gaja 10.000 lir za Skupnost, družina Opčine in 10.000 lir za SZ Sloga.
Z KO SEŽANA
SPZ TRST
TFS STU LEDI
STU LEDI NEJ PRIDE NUTER
Večer ljudskih plesov in pesmi
V NOVI TELOVADNICI V SEŽANI, V NEDELJO, 8. APRILA, OB 18. URI
šolska poslopja v ulicah Croce, 'Fa-i^etU iN $-andaccio,
šoLskp-poekjpje smo s? g<v izad«
IJirencCAlolgo časa prizadeva h. Že pred leti je občinski svet u-svojil predlog o gradnji te šole, načrte je izdelal goriški rojak ing. A-dolf*Močnik. Potem je bilo treba najti denar in dolg birokratski postopek se je včeraj zaključil. Najprej smo mislili, da bo šola vseljiva takoj -pq, letošnjih novoletnih • počitnicah, pa je prišlo do odlašanja, ker niso bila zaključena vsa dela. Povedati moramo še, da ni okolica šole dokončno urejena, včeraj so delavci gradbenega podjetja še urejevali okolico, danes bodo najbrž postavili nov železni pprton v nov Zid sosedne stavbe, kjer so sosedje od-stopi(i zemljišče za to, da bo nova šota povezana z Uličo Čampi. Za sedaj je vhod v novo šolo možen iz Ulice Orzoni^v Vicoio del Broio.
Včeraj ‘zjutraj so ši novo poslopje, kjer je tudi oprema vsa. nova, o-gledali tudi številni starši. Prisotna sta bila tudi didaktični ravnatelj 'dr. Milan Brešan rin občinska funkcionarka arh. Torggler, ki si je zelo prizadevala, da' so bila zadnja dela v poslopju zaključena do včerajšnjega drle.
Šola je zelo prostorna, okrog nje
je , tp^li precej -veliko igrišče z vrtom- k j
m,, kjer se bodo otroci lahko izživljali v teh lepih spomladanskih dneh. V neposredni bližini je že pod streho tudi stavba slovenskega otrošjegga vrtca. Didaktično, ravnateljstvo pa 'se bo v novp poslopje preselilo iz Ulice Croce v prihodnjih dneh.
R,ačuni za novo šolsko poslopje niso še gotovi. Zdi se, da je občina porabila v ta namen nekaj manj kot 380 milijonov lir. Postajališča
nred šolo ne bodo še asfaltirali, k Juti v poletnih mesecih, ko bo šola
zaprta zaradi počitnic, bo mestno nodjetje zgradilo električno kabino. Po takratnih delih bodo asfaltirali tudi novo cesto, ki bo povezovala Ulico del Broio in novo šolo ter vrtec z Ulico dei- Čampi.
Otroci in učitelji bodo organizirali še ta mesec prireditev, s katero bodo nastopili na uradni otvoritveni svečanosti. Na raznoiago imajo večjo dvorano za take prireditve in v dopolnilo, tej dvorani bo služila tudi prostorna vhodna hala. Tudi starši se pripravljata na to svečano otvoritev, saj je bila šola dosežena predvsem zaradi njihovega vztrajnega prizadevanja, (m.vv.)
Napovedana seja konzorcija inilusirijske cone
Vse -kaže. da bodo do 10.' aprila doseffli politični sporazum o sestavi upravnega, sveta konzorcija industrijske cone v Tržiču. Tega dne bi se namreč moral sestati novi uoravni svet. NtaPovo sejo so doslej večkrat preložili prav zaradi nedoseženega soglasja med strankami.
Prisprvaj/c za
DIJAŠKO MATICO
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinntiMiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimniMiiitiiiiiiiliMiiiiiiiiiiimH
BIL JE V SOBOTO ZVEČER
Manjšinska vprašanja so bila predmet razprave na kongresu Slovenske skupnosti
Poročilo je imel tajnik Marjan Terpin, v razpravo pa je posegel tudi deželni tajnik dr. Drago Štoka - Izvolili so novo pokrajinsko vodstvo
V ospredju sobotnega pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti je bilo; po pozdravih gostov, ki so tu zastopali stranke ustavnega loka in nekatere gospodarske in kulturne manjšinske organizacije, poročilo pokrajinskega tajnika Mai-
.«#“»•? H ^ aft fcroiilu
dotaknil tako notranjih organizacijskih vprašanj kot tudi splošnih vprašanj slovenske manjšine in s tem v zvezi seveda stikov, ki jih ima njegova stranka. Slovenska skupnost, z drugimi političnim! dejavniki na Goriškem in v deželi. Nismo pa zasledili v njegovem poročilu drugih problemov, ki tarejo Gorico, kot so npr. oni gospodarskega značaja ali borb med Trstom in Vidmom za razkosanje goriške pokrajine, o katerih se sedai toliko govori in ki zanimajo poleg tukajšnjih Italijanov tudi Slovence.
Slovenska skupnost v Gorici je po razpadu Slovenske demokratske zveze v letu 1975 preuredila svoj notranji ustroj, ustanovila sekcije, dala si je pokrajinsko organizaci jo in istočasno navezala tesne stike tudi na deželni ravni. Deželni kongres SSk, ki je bil v Števerja-nu, je potrdil to enotnost na dežel ni ravni. Navezali so stike tudi s koroškimi Slovenci in v zadnjem času tudi s Socialistično zvezo delovnega ljudstva v Sloveniji. Po-
ji Slovencev v liaiijj, cen .g £i£	dq" j*$£
ank ustavnega loka, ki ne
sebno pozitivno ocenjujejo na Goriškem te stike s SZDL v Novi Gorici in si nadejajo novih oblik so delovanja. Stiki s Slovenijo so nujni, je dejal Termin, kajti brez takega sodelovanja ni mogoč nadaljnji razvoj (Slfl) euiJev v Italiji,
Poiemič terih stran] zadovoljujejo, tako trdi tajnik SSk, v zadostni meri slovenskih zahtev. Polemičen je bil tako s KPI in PSI, v katerih je združenih precej Slovencev in tudi s KD, katero voli prav tako veliko Slovencev, čeprav niso v njej aktivno organizirani. Zagovarjal je samostojni nastop Slovenske skupnosti in s tem v zvezi omenil zadnje upravne volitve tako na pokrajini kot v občini Ron-ke. Tu ni poizkus SSk. da bi do bila svoje predstavništvo v občinskem svetu uspel, pozitiven pa je bil rezultat na pokrajinskih volit vah, kjer se je SSk, po triletni odsotnosti, vrnila v pokrajinski svet. Ne sodeluje pa v tamkajšnji večini, ker niso bile sprejete neka tere zahteve SSk na področju go riške občine. Zaradi tega SSk ni sprejela ponudenega ji mesta ob činskega odbornika lani poleti ih je tako v pokrajini kot na občini ostala v opoziciji.
Terpin je še dejal, da obstajajo dvomi o široki večini na deželni

ravni, v kateri sodeluje tudi SSk. in nakazal možnost, da bi stranka odstopila iz tega sodelovanja. To tudi v zvezi s slabimi rezultati, ki so vezani na prizadevanja za glo balno zaščifo, ki sledijo osimskim sporazumom. Doslej obiski enotne
Z vremenom smo imeli srečo in po kratkem počitku smo se spu-
stili na cesto Gorica - Trst od tu pa po stezi do jezera.
Razen obdelanih njiv in dveh gostišč v zelenju ter, na žalost, nekaj «smetišč», Doberdobsko jezero je do danes ohranilo svoje čarobno lice. Divja, nedotaknjena narava, kjer je moč v zgodnjili jutranjih urah opaziti raznovrstne vodne ptice in srne, ki se spuščajo z okoliških poraslih vzpetin k vodi. Jezero ni prav veliko, bolj plitvo, a nevarnost predstavljajo trije «be-zni», globoki, izdajalski tolmuni (požiralniki). Videti je, da Soča in Vipava napajata jezero po podzemeljskih rovih. Spomladi, v leseni in ob velikih nalivih je polno vode, ob suši pa pokrito z močvirskimi travami in trstjem (palud).
Nadaljevali smo pot ob jezeru po stezi ob severni’ obali do Revne, lepe, prostrane jase na zahodni strani jezera in dalje navkreber po klancu v Doberdob. Upali smo. da se bomo odpočilj in okreDčali v znani gcstilni pri Drejčeti od Vic-torje, a je bilo polno zasedeno, zato smo se pozdravili, obljubili snidenje na drufem »pohodu*, in se zadovoljni razšli.
Cilj prihodnjega pohoda, 8. a-prila, bo lovska koča v jugoslovanskih Brdih ja grebenu nad vasjo Podsabotin, O tem več drugič.
Mlajšim in starejšim planincem, športnikom, fotografom', prijateljem vsem nasvidenje.
Z. V,

«Cjaminada di avril»
v Šlovrencu
V šlovrereu je bil v nedeljo pohod z naslovom «Cjaminada di avril», na katerega so prireditelji povabili tudi slovenske zamejske skupine in tudi skupine s sosednega jugoslovanskega področja. Na pohodu je bilo več Jtot tisoč ljudi, med temi tudi Slovenci z obeh strani meje, ki so šli po več poteh. Večina je namreč prehodila le 9 kilometrov, nekateri pa so se napotili tudi na pot dolgo 25 kilometrov. Ob prihodu na cilj so vsi dobili bronasto kolajno iz numizmatične serije «Pais dal Friul*. na kateri sta vrisana dva motiva iz starega šlovrenca.
Skupščina otroški!) vrtnaric bivše ONAIRC
••••MHIIIIIIIIIlillllMIimiMIIIMIIMMtIlIMMIIIIIMUlimilllMIIIIIIIIMIIHHIHMMIIMMIMIIIIMIMIMIMMMMIMIMMn
PRED DNEVI V VIDMU
Javne storitve v ospredju skupščine ustanove CRIPEL
Predsednik Marin je razgrnil vprašanja energetike, prevozov, preskrbe z vodo in varstva narave
Na izredni skupščini deželne u-stanove za javne storitve krajevnih ustanov (CRIPEL), ki so jo priredili v Vidmu, je predsednik usta nove dr. Marino Marin razgrnil aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z energetiko, preskrbo z vodo, odpadki in prevozi. Marin je poudaril, da je potrebno u-poštevati ta sektor pri načrtovanju razvoja dežele. CRIPEL bo predlagala deželi -■ splošno karto storitev, da bi lahko izdelali načrt tako za potrebe teritorija ter posameznih krajevnih ustanov. Takšen splošni načrt pa bo, seveda, mogoče spo polnjevati s koordiniranimi podrob nimi načrti za vsako posamezne storilnost. Predsednik Marin se je zavzel za večjo porazdelitev naložb in za gospodarsko vodenje sto ritev. zakaj samo na takšen način bo mogoče zagotoviti proizvodnost V nadaljevanju svojega poročila je Marin nanizal nekaj stvarnih predlogov, ki jih bo konzorciji poslal 'pristojnim deželnim oblastem.
Kar zadeva energetiko je predlagal sklicanje konference, na kateri bo preveril razpoložljivost e-nergetskih virov ter njihovo po trebnost pri stanovanjski ižgradnji ter krepitvi industrijske ter kmetij ske proizvodne baze. Marin je poudaril potrebo po izdelavi takšne politike, ki bo zagotavljala hranjenje energije, izkoriščanje dodatnih energetskih vizov, uporabo vodnih
padcev ter geotermične energije, sonca, zemeljskega plina ter tople vode, ki nastaja pri delovanju ter-moelektričnih central.
Marin je nadalje predlagal smo trnejše izkoriščanje vode, katere ni toliko, da je nekega lepega dne ne bi lahko zmanjkalo, S tem v zvezi je govoril o varstvu narave ter izgradnji čistilnih naprav in upepeljevalnikov. Slednje bi morali izkoriščati, da bi nudili toploto in tudi razne materiale.
Kar zadeva promet, je omenil širjenje deželnega cestnega omrežja (podaljšanje avtoceste Videm Trbiž, predor pod hribona. Croce Camico.' ter cestne povezave z zapadita ter srednjo in vzhodno Ev repo. S tem v zvezi je predsednik CRIPEL Marin predlagal izdelavo načrta naložb v prometne infrastrukture ter z nakupom sodobnih prevoznih sredstev.
Smrtna nesreča pri Angorisu
Na glavni cesti v Angorisu je v nedeljo pozno zvečer 31-letni Angelo Adamoli iz Krmina s svojo giu-lietto GO 108943 podri kolesarja, 55-letnega Alfreda Ottavnicha, bivajočega v Angorisu. Ottavnich je pri padcu močno udaril ob cestni tlak z glavo in umrl.
pri predsedstvu vlade dela, proti volji slovenskih zastopnikov, docela negativno.
Za njim je spregovoril deželni tajnik SSk in deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Zahvalil se je goriški Slovenski skupnosti, saj je ta o-mogočiia njegovo izvolitev v deželni svet lani, kljub nazadovanju, ki ga je stranka doživela na Tržaškem! Štoka je še omenil prizadevanja za zaščitni zakon, skupna prizadevanja vseh strank, v katerih se udejstvujejo Slovenci in manjšinskih organizacij, izrazil svojo zaskrbljenost o poteku akcije za globalno zaščito. Seveda je bil tudi zaskrbljen zaradi protislovenske gonje v Trstu in v Benečiji. Nemalo pa ie začudil goste, delegatov ne, ker so mu ploskali, ko je dr. Štoka očital Primorskemu dnevniku in ljubljanskemu Delu, da nista poročala ali premalo podprla slovenske liste na Koroškem na nedavnih občinskih volitvah in da preveč pišeta o Kreiskem. Prav tako ga niso gostje razumeli, ko je izrazil dvom v pripravljenost Jugoslavije podpreti slovensko manjšino v Italiji. če bi prišlo do preštevanja, s katerim nam grozijo v Rimu.
Kongres se je nadaljeval s posegi nekaterih delegatov, zatem pa so izvolili nov pokrajinski odbor stranke.
Prvoaprilska
potegavščina
Sredstva množičnega obveščanja v Italiji so včeraj objavila novico o uradnem srečanju italijansko - jugoslovanske delegacije na Kolovratu ob pričetku uradne veljavnosti nove razmejitve. Po poročilu tiska in radiotelevizije naj bi bilo to srečanje ob 5. uri zjutraj. Na italijanski in na jugoslovanski strani smo se pozanimali, če je novica točna. Povedati moramo, da so na obeh straneh »padali z nebes*. Očitno je šlo za prvoaprilsko potegavščino. Nasedli pa so, tokrat, tisti, ki potegavščine ponavadi sami pripravljajo.
Neokusna prvoaprilska šala v Tržiču
Neznanec si je v nedeljo privoščil neokusno prvoaprilsko šalo. Telefoniral je v bolnišnico v Tržič,' na oddelek za hitro pomoč, češ da se je na križišču cest Polazzo - Redipu-glia pripetila prometna nesreča, v kateri je bilo nekaj oseb ranjenih. Rešilec se je odpeljal na kraj, ki gg je neznanec navedel, vendar nesreči ni bilo ne duha ne sluha.
Ukradeni štirje avtomobili
V nedeljo čez dan in ponoči so v Tržiču ukradli štiri avtomobile, od katerih dva s tržaško registracijo. Lastniki so krajo prijavili policiji.
Na sedežu SINASCEL - CISL r Gorici so se sestale otroške vrtnarice, ki so bile zaposlene pri ustanovi ONAIRC. Članice enotnega sindikata C^IL, CISL, UIL so poslu-šale poročilo sindikalnega, odbora, ki lse je,pred dnevi na ministrstvu in pri' generalnem ravnateljstvu EMPAS pogovarjal o njihovem nastalem položaju, odkar so ustanovo ONAIRC razpustili, osebje pa premestili pod državno pristojnost. Pogovor se je sukal predvsem okoli odpravnin in okoli položaja pomožnega osebja, ki je pod prejšnjo ustanovo opravljalo posle čistilke, kuharice ali varuške otrok.
Na ministrstvu za javno vzgojo so pokazali pripravljenost, da bi vsem pomožnim osebam prisodili položaj slug ali v najboljšem primeru položaj pomočnice kuharice. Takšna ureditev bo po vsej verjetnosti u-stvarila celo vrsto problemov ter bo še povečala težave, ki so se doslej pojavile v otroških vrtcih na Goriškem. Ker občine in dežela niso še poskrbele za zadostno število kuharic, v številnih vrtcih ne bo poskrbljeno za hrano in zato ne bo popoldanskega pouka. Na takšen način se bo znižal dvojni organik o-troskih vzgojiteljic, dosežen na podlagi dolgotrajne sindikalne borbe. To pa bo hkrati zmanjšalo zaposlenost ter povzročilo dodatno obremenitev otroških vzgojiteljic, ki bodo ostale v staležu.
Na skupščini so bili soglasno mnenja, da to vprašanje v enaki meri zadeva učno in neučno osebje naše dežele. Predlagali so enotno deželno koordinacijo šolskega sindikata CGIL, CISL, UIL,’ da bi poiskali čimbolj ustrezne tehnične in politične rešitve, takšne, ki bodo zajamčile spoštovanje pravic neučnega osebja, zaposlitveno raven mladih in nadaljevanje otroškega varstva v njegovih najbolj nujnih okvirih.
Dom Franzoni govori o splavu v Gorici
Na pobudo krščanske skupine od Sv. Ane pride danes, 3. aprila, v Gorico znani bivši opat iz Rima Dom Franzoni, ki bo ob 20.30 v Avditoriju govoril o izvajanju zakona o splavu. Sledila bo diskusija.
Kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Labbre di lu-rido blu*. Lisa Gastoni in Corra-do Pani. Prepoveda. mladini pod 18. letom.
VERDI 17.15—22.00 «L'ingorgo — una situazione impossibile*. A. Sordi, U. Tognazzi in M. Mastro-ianni.
Tržič
EXCELSIOR 17.00-22.00 «Rapsodia per un killer*.
PRINCIPE 17.00-22.00 «Scor. i stel-lari oltre la terza dimensione*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNO TEKMOVANJE ZA «6. POKAL JULIJSKIH ALP»
Edinstven organizacijski uspeh v Nabrežini
v*
Namiznoteniška komisija ZSŠDI je odlično opravila svojo nalogo - Laskave pohvale udeležencev - Traunigova med članicami, Mikeln med člani - Miličevi za las ni uspel podvig
POK M JULIJSKIH ALP
VI. COPP A AL Pl O I U Ll E
PREIS A L P E N JULIA
*«t>f»iln« -nurisina. »13. -1.4.(37«
I.
Dajati obračun in tehnično oceno neke večje športne prireditve, ki je mednarodnega značaja, ni vedno najlažja naloga. Takih težav in pridržkov pa nikakor ne moremo imeti v zvezi z namiznoteniškim tekmovanjem za «6. pokal Julijskih Alp*, ki se je odvijalo v Nabrežini v soboto in nedeljo. Namiznoteniška komisija ZSŠDI, ki je štela 15 namiznoteniških delavcev Bora, Krasa, Mladine in Sirene, je svojo nalogo odlično zastavila in brezhibno izpeljala v vseh potankostih. Za zamejsko športno stvarnost je bilo to tekmovanje pravi organizacijski biser, ki daje novo luč in priznanje vitalnosti zamejske telesne kulture, obenem pa je imel ta dogodek v širših krogih veliko politično veljavnost in odmevnost ravno v trenutku, ko slovenska narodnostna skupnost v Italiji zastavlja vse svoje sile za pridobitev globalne zakonske zaščite.
Eden izmed prisotnih strokovnjakov iz Slovenije je vidno zadovoljen izjavil: «Tako dobro in briljantno ste organizirali to tekmovanje, tako kar se tiče tehničnega poteka kot gostoljubnosti in političnega pečata na sobotnem uradnem sprejemu, da ste spravili v veliko zadrego in težave tistega, ki bo prihodnje leto organiziral to prireditev. Ta je bila ena najuspešnejših izvedb «Pokala Jplijski Alp» in težko bo biti kos tolikšni organiziranosti*.
Kot smo omenili že v nedeljski številki, so s svojo udeležbo oplemenitili to tekmovanje številni ugledni gostje, od župana občine Devin-Na-brežina, ki je bila pokrovitelj tekmovanja, do presednika NZS Petra Duyarja in predsednika tekmovalne komisije FITeT Marcella Picci-nija, v nedeljo pa sta si tekmovanje ogledala tudi deželni predsednik CO NI Lorenzo Civelli in delegat z/PRuS Zoran Naprudnik. Tudi občinstvo je pripomoglo k popolnemu uspehu, saj
ZMAGOVALCI V NABREŽINI
Pionirji: Silvo Likar (Partizan Muta)
Pionirke: Marina Cergol (CMM Trst)
Mladinci: Rok Kadak (Kajuh Ljubljana) Mladinke: Carmen Traunig (ASC Klagenfurt)
Člani: Jože Mikel (Ljubljana)
Članice: Carmen Traunig (ASC Klagenfurt)
Moški ekipno: DSG Ferlach Ženske ekipno: Sava Kranj
so bile tribune ves čas polne, ob priliki nedeljskih finalnih spopadov pa se je zbralo več kot 300 ljubiteljev namiznega tenisa, ki so prisostvovali res kakovostni igri. Edino pripombo moramo narediti na račun vodje ekipe avstrijske Koroške, ki je neokusno uprizoril nekaj «ču-daški showov» (je morda iskal «dla-ko v jajcu*, ker je to tekmovanje organizirala slovenska manjšina?...), vendar pa baje tako zadržanje ni nikakršna novost za te vrste prireditve, tako da dejansko ta dogodek ni skvaril odličnega vzdušja in počutja.
V tekmovanju posameznikov je v nedeljo stopilo za zeleno mizo kar 170 igralk in igralcev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine.
Na osmih tekmovalnih mizah smo bil; priča zagrizenim bojem, ki so očarali poznavalce tega športna. «Prva zvezda* te prireditve je bil nedvomno Ljubljančan Rok Kadak, jugoslovanski pionirski prvak, ki je
dokazal vso svojo vrednost in velike možnosti za še nadaljnji napredek. Zmagal je v mladinski konkurenci, kjer je imel za svoje nasprotnike starejše igralce, med pionirji pa je Kadaka presenetljivo odpravil izvrstni Likar (Partizan Muta). Tudi v članski konkurenci je lovorika šla v Slovenijo po zaslugi Ljubljančana Mikelna, ki je po brezkompromisni borbj strl odpor z 2:1 trdoživega Korošca Jesenka.
V ženski konkurenci je izstopala avstrijska državna reprezentantka Traunig, ki je slavila dvojno zmago med članicami in mladinkami. «Clou» tekma je bila vsekakor med Traunigovo in Miličevo: kazalo je že, da bo Miličeva z lahkoto zmagala, saj je v odločilnem setu vodila kar z 10:1 in 12:3! Tedaj se je dobesedno «ustrašila zmage*, kot se ji je zaradi psihološkega bloka že zgodilo pred lastno publiko, kar je pustilo tako igralki sami kot njenim številnim navijačem malo grenkobe v ustih.
Med naraščajnicami je odlično opravila svojo nalogo krasovka Sonja Doljak, ki se je prebila do finala, kjer pa je naletela na objektivno zanesljivejšo Tržačanko Cergol.
Z nagranjevanjem štirih prvouvr-ščenih v vsaki kategoriji se je mednarodno tekmovanje tudi končalo. Organizator je izročil več kot 30 lepih pokalov, da ne govorimo o plaketah in kolajnah. Vsi so zadovoljni in v prazničnem vzdušju zapuščali nabrežinsko občinsko telovadnico s prijetnimi občutki in željo, da bi v naših krajih še pogosteje prisostvovali podobnim kakovostnim tekmovanjem.
— bs —
IZIDI
Pionirke
Polfinale:
S. Doljak - Gorkič 2:0 (17, 16) Cergol - Pilgram 2:0 (20, 12)
Finale:
Cergol - S. Doljak 2:0 (16, 6)
iiiimimiimiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiinmiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiimimiiiiimimiiiimiiiimiui!
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Nepričakovan spodrsljaj Milana
Liedholmova enajsterica je doma izgubila z Napolijem - Derbi v Turinu brez zmagovalca - V nedeljskem kolu več presenečenj
Nedeljsko, 24. kolo je prineslo več presenečenj, ki so gotovo razjasnila trenutno stanje. Borba za naslov postaja vedno bolj odprta, vendar kandidati so se tokrat skrčili na štiri ali celo samo na dve enajsterici. Tudi na repu lestvice je prišlo do več pomembnih izidov, tako da je tudi tu stanje jasnejše.
Kriza vodečega Milana je 'bila že dalj časa očitna. Večkrat se je Liedholmova enajsterica rešila iz zagate s kančkom športne sreče, tokrat pa je morala vendarle položiti orožje. Milančani so izgubili celo na domačem igrišču, proti ne prenevarnemu Napoliju, pokazali pa so, da so trenutno v popolnem kaosu. V moštvu manjka več ključnih i-gralcev, za katere je nujna čimprejšnja vrnitev. Prihodnjo nedeljo je namreč že na sporedu veliki dvoboj Perugia - Milan. Tp bo tele«' ma, ki bo gotovo odločala o usodi prvenstva, saj bi Perugia z zmago matematično postala glavni favorit za naslov.
V nasprotju z dosedanjimi koli, so tokrat neposredni zasledovalci izkoristili poraz Milana. Inter je namreč brez posebnih težav odnesel točki iz Bergama in tako spravil v velike težave Atalanto, za katero je sedaj rešitev pred izpadom skoraj brezimna.
Neodločeno pa : ‘.a igrali Torino in Perugia, kar je bilo pred tekmo zlahka predvidljivo. Castagnerjeva ekipa ostaja tako še naprej nepremagana in se mrzlično pripravlja za nedeljski spopad.
Nepričakovan zastoj pa je doživel Juventus, ki je v Ascoliju ostal praznih rok. Turinčani so v letošnjem prvenstvu pokazali zvrhano mero nekostantnosti, saj so zabeležili marsikateri nepričakovan poraz. Zlata vredni točki pa je seveda po-
spravil Ascoli, ki se tako oddaljuje z repa lestvice. *
Sploh pa je dno lestvice sedaj jasnejše. Poleg Verone izgleda zapečateno še stanje Atalante, v nevarnem položaju pa so še Bologna, Roma in Avellino.
IZIDI 24. KOLA
Ascoli - Juventus	1:0
Atalanta - Inter	0:1
Catanzaro - Bologna	0:0
Fiorentina - Avellino	1:0
Milan - Napoli	0:1
Roma - LR Vicenza	3:0
Torino - Perugia	0:0
Verona - Lazio	2:0
LESTVICA
Milan 35; Perugia 33; Inter in Torino 31; Juventus 30: Napoli in Lazio 25; Fiorentina in Catanzaro 24; LR Vicenza 22; As Coli 21; Roma 20; Avellino 19; Bologna 17; AtaJanta 16; Verona Al,
PRIHODNJE KOLO (8. 4.)
Avellino - Roma, Bologna - Verona, Inter - Ascoli, Juventus - A-talanta, LR Vicenza - Fiorentina, Lazio - Catanzaro, Napoli - Torino, Perugia - Milan.
Komentar Mirka Novosela
V DRUGO LIGO TUDI METALAC
Zadnje kolo prve jugoslovanske košarkarske lige je le potrdilo predvidevanja, ki smo jih dali teden prej. Partizan je namreč že po predzadnjem kolu postal letošnji jugoslovanski prvak, v drugo ligo pa je poleg reškega Kvarnera izpadel še valjevski Metalac.
Košarkarjem iz Valjeva torej ni uspel podvig, da bi zmagali v Splitu proti favorizirani Jugoplastiki, sicer pa je bilo povsem jasno, da je bil po podvigu Beka v Zadru položaj Metalca povsem brezupen.
Osrednja tekma tega zadnjega kola pa je bila gotovo v Zagrebu, kjer je bilo več kot 5.000 ljudi navdušenih nad prikazano košarko Cibone in sarajevske Bosne. Upali bi se celo trditi, da je bilo to sploh najkakovostnejše srečanje vsega letošnjega prvenstva. Odlično so zaigrali Zagrebčani s Petrovičem (33 točk) in Despotom (2Q) na čelu, sijajni so bili tudi Sarajevčani, ki jih je odlično vodil Mirza Delibašič (32 točk).
No, v vsakem kolu doslej je prišlo do vsaj enega presenečenja. Tokrat je za prijetno presenečenje poskrbela ljubljanska Iskra - Olimpija, fct je zmagala ker sredi čačka proti Borcu. Ljubljančani so z dokaj učinkovito igro povsem onemogočili domačine in tako osvojili novi točki, s čimer so tudi osvojili povsem zadovoljivo sedmo mesto na končni skupni lestvici.
Preseneča seveda tudi poraz Partizana z Bekom.
Jugoslovansko prvenstvo je torej za nami. V Jugoslaviji pa je sedaj zanimanje ljubiteljev košarke osredotočeno na dva izredno važna dogodka. Bosna bo namreč v četrtek igrala finalno tekmo evropskega pokala prvakov z italijanskim Emersonom, dva dni kasneje pa bo v Nišu finale jugoslovanskega pokala, v katerem se bosta spoprijela Partizan in presenetljivi Zadar, ki je v polfinalu izločil Bosno.
IZIDI 22., ZADNJEGA KOLA
V	ZAGREBU: Cibona - Bosna Sarajevo
V	ČAČKU: Borac - Iskra Olimpija Ljubljana
V	SPLITU: Jugoplastika - Metalac Valjevo
NA REKI: Kvamer - Radnički LMK Beograd
V	BEOGRADU: Crvena zvezda - Zadar
V	BEOGRADU: Beko - Partizan Beograd
KONČNA LESTVICA
Partizan 36; Jugoplastika in Cibona 32; Bosna 28; Borac 24; Radnički LMK 22; Iskra Olimpija in Crvena zvezda 18; Zadar 16; Beko in Metalac 14: Kvarner 10.
Partizan je letošnji jugoslovanski prvak. Metalac in Kvarner sta izpadla v drugo ligo. V prvo ligo sta napredovala Šibenik in Rabotnički iz Skopja.
99:96
84:93
89:80
91:103
97:91
94:87
V PRVENSTVI B LIGE
Poraz Videmčanov v Lecceju
Lecce — Udinese 1:0	(0:0)
STRELEC: Biondi v 51. min. Pred tednom smo pisali, da so morda Videmčani v krizi, nedeljski poraz v Lecceju pa potrjuje to tezo. Toda ni tako. Giacominijevi varovanci so v Lecceju zopet igrali lepo kot v «starih časih*, niso pa imeli sreče. Videmčanj so dalj časa oblegali vrata Nardina rred in po zmagovitem zadetku domačinov, nikoli pa niso zadeli v črno. Nasprotno e-dini strel domačinov v vrata je bil uspešen. Biondi je iz prostega strela v loku presenetil vratarja Dalla Cor-neje, ki se je sicer dotaknil žoge zgornjem levem kotu, ni je pa utegnil preusmeriti v out.
OSTALI IZIDI 26. KOLA
Bari — Cagliari	2:2
Brescia — Sampdoria	2:1
Genoa — Taranto	2:1
Nocerina — Ternana	1:1
Pescara — Monza	1:0
Pistoiese — Palermo	2:2
Rimini — Foggia	2:2
Sambenedettese — Spal	1:1
LESTVICA
Udinese 38; Cagliari 33; Pescara, Pistoiese 32; Monza, Lecce 31; Palermo 28; Brescia 27; Sampdoria 26; Foggia, Spal 25; Genoa, Cesena, Ter-nana, Bari, Sambenedettese 23; No-cerina 21; Taranto 20; Varese 19; Rimini 18.
KOLESARSTVO
Črna nedelja Adriinih zastopnikov
Zadnja nedelja .je bila za lonjer ske kolesarje popolnoma negativna, saj se jih je d.žala taka smola, kot že dolgo ne. Med juniorji je že kazalo, da je Sandro Čok zašel v odličen dan. saj se je na naporni progi v Roncheju di Sacile, kjer je nato zmagal Tržičan Giustina, zna šel po tridesetih kilometrih v sku pini deseterice ubežnikov, ki je imela skoraj minuto prednosti pred zasledovalci. Prav v tem odločilnem trenutku pa je preluknjal prednjo zračnico in je moral skoraj pet minut čakati na uradni avto za menjavo koles, tako da je bil njegov napor in upanje na u speh zaman. Zaradi poprečne orga nizacije tekmovanja, ki se je odvijalo na progi, primerni za lonjer skega tekmovalca, je moral mladi Čok položiti orožje.
Nič bolje ni bilo med amaterji k.jer sta Petelin in Godnič dirkala na 123 km dolgi krožni stezi v Rauscedu. Dirka je bila izredno naporna, saj jih je startalo več kot šestdeset, na cilj pa je prispe-
lo le dvajset kolesarjev. Medtem ko je Petelin odstopil pri stotem kilometru, potem ko je dirkal po dvetedenski odsotnosti s triningov in tekmovanj zaradi bolezni, je bil Godnič na polovici dirke vpleten v množičen padec zaradi spolzkega cestišča. Kljub temu da se je takoj opomogel in nadaljeval dirko, so imeli vodeči tako prednost, da je bilo nesmiselno nadaljevati zaradi nevarne mokre ceste. Tako se je nedeljska ekspedicija Adriinih kolesarjev končala negativno, kljub začetnim dobrim obetom. Vendar se to na kolesarskih dirkah rado prireti in zato tega ne gre jemati preveč tragično.
R. Pečar
DIRKA PO FLANDRIJI
Nizozemec Jan Raas premočno zmagal
MEERBECK — Nizozemec Jan Raas je premočno zmagal na nedeljski krožni dirki po Flandriji, ki je prva izmed «severnih» klasičnih tekmovanj. V sredo bo še Gand -Wevelgem, v nedeljo pa znamenita dirka Pariz - Roubaix.
Raas, specialist na takili linijskih dirkah, je trenutno v odlični formi. Na izredno ostrih vzpetinah Flandrije se je pravzaprav razigral in je že od začetka prevzel pobudo skupno z Italijanom Moser-jem.
1.	Raas (Niz.), ki je 268 km prevozil v 6.31’ s poprečno hitrostjo 41,125 kr- na uro
2.	Demeyer (Bel.)	po 1*3”
3.	Willems (Bel.)	po 115”
4.	Renier (Niz.)
5.	Van Katvvijk (Niz.)	po 1’25"
KONČNA LESTVICA 1. Cergol (CMM Trst), 2. S. Doljak (ZSŠDI), 3. Pilgram (Obala), 4. Gorkič (Goriška).
Pionirji
Polfinale:
Likar - ščuka 2:0 (13, 13)
Kadak - Pogorelec 2:1 (-19,21,14) Finale:
Likar - Kadak 2:1 (-20, 13, 21)
KONČNA LESTVICA 1. Likar (Partizan Muta), 2. Kadak (Kajuh Ljubljana), 3. Ščuka (Goriška), 4. Pogorelec.
KOČEVJE
Mladinke
Polfinale:
Štrumbl - Blažič 2:0 (19, 20) Traunig - Stanič 2:0 (12, 14)
Finale:
Traunig - štrumbl 2:0 (12, 14)
KONČNA LESTVICA 1. Traunig (ASC Klagenfurt), 2. Štrumbl (Jesenice), 3. Stanič (Kajuh Ljubljana), 4. Blažič (Sava Kranj).
Mladinci
Polfinale:
Kadak - Likar 2:1 (-15, 19, 20) Mrva - Pogorelec 2:1 (16, -18, 18) Finale:
Kadak - Mrva 2:0 (16, 15)
KONČNA LESTVICA 1. Kadak (Kajuh Ljubljana), 2. Mrva (Ilirija Ljubljana), 3. Likar (Partizan Muta), 4. Pogorelec (Kočevje).
Članice
Četrtfinale:
Traunig - Blazina 2:0 (19, 10)
Mesec - Eccardi 2:0 (10, 17)
Rebula - Starc 2:0 (16, 12)
Milič - Tomšič 2:0 (13, 15) Polfinale:
Traunig - Mesec 2:0 (16, 12)
Milič - Rebula 2:0 (13 16)
Finale:
Traunig - Milič 2:1 (-16, 19, 18)
KONČNA LESTVICA 1. Traunig (ASC Klagenfurt), 2. Milič (ZSŠDI), 3. Rebula (ZSŠDI), 4. Mesec (Sava Kranj), 5. Blažina (ZŠSDI), 6. Tomšič (Kajuh Ljubljana), 7. Eccardi, 8. Starc (obe CMM).
Člani
Četrtfinale:
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
Vujovič, novo ime «jugo - nogometa»
Košarkarji Par- V kvalifikacijski tekmi za EP zadetka, obenem pa je odlično tizana prvaki je Miljaničeva članska reprezen- zamenjal Žungula, ki se je ver-___ Koračevega po- tanca zanesljivo premagala Ci- jetno dokončno sprl z «jugoslo* jijffU kala košarka- per s 3:0. Miljanič je v Nikoziji vansko nogometni stvarnostjo* in I f ji¥ rice C. zvezde uvrstil kar tri novince: Hadžiča, raje igra mali nogomet v ZDA. 1	: evropske prva- Starovlaha in Zlatka Vujoviča. Zlatko Vujovič torej, novo ime
^\2irW kin->e' saraiev' Nedvomno, hrabra poteza novega «jugo-nogometa».
! NŠlH vti ska Bosna v fi- _________________________________ Zmaga v Nikoziji sicer ne po-
nalu košarkar-	...	, n meni večje afirmacije v medna-
skega	pokala	Jugoslavija — Ciper	3:0	rodni areni_ saj sodi ciper med
prvakov, Beneš CIPER: Panos, , Violaris,	Kalo-	skromnejše reprezentance. Na dla-
evropski boksarski prvak,. ju- seu_ Gregorli Panazaris, Kalime- ni pa je, da je trenutno v nogo-goslovanski hokejisti najboljši na ras jvjimilitos Liasndrou Kisone- metni mednarodni areni težko go-svetovnem prvenstvu C skupine... ris ’ Kanaris. ’	voriti o močnih in šibkejših re-
to so veliki uspehi jugoslovanske- JUGOSLAVIJA: Svilar, Hadžič, prezentancah (remija ZRN, Mal-ga športa v prvih letošnjih me- starovlah, Stojkovič, Peruzovič, to in Turčijo, tesno zmago Fran-secih. Uspehi v raznih športih, ki Mužinič. Vujovič, Cukrov, Savič cije nad Luksemburgom...), Zma-pa so obenem za jugoslovanske (jovanovjč), Miročevič (Krstiče- ga s Ciprom pa daje Jugoslaviji nogometne	delavce nova	m pri-	yič) šurjak	ie minimalne upe v tej kvalifika-
vlačna	spodbuda.	Rekli	bi celo	STRELCA: Vujovič v 40.	in 79.	cijski skupini, če bi na primer
obveznost, da se tudi jugoslo- min §ur;ak v 87. mjn.	jutri Romunija premagala Špani-
vanskemu nogometu čimprej vr- '	CKTTPTNF	*> in bi nato Jugoslavija v gone nekdanji ugled v evropskem	LESTVICA 3. SKUPINE	steh premagaia Španijo (kar ni
in tudi svetovnem merilu.	Španija	J	J	0	U	8:1	b	nemogoče), potem bi «plavi»	v
No, prejšnji teden je bil za	Jugoslavija	3	1	0	L	b:a	z	tej skupini imeli res možnosti	za
jugoslovanski nogomet lepa pre-	Romunija	‘	«	t,	osvojitev prvega mesta,
izkušnja, da «plave reprezentan- Ciper	2 0 0 2 0:8	0	„	„
ce» pokažejo, če so ubrale novo	-	ce in ce»: to so le dom-
pot. Med tednom so uspešno za-	nev.e, vzakaJ bi ne upali v
čeli mladinci v tekmi za pokal zveznega trenerja. Poraja pa se boljšo bodočnost, ko sta tudi mla-UEFA, zmagovito vrsto so nada- vprašanje, če bi Miljanič s tako da Toplakova reprezentanca in ljevali nogometaši pod 21. letom, reprezentanco zaigral tudi proti mladinska Vilotičeva postava pre-ki so zasluženo premagali močno močnejšemu nasprotniku... Na magali Ciper, sicer le z 1:0. Po-reprezentanco NDR. Uspešna vr- dlani pa je, da je v tem sreča- mladek jugoslovanskega nogome-sta se je nadaljevala v nedeljo nju zelo ugodno presenetil Zlat- ta obstaja in je tudi perspekti-s trojnim srečanjem s Ciprom. ko Vujovič, ki je dosekel kar dva ven. Zakaj torej ne upati?
k'
Jdsenko - SaftarinT 2: HIŠ' -26'.' 1?T
Polfinale:
Mikeln - Cipolat z:l (18, -17, 19) Jesenko - R. Pertot 2:0 (13, 10) Finale:
Mikeln - Jesenko 2:1 (-16, 13, 19)
KONČNA LESTVICA 1. Mikeln (Ljubljana), 2. Jesenko (DSG Ferlach), 3. Cipolat, 4. R. Pertot (oba Italcantieri Tržič), 5. Majdič (KAC Klagenfurt), 6. Salta-rini (Rangers Videm), 7. Olberg (DSG Ferlach), 8, Arzenšek (Kajuh Ljubljana).
OBVESTILO ŠD Mladina iz Križa
vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. število prostorov omejeno!
KOŠARKA
V PRVENSTVU 1. DIVIZIJE
Slovenski derbi Kontovelu
Kontovelci so na «1. maju» tesno premagali Borovo A ekipo
Bor A — Kontovel 69:73
(25:43)
BOR A: Pegan, Sestan, Kapič 15 (5:8), Siega 15 (1:4), Košuta 11 (5:8), Pertot 8, Perko 18 (0:1), O-blak 2, Vodopivec.
KONTOVEL: M. Ukmar, Bratož, W. Ukmar 4, Ban 10, Kerpan 9 (3:5), Daneu 10 (0:1), Lisjak 3, Lukša 10 (0:4), Benčina 13 (1:2), Bukavec 14.
SODNIKA: Pittana in Škerlj.
PM: Bor A 11:21, Kontovel 5:13.
PON: Benčina (30).
Po tekmi, ki je pokazala popolnoma različen potek v obeh polčasih, je Kontovel tesn0 premagal Borovo prvo postavo. Vendar pa bi nihče ne predvideval takega končnega i-zida ob 17. min. prvega polčasa, ko so Kontovelci vodili kar s 37:11! Takrat je kazalo, da bo tekma le -gola formalnost zai kontcvelsko e-kipo: a razpleti na igrišču so se (razvidi drugače. Borovci so pričeli ^ nadoknaditi zamujeno'* ter se točko za točko približevali nasprotniku, ki je igral popolnoma zmedeno. Le končni žvižg je rešil Kontovelce. Od posameznikov bi pri Boru omenili pozitiven nastop Perka, Kapiča, Sie-ge in Košute, pri Kontovelu pa je vsa ekipa igrala zelo dobro v prvem polčasu, v drugem pa zelo slabo.
Marko
Bor B — Barcolana 86:91 (36:43, 77:77)
BOR B: Udovič 23 (1:4), Meses nel 12 (4:8), Koren 14 (4:9), Male, Lokar 2, Pegan 8, Canciani 2 (2:2), Bajc, Race 23 (5:8).
Po dokaj izenačeni tekmi so »plavi* po podaljšku izgubili s skromno peterko Barcolane. Borovci so v tem srečanju igrali pod svojimi sposobnostmi, saj so v napadu ne zbrano igrali, v obrambi pa so preveč dopuščali nasprotniku. Gre tudi omeniti, da je sodnik dovolil
gostom pretrdo igro.
Kljub vsemu pa bi borovci lahko zmagali, ko bi ne v podaljšku zagrešili nekaj začetniških napak.
Cancia
IZIDI 2. KOLA Bor B - Barcolana	85:90
Alabarda - Stella Azzurra 108:97 SGT - Servolana	67:86
Bor A - Kontovel	69:73
Inter Milje - Saba	81:42
LESTVICA
Kontovel, Inter Milje in Servolana 4, Bor B, Barcolana, Don Bo-sco in Alabarda 2, Bor A, Stella Azzurra, SGT in Saba 0.
Don Bosco, Alabarda, SGT in Inter Milje imajo tekme manj.
PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Alabarda; Don Bosco - Stella Azzurra; Bor B - Servolana (7. 4. ob 16.5 na stadionu «1. maj*); SGT - Saba; Kontovel -Barcolana (-7. 4. od 17.00 na Korito velu). Počitek: Bor A- 8}|.y9?0h .j(-
PROMOCIJSKO PRVENSTVO GMT — Jadran	61:90
(29:49)
JADRAN: A. Sosič (k) 10, I. Ambrožič 2, E. Sosič 5 (3:4), M. Vitez, V. Sosič, Kraus 9 (3:8), I. Starc 11 (1:5), B. Vitez 31 (5:7), Ban 21 (1:1), Prašelj 1 (1:2). SODNIKA: Corazza in Stefi PON: V. Sosič v 38. min. Jadranovi košarkarji so v promo cijskem prvenstvu dosegli visoko zmago proti solidni ekipi Grandi Motori in tako potrddi svoj izhod iz dolge krize, ki je zajela moštvo ob začetku drugega del prvenstva. Jadrariovci so v nedeljo zjutraj prisostvovali zmagi Ferroviaria nad Jeans Cornerjem, k je slovenski peterki dala še realne možnosti (tokrat res poslednje!), da se borijo za prvo mesto na lestvici in to je Jadranu vlilo toliko poguma in volje, da je takoj ob začetku

NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
S TOČKO IZ TRENTA
Tržačani s prikazano igro niso zadovoljili - Panozzo strelec
Trento — Triestina 1:1 (0:1)
STRELCA: Panozzi v 45. min. in Parlato v 48. min.
TRENTO:	Incontri, Andreatta,
Tretter, Molinari, Dal Dosso, Sala, Sannino, Domenghini, Gasparrini, Luterotti, Parlato.
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta. Fontana, Prevedini, Masche-roni, Quadrelli, Lenarduzzi, Panozzo, Franca, Trainini.
SODNIK: Pierandola (Lecce).
GLEDALCEV: 4500
KOTI: 7:5
13 minut pred koncem je Trainini žapravil edinstveno priložnost za o-svojitev zmage, ko je zastreljal prvo enajstmetrovko, ki si jo je Triestina priigrala v letošnjem prvenstvu. Trainini je s točnim strelom zadel vratnico, žoga pa se je nato po gol - črti zakotalila v levi out.
Ascoli - Juventus	1
Atalanta - Inter	2
Catanzaro - Bologna	X
Fiorentina - Avellino	1
Milan - Napoli	2
Roma -	LR Vicenza	1
Torino -	Perugia	X
Verona - Lazio	1
Bari - Cagliari	X
Pescara - Monza	1
Rimini -	Foggia	X
Spezia -	Como	2
Siracusa - Rende	1
KVOTE
13 - 59.354.100 lir 12 — 1,707.700 lir
Kljub temu je treba takoj pripomniti, da bi bila zmaga Tržačanov prav gotovo po prikazani igri nezaslužena. Triestina je sicer večkrat streljala na vrata zanesljivega Incontrija, dovolila pa si je mnogo premorov. Predvsem nevaren je bil veteran Domenghini, ki je tudi najzaslužnejši za zadetek domačinov.
Razočaranje v tržaškem taboru, ki so po zadetku odličnega Panoz-za (10. zadetek tržaškega napadalca, ki je tako postal izbrani strelec lige) že upal v zmago, so omilili izidi vseh ostalih srečanj neposrednih nasprotnikov v borbi za B ligo: zmagal je le Como, vsi ostali pa so remizirali, Reggiana celo doma z Biellesejem. Pot v B ligo je torej slej kot prej odprta.
Ostali izidi 25. kola Cremonese - Parma	1:1
Forli - Treviso	1:1
Juniorcasale - Modena	0:0
Lecco - Novara	1:1
Mantova - Alessandria	1:2
Padova - Piacenza	4:1
Reggiana - Biellese	0:0
Spezia - Como	0:1
LESTVICA
Como 37, Reggiana, Triestina 33; Novara 30; Parma, Alessandria 29; Biellese 26; Piacenza 25; Juniorca šale, Cremonese 24; Mantova 23; Forli 21; Lecco, Trento 20; Spezia, Treviso, Modena, Padova 19.
Dve zmagi Slovenije
Odbojkarska reprezentanca Slove nije, ki so jo sestavljale igralke Fužinarja z Raven in Branika iz Maribora, je dvakrat premagala izbrano vrsto Avstrije s 3:0. Prvo tekmo so igrale na Ravnah, drugo pa v Mariboru.
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LICE
Lepa zmaga Pagnossina
Goričani so premagali vodeči Eldorado kar s 36 točkami razlike - Tržaški Hurlingham je izgubil v Rimu
Pagnossin — Eldorado 125:89
(58:35)
PAGNOSSIN: Campestrini, Valen-tinsic 10, Pondexter 40, Soro 8, Premier 23, Ardessi 25, Turco, La-ing 11, Antonucci 2, Bruni 6.
ELDORADO: Antonelli 5 Loren zon, Ciaralli, Jee!ani 40, De Ange-lis 8, Cornolo, Vitali 4, Sforza, McDonald 25, Samoggia 7.
Z rekordno zmago nad vodečim Eldoradom iz Rima je Pagnossin ohranil še upanje, da si pribori pravico do mesta v A-l ligi. Vsekakor pa bo za to treba zmagati prihodnjo nedeljo v Vidmu, proti tamkajšnjemu Mobiamu, ki se prav tako poteguje za najvišja mesta.
Končni izid tekme med Pagnos sinom in Eldoradom je že sam dovolj zgovoren. V prvem polčasu so Ardessi, Pondexter in Premier izredno točno polnili nasprotnikov koš, medtem ko je bil pri Eldora du odstotek zadetih metov naravnost porazen.
V drugem polčasu je bila igra bolj uravnovešena in tudi zelo lepa. V tekmi sami smo bili priča tudi navdušujočemu spopadu med najboljšima strelcem i prvenstva: povsem pravilno je bilo, da sta ob končnem seštevku tako Jeelani kot Pondexter zbrala po štirideset točk M. M.
Bancoroma — Hurlingham 92:85 (54:39)
BANCOROMA: Zaliagiris 11. To-massi 21, Danzi 10, Castellano 6, Davis 19, Soldini 3, Santoro 14, Bini 8, Selvaggi, Bastianoni.
HURLINGHAM: Scolini, Bechini 4, Meneghel 4, Laurel 38, Boston
20, Ritossa 8, Forza 2, Jacuzzo 9, Stdrc čuk
SODNIKA: Bottari in Giuliano iz Mesine.
Hurlingham je stopil na igrišče brez vsakršne motivacije in to se je seveda odražalo tudi pri poteku tekme. Rimljani ima:o namreč še možnosti za prestop v A -1 ligo in so zato zaigrali izredno zbrano. I-gra tržaške ekipe pa je bila dokaj lagodna, kar je pač -udi razumljivo, če pomislimo, da je Lombardijeva ekipa že zdavnaj rešena. Edini, ki je zaigral na višini, je bil Laurel, nemogoče pa je, da bi en sam igralec odločil tekmo. Pri domačinih je vsa ekipa igrala na zadovoljivi ravni, to pa je bilo proti nezbranim Tržačanom tudi dovolj za zmago.
IZIDI 25. KOLA
Manner — Mobiam (jutri)
Postalmobili — Acentro 88:87
Pagnossin — Eldorado 125:89
Bancoroma — Hurlingham 92:85
Juvecaserta — Superga 88:97
Rodrigo — Pintinox	64:61
Jollycolombani — Šarila 85:86 LESTVICA
Eldorado in Superga 32, Jollyco-lombani 30, Mobiam, Pagnossh, Pin-tinox in Bancoroma 28, Postalmobili 26, Hurlingham 24, Šarila 22, Juvecaserta in Rodrigo 20, Acentro 16, Manner 14.
Manner in Mobiam imata tekmo manj.
Acentro in Manner sta matematič no izpadla v B ligo.
PRIHODNJE KOLO (8. 4.)
Mobiam - Pagnossin; Eldorado Jollycolombani; Šarila - Rodrigo; Superga Manner; Pintinox - Postal mobili; Acentro - Bancoroma; Hur tingham - Juvecaserta.
tekme proti Grandi Motori vsilil strahovit ritem igri, kar je naravnost razbilo izkušene a že starejše nasprotnike.
Med posamezni i bi najprej omenili Adrijana Sosiča, ki je dosledno in discipliniram izpolnil trenerjevo zamisel, da vsili igri čim hitrejši ritem in odlično igro trojke Kraus, Vitez Ban, ki je gospodarila pod obema košema.
V petek igra Jadran zaostalo tekmo proti CUS in v primeru zmage ima že zagotovljeno vsaj dodatno tekmo za prvo mesto na lestvici.
Sergij Tavčar
Bor - CUS TS 100:73 (42:37)
BOR: Žerjal 6 (2:3), L. Koren, R. Kneipp 6, Ražem 35 (7:11), Klobas 28, Race 6, Krečič (k), B. Kneipp 19 (3:7).
PM: 12:21.
PON: Žerjal'izključen v 16. min.
'SODNIKA:	Boscolo in Lenar-
a&IkTsr1'^;’-	;
Kot sam izid kaže, je bila nedeljska tekma proti tržaškim vseučilišč-nikom ena izmed najboljših ki so jih’ borovci odigrali v vsej letošnji sezoni. Glede spektakla pa lahko rečemo, da je bila to res najboljša: tekma od septembra dalje. «Plavi*< so tokrat pokazali solidno in lepo igro, oprezno in pazljivo so igrate v obrambi, v drugem polčasu pa so popolnoma nadigrali nasprotnika kljub odsotnosti Petra Žerjala, ki so ga sodniki izključili v 16, minuti, ker je neprimerno reagiral na sicer zelo grobo napako Lena Rossija. Druga polovica srečanja je bila torej v znamenju skorajda navdušujočih potez četverice: Renata in Bruna Kneippa, Klobasa ter Ražma.
— fp —
IZIDI 16. KOLA
Barcolana — Scoglietto 80:77 p.p.
Bor — CUS	100:73
Ferroviario — J. Comer ■ 83:75
Grandi Motori - Jadran 62:90
Stella Azzurra — Cartaria 57:73 , LESTVICA
Ferroviario in Jean3 Comer 24,! Jadran in Bor 22, Scoglietto in Barcolana 18, CUS in Grandi Motori 12, Stella Azzurra 4, Cartaria 2.
Jadran in CUS imata tekm0 manj.
PRIHODNJE KOLO
Jeans Corner - Barcolana; Stella Azzurra - Jadran (8.4. ob 9.00 v Ul. della Valle); ■Scoglietto - Ferroviario; CUS - Grandi Motori; Cartaria - Bor (8.4. ob 15.00 v Miljah).
A -1 LIGA
IZIDI 25, KOLA Sinudyne — Harrys 100:101 Antonini — Arrigoni	78:73
Perugina — Chinamartini 92:75 Canon — Merctyy	87:83
Gabetti - Billy	104:83
Xerox — Emerson	81:74
Mecap — Scavolini	82:66
LESTVICA
Emerson 36, Sinudyne 32, Gabetti in Billy 30, Arrigoni in Perugina 28, Xerox 26, Chinamartini in Antonini 24, Canon 22, Mecap in Scavolini 20, Harrys 16, Mercury 14.
PRIHODNJE KOLO (8.4.)
Billy - Mecap; Scavolini - Xerox; Chinamartini - Canon; Harrys - Perugina; Arrigoni - Pinudyne; Emerson - Antonini; Mercury - Gabetti.
Marko
1.	— 1. Delfo
2. Justacinch
2.	— 1. Armadillo
2. Semita
3.	— 1. Ferfer
2. iloren
4.	— 1. Virgulto
2. Quiriciana
5.	— 1, Kontiki
2. Cechov
6.	- 1. Ma Path
2. Riso Amaro KVOTE
12 - 12.276.583 lir 11 —	594.000	lir
10 -	44.000	lir
2
X
X
2
X
1
2
X
2
2
1
X
NOGOMET
V PRETEKLEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
DERBIJA NA PROSEKU IN V TREBČAH BREZ ZMAGOVALCEV
Hud poraz Gaje - Nedeljska zmaga Juventine je spet prižgala iskro upanja na rešitev
r ’ rje — Breg 1:1 (0:0)
PRIMORJE:	Babuder,	Blazina,
Tomizza, Angileri, Sugan, Verša (v 58. min. Brezzi), Husu, Barnaba, Olivo, Carmeli, Rustjr.
BREG: Micor, Sovič, Poropat, Klun, Ražem, Dagri, Zonta, Dazza-ra, Sjamec, Strnad, Ciguj.
STRELCA: v 59. min. Olivo, v 65. min. Strnad.
SODNIK: Schiavon iz Tržiča.
GLEDALCEV: 400
Na domačem igrišču Prosečanom res ne gre. Derbi med Primorjem in Bregom se je končal pri neodločenem izidu, potem ko je Primorje prišlo prvo v vodstvo in moramo
Po toliko nedeljah smo vendar upali, da bomo z izidi nedeljskega osmega povratnega kola dobili popolno lestvico. Toda^ tudi v nedeljo je bila zaradi blatnega in razmočenega i-grišča v Dolini odgodena tekma Rosandra - S. Marco.
Nedeljski izidi so precej spremenili stanje na zgornjem delu lestvice. Vodeča Opicina (po dveh zaporednih porazih) se tudi ,tokrat ni dobro odrezala, kajti proti Aurisini se je morala zadovoljiti s pičlo točko.
To je seveda takoj izkoristil Libertas, ki je gladko premagal GMT in ima le točko zaostanka za Opicino. Na tretjem mestu so Zaule, ki so igrale neodločeno proti Giarizzalam.
V tem kolu sta bila na sporedu tudi dva derbija. V soboto sta ob prisotnosti lepega števila občinstva enajsterici Primorja in Brega zaigrali pod pričakovanjem in se sprijaznili ze remijem, ki pa vsekakor bolj zadovoljuje Prosečane kot Brežane, ki so v zadnjem delu srečanja zapravili več ugodnih priložnosti.
Z belim izidom pa se je končal derbi v Trebčah med Primorcem in Zarjo, ki prav tako ni zadovoljil navijačev. Res pa je, da imata ti enajsterici delno opravičilo v tem, da je bilo igrišče blatno in razmočeno.
Nadaljuje pa se kalvarija pa-driško-gropajske Gaje, ki je na domačih tleh klonila z visokim izidom 4:0 Costalungi. Pri tem Pa moramo dodati, da je bil Pri stanju 2:0 izključen vratar Olivieri in je moral braniti mrežo Gaje nogometaš Milkovič. Poleg Olivierija je bil izključen tudi trener Kozina. Torej res nesrečna nedelja za gajevce, ki so še vedno na repu lestvice:
IZIDI ZAOSTALIH TERM'...'' Gaja - Zarja	0:01
Rosandra - Costalunga	1:1
IZIDI 23. KOLA Campanelle - Sovrana	1:1
GMT - Libertas	0:3
Primorje * Breg	1:1
Gaja - Costalunga	0:4
Giarizzole - Zaule	2:2
Primorec - Zarja	0:0
Opicina - Aurisina	2:2
Rosandra - S. Marco (odg.)
LESTVICA
Opicina 31; Libertas 30; Zau-lc 29; Costalunga 28; Campanelle 27; Sovrana. Rosandra in Breg 24; Zarja 23; Primorec, S. Marco in Primorje 22; Giarizzole 20; Aurisina 18; GMT 12; Gaja 10.
Rosandra in S. Marco tekalo manj.
premagan. Remi vsekakor predstavlja za obe ekipi zadovoljil rezultat.
'V. H.
Primorec — Zarja	0:0
PRIMOREC:	Maglica, Čuk, A.
Milkovič, Skrem, Križmančič, Husu, V. Milkovič, Možina, E. Kralj (Štoka), M. Kralj, M. Kralj n., 12 Pavatič.
ZARJA: Puzzer, Bidussi, Grgič, Mikuš, Samese, Cecchi, Fonda (Žagar), Sulčič, D. Grgič, Frandolič, Pieri.
SODNIK: Vocar iz Trsta.
GLEDALCI: približno 200
Trebenci in Bazovci so se spoprijeli s trdim namenom, da tekme ne izgubijo ne eni, ne drugi. To jim je tudi uspelo. Na razmočenem igrišču sta ekipi igral korektno in zelo pazljivo. Trebenci so igrali z okrnjeno postavo, ker so manjkali vsi trije Kralji v napadu, in sicer Boris, Pavel ter Mauro I. Prav zato so Trebenci igrali predvsem le za to, da ne prejmejo gola. V vsej tekmi sta si bili ekipi enakovredni. V prvem polčasu ni bilo velikih priložnosti, v drugem pa sta imeli obe ekipi le majhne priložnosti, a obrambi obeh ekip sta dobro varovali svoja vrata in se tako sporazumeli za neodločeni izid, ki v tem trenutku pride obema prav.
Bruno Križmančič
Gaja — Costalunga 0:4 (0:2)
GAJA: Olivieri, Milkovič, Vrše, Čermelj, Olenik, Rismondo, Branko Grgič, Gabrielli, Maks Grgič, Križmančič, Iztok Grgič (Bržan), 12 Kante.
COSTALUNGA: Mezzavilla, Mačehi, Družina, Palcini, Tulliani I., Chiodini, Bussi, Sciarone, Tulliani
II.,	Bretti, Brainich, Furlani.
STRELCI: v 26. min. p.p. Tulliani, v 42. min. p.p. Brainic, v 10. min. d.p. Brainich in v 17. min. d.p. Bussi.
SODNIK: Sorge iz Gorice.
OPOMBA: v 42. min. p.p. sta bila izključena Olivieri in Kozina (Gaja).
Costalunga je s precejšnjo lahkoto odpravila Gajo, k temu pa je pripomogel tudi sodnik, ko ni razveljavil drugega gola gostov v o-čitnem off-sidu in ko je potem izključil še vratarja Olivierija ter trenerja Kozino. To je bil «ključ» celotne tekme in praktično že njen konec.
Na razmočenem padriškem igrišču sta Gaja in Costalunga igrali živahen nogomet. Začetni udarci so vsekakor pripadali gostom, pa tudi Gaja si je ustvarila nekaj zrelih priložnosti in tekma je bila zelo «odprta». V 26. min. igre so gostje povedli: Olivieri je sicer strel Tul-lianija odbil, a ne zadržal, saj se je žoga počasi zakotalila v mrežo. Par minut pred koncem pa se je pripetil dogodek, ki smo ga v začetku opisali; sodnik gola ni razveljavil, reakcija gaievcev je bila «huda», tako da je sodnik izključil celo vratarja in trenerja, mesto v vratih pa je prevzel mladi Milkovič.
' Drugi polčas je bil poglavje zase: Costalunga je bila v napadu in je z lahkoto obvladovala domačine, saj so bili nemočni ker so igrali ves drugi polčas z igralcem

ATLETIKA
NA PREGLEDNEM TEKMOVANJU
manj (in to kar brez vratarja). Gostje so bili tako še dvakrat u-spešni, saj je bil v nasprotnih vratih neizkušeni (sicer branilec) Milkovič. Gajevci pa niso imeli moči, da bi dosegli vsaj častni zadetek.
d.gr.
Villesse — Juventina 0:2 (0:1)
VILLESSE — Furlan, Zonch, Ta-vano, Zamparo, Ceschia, Polentes, Cimenti, Boscarol, Cravena (Budai), Rigonat, Carrara.
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Zin, Mikluš, Medeot, Čevdek, Pani-co, Devetak, Radikon, Lepore in Gomišček.
SODNIK: Furlan iz Trsta.
re^i, da je bil to eden zelo redkih strelov na vrata Prosečanov v vsej tekmi. Primorje je tudi ob tej pri-i , na domačih tleh zaigralo zelo slabo; nedvomno najslabše v letošnjem prvenstvu. Sredina igrišča je Jgrala popolnoma brez povezave. Napadalna vrsta je bila vse preveč statična in tudi obramba je bila Prevečkrat negotova. Vsi Proseča-?* so torej popolnoma razočarali *n so lahko zadovoljni, če so odne-v tej tekmi točko; moramo re-Cl- da so Brežani popolnoma zado-^nljili. Gostje so vso tekmo gospodarili na igrišču in po prikazani JSri so si brez dvoma zaslužili ce-joten izkupiček. Breg je igral zelo dorbeno ter požrtvovalno in samo faradi smole ni osvojil obeh točk.
° v°dstvu Primorja sredi drugega Polčasa so Brežani takoj reagirali *n kmalu nato izenačili s Strnadom.
V ostalih minutah srečanja so bi-n Brežani zelo nevarni pred Babu-. rovimi vrati. Proti koncu srečanja ? Breg imel tudi smolo, ko se je *08a dvakrat odbila od vratnice, Potem ko je bil vratar Primorja
Dve zmagi borovcev
Rekorden tek Soaveja na 2000 m dolgi progi
Na občinskem stadionu »Grezar* je bilo v soboto popoldan pregledno atletsko tekmovanje, ki je preverilo formo precejšnjega števila tržaških atletov pred uradnim začetkom, ki bo v soboto, 7. aprila, v Trstu za fante in dan kasneje v Gorici za dekleta.
Rezultati niso bili uradni in zato je organizator vnesel v program neobičajne razdalje v tekih in lažja orodja pri metih.
j Sprinterji in metalci so pokazali največ. Adriano Wendler obeta na podlagi dosežka ntt '506 m izredno šezdno na 400 m. Isto velja za Pa-gliara (ovire), za mlado srednje-progašico Furlanovo in še za koga drugega.	<
Slovenska atletika je bila na sobotnem mitingu dobra zastopana. Gorazd Pučnik in Irena Tavčar sta celo zmagala v metu krogle. Pučnik je metal precej netočno in je bil redno v težavah z meti na robu dovoljenega sektorja. Njegov najdaljši met 13 m je padel točno na mejo. Tavčarjeva je ob večji brzini izvajanja, ki jo omogoča lažje o-rodje, nekajkrat zašla v težave pri zaletu. Dosegla je 13,71 m, v neveljavnem metu pa je dosegla le nekaj centimetrov pod 15 metri. Kroglo so za Bor z uspehom metali še David Poljšak, Peter Zupančič, Sergij Zettin, Karmen Menegatti, Gio-vanna Nugnes in Tanja Furlan, za Adrio pa Tibor Gordan. Igor Bigat-ton je bil med mladinci in člani tretji s poprečnim 11,73 m.
Slovenski atleti so nastopili tudi v tekih. Robert Soave je bil med naraščajniki tretji na 2000 m, z novim osebnim rekordom 6-44”6. Zadovoljivo sta se med člani odrezala tudi Egon Renko in Fabio Ruz-zier, ki sta startala za Adrio.
Med sprinterji je bil najboljši I-gor Korošec s časom 9”5 na Š0 m. Na daljši razdalji 150 m je med naraščajniki Gorazd Pučnik dosegel dobrih 18”5.
Med dekleti je Marinka Semolič zabeležila 20" 1 na 150 m in 9"9 na 60 m čez ovire. Patrizia Padovan je 80 metrov pretekla v 11"5.
Naše atlete čaka za konec tedna uradni začetek sezone. V Trstu bo v soboto popoldne moško tekmovanje za vse kategorije, v nedeljo zjutraj v Gorici pa žensko, s skoraj popolnim tehničnim programom.
kb
V tem tednu so odigrali kar tri derbije, izidi katerih pridejo v poštev za lestvico pokala Primorskega dnevnika.
Na lestvici ni prišlo do bistve-n*h sprememb.
n IZIDI DERBIJEV Breg - Gaja (terja - Gaja Primorje - Zarja Primorec - Breg Breg - Primorje (terja - Primorec Primorje - Gaja Gaja ^ Primorec Zarja - Breg Primorec • Primorje Gaja - Breg Gaja - Zarja Zarja - Primorje Breg - Primorec Primorje - Breg Primorec * Zarja
„	LESTVICA
Zarja	7	3	3	1	6:3
Primorec	6	2	3	1	10:8
Primorje	6	2	3	1	6:5
Breg	7	1	4	2	6:9
Gaja	6	0	3	3	4:7
1:1
1:0
0:1
3:1
0:0
1:1
0:0
2:3
2:0
2:3
1:2
0:0
1:2
1:1
1:1
0:0
9
7
7
6
3
KROS «5 MLINOV*
Belgijec Schots pred Malinowskim
SAN VITTORJ: OLONA — Letošnjo, zadnjo preizkušnjo v krosu, klasično mednarodno tekmovanje «5 mlinov* je osvojil belgijski tekač Leon Schots, ki je naletel na najhujšega tekmeca pri Poljaku Malinovv-skemu. Belgijec je bil stolno v vodeči skupini, toda v zaključnem naletu je imel največ moči.
Tokrat je bil tretji zastopnik ZDA Virgin Vsekakor preseneča odlično šesto mesto Angleža Ovetto, ki je pravi specialist za tek na 800 in še posebej na 1.500 m. Letošnji balkanski prvak Romun Floroiu se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Lansko leto najboljši dolgoprogaš na svetu Rono je odstopil in letos še zdaleč ni v taki formi kot v lanski sezoni. Isto pot je ubral tudi Italijan Franco Fava. Na splošno lahko rečeno, da so domačini zopet razočarali. Tokrav je bil najboljši Solone, kar je veliko presenečenje, saj je prehitel Zorconeja, k; je bil za štiri mesta slabši.
V ženski konkurenci je zmagala Norvežanka Waitzova, ki je pustila za seboj Morasescuvo skoraj za e-
no minuto. Prijetno je presenetila Italijanka Ladumer z odličnim petim mestom. Pri mladincih, nastopili so samo domačini, je zmagal Erba.
IZIDI
Člani:
1.	Schots (Bel.) 30'15"0. 2. Mali-nowski (Pol.), 3. Virgin (ZDA), 4. Barret (Avstral.), 5. McLeod (Ang.)
Članice *
1.	Waitž (Nor.) 16'39”4, 2. Mora-sescu (Rom.), 3. Moller (NZ), 4. Ludwichowska (Pol.), 5. Ladumer (It.).
NOGOMET
KVALIFIKACIJE EP
ZRN zopet razočarala
V 8. izločilni skupini evropskega nogometnega prvenstva je Zahodna Nemčija poskrbela še za e-no presenetljivo razočaranje. V Smirnah je igrala neodločeno s Turčijo in je s prikazano igro dokazala, da bo uvrstitev na finalni turnir v Rimu leta 1980 zelo problematična.
Wales je namreč že dosegel dve zaporedni zmagi.
Lestvica 8. skupine Wales	2	2	0	0	8:0	4
Turčija	3	1	1	I	2:2	3
ZRN	2	0	2	0	0:0	2
Malta	3	0	1	2	1:9	1
V 25. kolu goriške skupine
2.	AL smo zabeležili kar 5 zmag tujih ekip in sicer Fiumicella, Torriane, Juventine, Seveglia-na in Staranzana.
Kar zadeva vrh lestvice se nadaljuje srdit boj za napredovanje. V njem je namreč udeleženih 6 ekip, ki imajo možnost, da bodo nastopale v višji ligi.
, Na dnu pa je položaj postal spet nejasen zaradi Juventine. Dve zaporedni zmagi štandrež-cev sta namreč skalili «mirne vode» v vrsti tistih ekip, ki se poslavljajo od tega prvenstva. Sedaj imajo Štandrežci 4 točke zaostanka za Villessejem, Malisano in Torrejem. Na papirju obstaja še možnost, da Juventiv.i uspe podvig.
IZIDI 25. KOLA Itala - Aiello	1:0
Malisana - Fiumicello 0:1 Ruda - Torriana	0:1
Villesse - Juventina	0:2
Romana - Audax	2:0
Moraro - Sevegliano	0:1
Terzo - Storanzano	0:1
Torre - Pro Romans	0:0
LESTVICA
Romana 35, Sevegliano 34 Fiumicello, Itala, Torriana 33 Storanzano 32, Moraro 26, Pro Romans, Terzo 24, Ruda, Torre, Malisana, Villesse 22, Ju ventina 18, Aiello 11, Audax 7.
PARI PRIHODNJEGA KOLA
Aiello - Fiumicello; Sevegliano - Torriana; Moraro - Ruda; Audax - Juventina; Villesse -Romana; Pro Romans - Sta-ranzano; Itala - Malisana: Terzo - Torre.
(pr)
bistveno ni spremenila. Domačini so oblegali štondreško obrambo, gostje pa so izkoristili protinapade in to zelo dobro, saj je prav iz ene teh akcij nadel drugi gol.
(pr)
MOTOCIKLIZEM
V N li.ALUE )AJ 750 ccm
Slavje Italijana Virginia Ferrarija
SCARPERIA - Italijan Virginio Ferrari je brez posebnih težav slavil na VN Italije za motorje do 750 ccm. Tekmovanje je bilo na progi Mugello in je privabilo veliko število ljubiteljev tega športa, ki so ostali po dirki navdušeni predvsem nad izredno vožnjo nove zvezde italijanskega motociklizma. Ferrari bo gotovo eden protagonistov letošnje sezone in je morda celo glavni favorit za osvojitev svetovnega naslova.
Zmagovalec je v prvi nedeljski vožnji zaostal za Francozom Sarro-nom za dobrih štirinajst sekund. Šele v drugi vožnji pa je pokazal svojo moč, saj je vse nasprotnike pustil z lahkoto za sabo. Delno se mu je upiral samo Cecotto, ki je tudi pokazal dobro formo in je zasedel končno drugo mesto.
Končni vrstni red (po točkah)
L	Ferrari	(It.)	3
2.	Cecotto	(Venezuela)	5
3.	Sarron	(Fr.)	9
4.	Pons (Fr.)	10
5.	Bonera	(It.)	13
STRELCA: v 13. min. Gomišček, v 76. min. Panico.
Juventina je’ v'nedeljo povsem zasluženo zmagala proti Villesseju in š tem spet vžgala iskrico upanja, kar zadeva vprašanje obstanka. Dve zaporedni zmagi Štandrežcev sta namreč zmanjšali njen zaostanek na lestvici. Trenuten uspeh pa ne pomeni gotovosti. Juventinci se bodo morali za to cilj pošteno potruditi; obenem pa bodo morali upati na nezgode drugih.
Kar zadeva nedeljsko srečanje je treba povedati, da so gostje imeli zelo slabega nasprotnika. Tudi to je prispevalo, da so Štandrežci s precejšnjo lahkoto odpravili to za preko.
Juventina je po dobrih 10 minutah igre prišla v vodstvo z Gomiščkom, ki je dobro zaključil akcijo protinapada. Domačin.' so pričeli ostreje pritiskati na Plesničarjeva vrata. Njihove akcije pa so bile zelo meglene in neučinkovite.
nogomet
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Mladost potrdila svojo dobro formo
Kras je kljub zmagi razočaral - Pekoč neuspeh Sovodenj
("'adost — Villanova 2:1 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, Frandolič, Pahor, Šuligoj, Ubjan, Marizza, K. Ferfolja, Rosin, G. Ferfolja, E. Gergolet, D. Gergolet.
VILLANOVA: Perisutti, Matiasri, Petruzzi, G. Ceccotti, Famea, F. Ceccotti, Sabot, Zonutini, Princi, Carciani
STRELCI: v 39. min. in 68. min. Gabrijel Ferfolja in v 51. min. Can-ciani.
SODNIK: Brarre iz Tržiča. GLEDALCEV: 100.
Z nedeljsko drugo zaporedno zmago je doberdobska Mladost potrdila, da je trenutno v res dobri formi.
V	uvodnih potezah se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča, kljub temu pa so naši fantje le za las zgrešili zadetke. Domačini so povedli v 39. min., ko je Rosin iz koto podal žogo na sredino kazenskega prostora, tukaj je bil najhitrejši Gabrijel Ferfolja, ki je spretno potisnil usnje v mrežo. Kljub zadetku pa se naši fantje niso «u-stavilb, saj so v nadaljnjih minutah ustvarili še veliko priložnosti za gol. O tem ne moremo govoriti za Villanovo, ki ni nikoli resneje ogrožala vratarja Gergoleto.
V	nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila. Gostje so izenačili v 15. min., s strelom Cancianija zunaj kazenskega prostora. Za ponovno vodstvo je poskrbel zopet Gabrijel Ferfolja, ki je po podaji Karla Ferfolje drugič stresel nasprotnikovo mrežo. V zadnjih minutah so se naši fantje odpovedali napadalnim akcijam ter so uspešno odnesli obe točki ter se tako oddolžili za
poraz ki so ga doživeli z Villanovo v prvem delu prvenstva.
D. Gergolet
Kras - Union 2:1 (1:0)
KRAS: Ferfolja, Rebula, Škabar, Trampuž, Šegina, Dilič, L. Milič, M. Milič, Ražem, Blažina, Colja; 13 Verša.
UNION: Brossi, Ruta, Apolonio, Mamiillo, Zlatič, Benčič, Stefani, Gianolla, Millo, Babuder, Zuccheri; rezervni vratar Čok.
STRELCI: V 4. min. prvega polčasa Blažina, v 22. min. drugega polčasa Gianolla iz 11-metrovke za Union, v 26. min. drugega polčasa Miloš Milič.
KOTI: 9:2.
SODNIK: Menih.
Tudi tokrat Kras ni izpolnil pričakovanj. V tem kolu mu je stala nasproti šibka ekipa Uniona iz Pod-lonjerja. Naloga «rdeče-belih» je bila tokrat vse prej kot težka. Izredna prilika pa se je v nedeljo ponudila Krasovim napadalcem. Že v začetku so se domačini pognali v napad in jim je že v 4. min. u-spelo preiti v vodstvo. Vse je kazalo, da bomo v nadaljevanju priča pravi toči golov s strani domačinov. V to so bili prepričani tudi igralci sami in so stalno oblegali vrata Uniona. V 7. min. se je izkazal nasprotnikov vratar, ko je z letečim posegom odbil silovit Miličev strel. Kot se je zgodilo v prvi tekmi je tudi tokrat večkrat poskušal zatresti nasprotnikovo mrežo Miloš Milič, a tudi tokrat brez zaželenih sadov. Sredi polčasa je poskušal srečo od daleč Ražem, a tudi nje-
nmiiiHiniimiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiia
SMUČANJE
NA DRUŠTVENEM PRVENSTVU SPDG NA KANINU
Bavconova in Ožbot razred zase
Veleslaloma se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev
V nedeljo je bilo na Nevejskem sedlu društveno prvenstvo goriškega slovenskega planinskega društva, ki je s to prireditvijo sklenilo letošnjo smučarsko sezono. Tekmovanja v veleslalomu se je udeležilo nad 60 tekmovalk in tekmovalcev SPDG, ki so se potegovali za naslov društvenega prvaka. Med ženskami si je to lovoriko prismučala mlada Katja Bavcon, v moški konkurenci pa si je tudi letos (zmaga! je že lani) Saša Ožbot priboril najvišje mesto.
Tekmovanja; ki’ bi 'se morala vj jati na veliki p regi, so prireditelji zaradi «svežegff “Snega AisnrariMtoa nižjo progo. Ob koncu prvenstva je načelnik smučarskega odseka pri SPDG Aldo Bavcon izrekel zahvalne besede vsem, ki so poskrbeli za dober uspeh smučarske dejavnosti v tej sezoni.
Poglejmo sedaj izide v posameznih kategorijah.
ŽENSKE
Kategorija A
1.	Kristina De Grassi
2.	Ingrid Cotič
3.	Elenka Pahor
4.	Roberto Plet
5.	Nadja Šuligoj Kategorija B
1.	Sandra Bavcon
2.	Adrijana Bavcon
3.	Irma Šuligoj
4.	Milojka Bensa
5.	Vanda Primožič
MOŠKI
Kategorija A
1.	Robert Bensa
2.	Danilo Tommasi
3.	Marko De Grassi
4.	Emil Bavcon
5.	Aljoša Kuzmin
6.	Damjan Primožič Kategorija B
L Erik Bensa
2.	Edi Lutman
3.	Dimitrij VValtritsch L Igor Gulip,. oiiuusiui * .vi oi inJ
5.	David Faganeli ... .
6.	Damjan Lutman .......
7.	Julijan čautlekoiuiu* ,vi
8.	(Valter Bric
9.	Samo Mučič
10.	Marko Tomšič
11.	Igor Primožič
12.	Jožko Pahor Kategorija C
1.	Samo Sancin
2.	Herman Cantelli
3.	Silvan Grendene
4.	Samuel Cotič
5.	Beno Vižintin
6.	Aleš (Valtritsch
7.	Mitja Bavcon Kategorija D
1.	Sergij Korošec
2.	Dario Bensa
3.	Janko Lutman
4.	Bogdan Šuligoj
5.	Branko Kuzmin
6.	Marjo Mučič
7.	Miro Kuzmin
8.	Jurij Bensa
9. Armando Lakovič 10. Pepi Lutman Kategorija E
1. Aldo Bavcon in Dušan Lapanja
3.	Loris Nanut
4.	Natolino Culot
5.	Ivo Berdon
6.	Berto Grendene
7.	Edi Bavcon in Rudi Cantelli
9. Peter Sanzin
JCatja Bavcon in Saša Ožbot sta V 'Wtvu tekrriottalakategoriji zase. Prva je kronometer zaustavila ,l?ri ;2?“9. dhlgi pA>H 21”9.
(pr)
Tudi v drugem polčasu se igra
..............................................................................................................................................."""
ODBOJKA
V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE
Izreden podvig Kraševe šesterke v Moglianu
Z njegovo povsem nepričakovano zmago se je okoristil tudi Bor
('žgliano — Kras	0:3
(8:15, 13:15, 14:16)
KRAS: Grilanc, Budin Ladi, Budin Sergij; Budin Ivan, Milič Bruno, Milič Lucjan, Vesnaver, Bitežnik.
Kras je opravil v soboto pravi športni podvig. Kar sredi Mogliana je premagal istoimensko ekipo z neoporečnim rezultatom 3:0. Naši fantje so igrali res edinstveno in so tako pokazali, da so zmožni prekrižati račune vsaki ekipi. Z Moglia-nom pa so imeli še odprt račun, saj jih je to v prvi tekmi premagal z minimalno razliko.
Naši fantje so stopili na igrišče brez predsodkov do uglednega nasprotnika, ki je pred začetkom tekme še upravičeno meril na prestop v B ligo. Z izvrstno igro je Kras povedel s 6:1, Mogliano je skušal reagirati, a vedno je naletel na izvrsten Krasov blok ali pa na o-brambo, ki je »pobirala* tudi nemogoče žoge. Po 20. minutah igre je Kras strl odpor Mogliana.
Drugi set se je začel precej slabo za Kras, Grilanc in tovariši so izgubljali že s 5:0. Tedaj pa so uprizorili pravi »juriš* na točke, izenačili so pri osmici, nato pa sta ekipi pokazali vse svoje odbojkarske sposobnosti in se izmenično menjavali v vodstvu do trinajstice. Kras je i-mel pri tem rezultatu dve izredni žogi, ki jih ni zapravil.
Tretji set je bil prava športna poslastica, ekipi sta igrali »na nož*: Mogliano, ker se je zavedal svojega položaja, Kras pa, ker je bil na pragu edinstvenega podviga. Zbra no publiko je očarala prikazana i-gra in je vsako akcijo nagradila z bučnim ploskanjem. Ekipi si nista dovolili nobenih pavz in sto skupaj dospeli do štirinajstice. Dva izjem-
na bloka Krasa pa sta dokončno pokopala vse upe igralcev Mogliana.
Nepopisno veselje je zajelo Krasov tabor, saj niti največji optimist ni imel Krasa za favorita v tej tekmi.
V soboto bo na sporedu slovenski derbi z Borom in upati je, da bomo priča v nabrežinski telovadnici res edinstveni odbojkarski predstavi.
Igor Milič
Bor — Sater Torriana 3:0 (15:6, 15:7, 15:4)
BOR; Neubauer, Kralj, Kodrič, Zadnik, Ugrin, Plesničar, Pečenko, Krebel, Veljak.
TORRIANA: Mullon, Nicolausič, Panozzo. Pussig, Turus, Panozzo II.
Tudi 12. kolo je bilo za borovce nadvse uspešno, to pa ne toliko zaradi zmage, ki so jo «plavi» prelahko izbojevali nad skromno Torria-no, kot zaradi presenetljivega poraza najnevarnejših tekmecev v boju za B ligo. Kras je z nepričakovano zmago kar s 3:0 v Moglianu zelo pomagal borovcem, ki so (glede tudi na poraz Scatolificia 4 S v Fiume Venetu, prav tako s presenetljivim 3:0) sedaj praktično edini favorit za prestop v višjo ligo. V zadnjih dveh tekmah si sedaj »plavi* lahko celo privoščijo en poraz, saj je njihova razlika v setih več kot odlična ( + 21, Mogliano pa +10 in Sca-tolificio celo le +9). V primeru zmage v sobotnem derbiju proti odlično razpoloženemu Krasu (ki si je v Moglianu zagatovil obstanek), bi Neubauer in tovariši lahko predčasno slavili končno zmago.
Tekma s Torriano je bila le gola forma'nost. Gostje so se predstavili na igrišču le v šestih, s pomlajeno postavo, ki se je upirala borovcem le 45 minut. Vseeno pa so
»plavi* z lepimi kombinacijami (tokrat tudi na centru) dokazali, da so pred odločilnim finišem v dobri formi.
IZIDI 12. KOLA Mogliano - Kras Apies F. V. - Scatolificio Bor - Sater Torriana CUS Benetke - 01ympia LESTVICA
Bor 20, Mogliano Veneto 18, Sca-
0:3
3:0
3:0
3:1
tolificio, CUS Benetke 16, Apies Fiume Veneto 12, Kras 8, Torriana 4, 01ympia 0.
Scatolificio in Kras imate tekmo manj.
ŽENSKA C LIGA
Sloga - AGI	0:3
3. MOŠKA DIVIZIJA
Juventina Copego - Libertas Turjak	3:0
gov strel je vratar nevtraliziral. O-membe vreden je le prodor Colje v 26. min. Poskušala sto še Ljubo Milič in Blažina vendar sta tudi njuna poskusa splavala po vodi.
Neverjetno, koliko priložnosti so domačini zapravili v 4. min., ko je žoga več časa krožila v kazenskem prostoru, vendar ni nobenemu od Krasovih igralcev uspelo realizirati. V 22. min. je Union prišel celo do remija. Škabar se je v 16-metrskem prostoru nenamerno dotaknil z roko žoge in sodnik je takoj pokazal na belo piko. Priložnost je izkoristil Gianolla in izenačil. Veselje v nasprotnikovem taboru pa je trajalo le bore 4 min., ko je Miloš Milič z diagonalnim strelom končno le premagal Brossija. Do konca tekme so se vrstile priložnosti ena za drugo, vendar ni prišlo do spremembe rezultata.
Tokrat smo videli srečanje, v katerem je domače moštvo diktiralo tempo, a ni znalo izkoristiti številnih priložnosti.
Zdravko Skupek
T:grado — Sovodnje 5:1 (2:1)
SOVODNJE: Petejan R„ Ferfolja, Cechet, Bagon, Marson, Flore-nin, Butkovič, Vižintin, Musolin (v d.p. Costantini), Petejan E., Frandolič.
Da bo naloga Sovodenjcev tokrat izredno težka je bilo kaj lahko predvidevati. Kljub temu pa predstavlja boleč poraz, ki so ga Vallejevi varovanci utrpeli proti prvouvrščeni ekipi iz Zagraja, presenečenje, ki ga ne more opravičiti niti odsotnost dveh ključnih igralcev, kot sta Kovic in Sambo.
Dejstvo je namreč, da so tokrat gostje kratkomalo odpovedali. V začetku prvega polčasa jim je sicer uspelo pokazati nekaj dobrih potez, tako, da je lahko že v 3. min. Butkovič povedel. Toda to je bilo tudi vse, kar so gostje dosegli. Le dobrih pet minut kasneje je Sagra-do izenačil in sredi prvega polčasa tudi zasluženo prešel v vodstvo.
V drugem polčasu pa so Sovo-denjci popolnoma razočarali: zaigrali so neverjetno slabo in dovolili nasprotniku, da je brez velikih težav ustvarjal priložnost za priložnostjo, tako da za Petejana (tokrat v izredni formi) res ni manjkalo dela.
(čf)
KADETI
Libertas - Breg
ZAČETNIKI Zaule - Breg
NAJMLAJŠI Libertas - Breg
CICIBANI Fulgnr - Breg
KOŠARKA
0:1
0:0
1:1
5:0
NA ČASNIKARSKEM DP
V«sel prvi med seniorji
SANSICARIO (Piemont) — Na vsedržavnem tekmovanju italijanskih novinarjev smučarjev, članov GIS, je Gorazd Vesel (Primorski dnevnik) v veliki kombinaciji zasedel prvo mesto v kategoriji seniorjev. Ta uspeh mu je prineslo drugo mesto v tekmovanju poklicnih novinarjev in publicistov v veleslalomu, slalomu in smuku ter četrto v teku.
NOGOMET
MILAN — Zaradi diskvalifikacije nogometnega igrišča v Temiju (Umbrija) bodo odigrali nedeljsko prvenstveno srečanje B lige Temana-Monza na občinskem stadionu v Arezzu.
* * *
MONCHENGLADBACH - Zelo verjetno je, da bo napadalec Bo-russie, 26-letni Danec Allan Simon-sen, v prihodnji sezoni nastopil za španski klub Barcelona, kjer igra že avstrijski as Krankl.
PAMPLONA — Italijan Giovanni Mantovam je v sprintu osvojil prvo etapo na kolesarski dirki po baskovskih deželah. Zmagovalec, ki je prevozil 190 km dolgo pot iz Toulousa v Echarriz Amaz v 5.11T7”, je pred ciljem prehitel Španca Laso in Mar-tineza.
LONDON — V tekmi med angleško in italijansko univerzitetno reprezentanco je včeraj Velika Brito nija premagala Italijo s 32:10.
DANES V DOLINI (19.00)
Prijateljska tekma Bor - Poreč
Drevi se bodo v Dolini v članski prijateljski tekmi spoprijeli košarkarji Bora in Poreča.
To bo prva tekma med tema kluboma v košarki in seveda lepa priložnost, da društvi navežeta prijateljske stike.
Srečanje se bo pričelo ob 19. uri.
DEČKI
Kontovel - Inter Milje	85:103
NARAŠČAJNIKI
Chiadino - Polet	68:67
Kontovel - Alabarda	114:101
PROPAGANDA
Bor A - Ricreatori	57:30
Inter Milje - Bor B	56:7
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
Prešeren - Geometri	93:85
MINIBASKET
Polet - Libertas B	61:38
TENIS
«RAMAZZOiH CUP» V MiLANU
McEnroe zmagovalec
MILAN — 20-letni Američan John McEnroe je nova teniška zvezda v svetovnem merilu. Po zmagi na turnirju «Ramazzotti Cup* v Milanu.
V finalu je z lahkoto premagal presenetljivega Avstralca Alexan-dra, ki je izločil na svoji poti do finala Šveda Borga in Panatto.
McEnroe je zmagal tudi v dvojicah, pri čemer je skupaj s Flemingom gladko odpravil par Clerc-Šmid.
IZIDI
Finale posameznikov:	McEnrce
(ZDA) - Alexander (Avstralija) 6 proti 4 in 6:3.
Finale dvojic; McEnroe in Fleming (oba ZDA) - Clerc (Arg.) in Šmid (ČSSR) 6:1, 6:3.
:mF' 1
Krasova moška odbojkarska šesterka (na sliki med tekmo s CUS Benetke) je v sobotnem tret jeli gaškem srečanju v Moglianu z zmago nad domačo ekipo pripravila eno največjih presenečenj letošnjega prvenstva
OBVESTILA Pokal Skdanc
ŠD Mladina Iz Križa sporoča, da se bo vpisovanje za smučarsko tekmovanje za »Pokal Skdanca* zaključilo v četrtek, 5. t.m., ob
21.30.	Prijave sprejema Stojan Sosič, Križ 220, telefon 220-423.
« « *
Atletska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri na stadionu «1. maja* ob 19. uri.
• * *
-Z Bor
obvešča, da se na stadionu «1. maj* v Trstu nadaljuje vpisovanje za
AVTORALLY V BOHINJ
ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-letnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja.
Vpisovanje je vsak dan od danes do petka od 17.30 do 19.30 (danes in v četrtek od 17. do 18.15). Informacije tudi po telefonu ob istem času na št. 51-377.
REALIZACIJA:
DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA NA 18. MEDNARODNEM SEJMU ALPE-ADRIA
" ' "  ■■■    ME—W I M MMBHlMMalMaBPBMMMi —| 1 ■ ■ " — - HBMMBaBBMMPBBBMni a—B 11       —- ■ ■
L J
rn
TRST
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA -JULIJSKA KRAJINA
izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v paviljonu B
		Banka z velikim
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA		pooblastilom za blagovno in devizno
S. P. A.	poslovanje s tujino	
Trst, ul. F. Filzi 10 — teleks 460-264 — BANKRD Telefoni: centrala 61-446, 68-881 menjalnica 68-727		Dopisniki po vsem svetu
Vse bančne operacije		
Menjava po najugodnejših deviznih tečajih		
	Zanesljivost v domačnosti Učinkovitost v poslovnosti	
PAOLO MELING6
S. p. A.
IMPORT — E.KPORT TRST
Ul. Valdirivo 26. tel. 64 382 — 68 654 — 60 675, teleks 460 281
APARATI ZA EKSPRES KAVO »GACJGLVl -f\ LfJDQWA5T (različnih velikosti — RAZNOVRSTNI ELEKTRIČNI APARATI ZA GOSTINSTVO — škropilnice *' »TURBINE« — kosilnice »BEDOGNI« ■—, čjpajke ..Za,, vitko — nadomestni deli za avtomobile
MEDNARODNI PREVOZI
C0NS0RZI0 ftUTOTRASPORTATORI ARTIfilANI ISONTINI S.r.l.
GORICA, Ul. Giustiniani 117/1 — poštni predal 60 telefon 87151/2 — 87230 — tehks: 460219 consotra
v TRSTU
glavnem mestu Furlanije—
Julijske krajine
NAJPOMEMBNEJŠI DENARNI ZAVOD TRŽAŠKA HRANILNICA
ADRIANO CORSI S5
Sedež: ŠTEVERJAN — S. FLORIANO (Gorica)
Uradi in skladišče: PRADAMANO (Videm)
Strada Statale 56 km 7 — tel. 670134
•	TRAKTORJI in GOSENIČARJI »SAME« ter »ITMA«
•	KMETIJSKE NAPRAVE »AGER« in »MENGELE«
•	MOTOKULTIVATORJI »VALPADANA« od 8 do 45 KM ter na 2 in na 4 gonilna kolesa
•	KOSILNICE »SEP«	SERVIS in NADOMESTNI DELI
0MNIA COMMERCE	SIAT
di S. Savarin	S. ar. I.
'TRST, ul. F. Severo 21	TRST, ul. F. Severo 21
tel. 31301	tel. 31880
teleks 460129 OMNIA	teleks 460129 OMNIA
Skladišče: ul. Cavalli 2 tel. 793110	
H DirafpARMIO el Dl TRIESTE
CAAI
MS
Glavna značilnost letošnjega, osemnajstega mednarodnega sejma »Alpe Adria« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je njegova »specializacija« na področju sodelovanja med sosednimi deželami oziroma republikami Slovenijo, Hrvaško, Furlanijo-Julijsko krajino, Avstrijo in Madžarsko.
Dežela	Furlani j a-Julijska
krajina je na prireditvi uradno prisotna s paviljonom, ki ga je po nalogu deželnega ocl-bomištva za trgovino in industrijo pripravila trgovinska zbornica iz Vidma. V paviljonu so nanizane predvsem turistične privlačnosti dežele, del razstave pa je namenjen raznim hobijem in športu. Poleg deželne uprave nastopajo na letošnjem sejmu tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje ter tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova, ki tokrat prvič sodeluje na tej pomembni prireditvi, zelo številne so firme iz Trsta, Gorice, Čedada in Tržiča, ki nastopajo posamično v okviru posameznih razstavnih področij.
Tržaško gospodarsko strukturo zastopajo podjetja Agro-ind, Melingo, Sacet, Cerere, Kras Comercio Estero, Altex Italiana, Eugenio Vatta, Co-mes, Eurjapan, La Distribu-trice, Bellofatto, Siere, Novim-port, Fiuti, Brandimport, Smutimpex, Musil, C. G. R., Halto Floor, Omrua Commerce. SIAT, Pietro Petrucco, AL-Nl, Brandolin, Barbieri, Ital-product, Mercantile, SACAT, Sudimpex, Donda, Ciex, Uni-versal, Adriaimnex, Ermes in Intermares; z Goriškega so prisotne firme Adriano Corsi, Edilia, Giovanni Lulli, Giancar-lo Caprara in Marino Brumat; iz Čedada sodeluje firma Be-neco, i*.jirržiča ,-oa -podjetie Franco MTglia. Prisotna so še nekatera podjetja iz notranjosti države, tako da se Italija po številu prisotnih razstav-ljalcev uvršča na drugo mesto (s 131 firmami), takoj za Jugoslavijo (337 razstavljalcev).
Ob današnjem dnevu, ki je namenjen deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, pričakujejo v Ljubljani obisk večjega gospodarskega odposlanstva iz sosedne dežele, ki ga bo vodil predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. Dan se bo odvijal po naslednjem programu: ob 9.30 bo sprejem pri predsedniku SM Ljubljana, ob 10.30 sprejem pri predsedniku GZ Slovenije, ob 11. uri spre-
jem pri predsedniku IS SR Slovenije, ob 16.30 skupen ogled sejma in ob 18.30 sprejem v hotelu Slon.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d. d. EDITOR1ALE STAMPA TRIESTINA S. p. A.
V poslovnih krogih Furla-nije-Julijske krajine je veliko zanimanje za jutrišnje posvetovanje o višjih oblikah sodelovanja med sosednimi deželami oziroma republikami, v okviru katerega bodo podana naslednja pomembna poročila: »Razvoj blagovne menjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja s sosednimi državami« (poročevalec član IS SRS Jernej Jan); »Jugoslovanska zakonodaja glede naložb tujih oseb v Jugoslaviji« (poročal bo svetovalec predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije dr. Peter Pavlič); »Uresničevanje sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med SFRJ in republiko Italijo« (poročevalec podpredsednik GZS dr. Boris Zidarič).
Na letošnjem sejmu »Alpe Adria« nastopa skupno nekaj nad 600 podjetij iz 19 držav. Poleg Jugoslavije so namreč na njem prisotne še Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Liechtenstein, Madžarska, Nizozemska, Pakistan, Portugalska, Tunizija, Španija, švedska, Švica, Velika Britanija, Združene države Amerike in Zvezna republika Nemčija. V tej zvezi velja še poseoej poudariti prisotnost četrte obmejne države, Madžarske, ki nastopa s podjetjem »Konsumex« iz Budimpešte in ki razstavlja pohištvo, stenske in talne obloge, sestavne dele za avtomobile in lončene peči.
V času sejma, ki bo odprt do vključno 8. aprila, se v glavnem mestu Slovenije vrstijo tudi razne kulturne in športne prireditve, na katerih nastopajo tudi puKlslavnUci Trosta, Gorice in Celovca ter prijateljskih in pobratenih mest Ljubljane (Reka, Leverkusen Wiesbaden in Sousse — Tunizija). Obiskovalce sejma opozarjamo, da se je letos v sejemsko dogajanje vključila praktično vsa Ljubljana, ki nudi obiskovalcem številne kulturne prireditve, mnogo gostišč pa je za to priložnost pripravilo poseben kulinarični program. Na koncu naj zabeležimo, da je dostop obiskovalcem na sejem mogoč vsak dan od 9. do 19. ure, v petek, 6. in v soboto, 7. aprila od 9. do 21. ure, zadnji dan prireditve, v nedeljo, 8. aprila, pa od 9. do 17. ure.
Via del Monlecchi, 6, 34137 TRST — TRIESTE, teleks: 460 270 EST, telefon: (040 ) 794 672
ZA VZPOSTAVITEV USPEŠNIH POSLOVNIH ODNOSOV MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO VAM JE NA VOLJO CELOTNA ORGANIZACIJA
PRIMORSKI DNEVNIK — KNJIŽNE IZDAJE — ALPE ADRIA — INFOR-MEDIA — INPRESS — IMPORT-EXFORT — GRAFIČEN TEP. — TISKARNA — KLIŠARNA — FOTOGRAFSKI LABORATORIJ — EKSPEDIT — IBM — TRŽAŠKA KNJIGARNA — PREDSTAVNIŠTVO V JUGOSLAVIJI: ADIT —
»LUČI IN ZVOKI« v
od junija do septembra vsak četrtek predstave v srbohrvaščini, vsak petek v slovenščini.
Miramarskem parku
TRST
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
GORIŠKA HRANILNICA, USTANOVLJENA 1831. LETA
VSE BANČNE OPERACIJE IN STORITVE: — banka agent za zunanjo trgovino — storitve za rotacijski sklad gospodarskih pobud za Trst in Gorico
—	storitve za posebna posojila kmetijstvu, obrti in hotelirstvu — leasing — factoring — oddelek za zemljiški kredit — storitve za zastavljalna posojila
—	samostojni oddelek za javna dela in naprave družbenega pomena — storitve za davkarijo, zakladnico in vplačila
F.LLI BRUMAT
FARRA DTSONZO (Gorica) — tel. (0481) 888 019
igr
Massey-Ferguson
— KMETIJSKA MEHANIZACIJA — REZERVNI DELI — SERVISNA SLUŽBA
C00PERATIVA
G0RIZIANA
AUT0TRASP0RTAT0RI ARTIGIANI S. A. R L.
GORICA, UL. ALVIANO 50 (RDEČA HIŠA) TEL 81279—83394 TELEKS 460159
MEDNARODNI PREVOZI
S.A.C.A.T. s.n.c.
TRST, Ul. S. Francesoo 38, tel 795 511 - 794 532 — 794 306 — 772 002, teleks 460272 Leto ustanovitve 1950
NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE
FIAT - ZASTAVA — ALFA — LANCIA ter tujih znamk

' G?.
(sj/mvamu «=
IMPORT . EXPORT
GORICA, Ul. Trento 53 — tel. 87 555, 31 184 — teleks 460 362 Lulli
Predstavnik za: stroje za pomivanje posode COLGED — bojlerje za kopalnice
BRAUN - stroje za testenine OMC — svetilke SUPERPILA
Iždelke za kamping PLEIN AIR INTERNATIONAL in STVLE
lonce na pritisk ISA — kozice SVAI za kuhanje brez zabele — lovske nože
MANIAGO — potrebščine za kopalnice METALFLASTICA
EURJAPAN
TRST, Ul. Valdirivo 30 - tel. 62 828/9 (1. nadstropje)
V TRSTU ENKRTNO SREDIŠČE ZA PRODAJO FOTO-KINEMATOGRAF. SKEGA MATERIALA NAJBOLJŠIH ZNAMK!
Ob sejmu Alpe Adria sporočamo cenjenim jugoslovanskim kupcem, da smo jim vedno na voljo za strokovna prikazovanja in tehnične nasvete. Specializirana trgovina za profesionalce FOTO-KINOOPTIKA — HI-FI — RADIO — TV
BANCA DEL FRIULI
BANKA, POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE S TUJINO
DRUŽBENI SEDEŽ IN GLAVNA DIREKCIJA:
VIDEM — UDINE — Via Vittc-no Veneto 2 GLAVNI SEDEŽ:
VIDEM —UDINE — Via Pre-fettura 16
GLAVNICA IN REZERVE	21.600.000.000 L.
DEPOZITI NA DAN 31. JANUARJA 1977	640 000.000.000 L.
UPRAVLJANI SKLAD NA DAN 31 JANUARJA 1977	710.000.000.000 L.
TELEGRAMI; GLAVNA DIREKCIJA IN DRUŽBENI SEDEŽ FRIULBANCA
DELNIŠKA DRUŽBA USTANOVLJENA L. 1872
7.A VSE BANČNE STORITVE SE POSLUŽUJTE NAŠIH PODRUŽNIC TRST (TRIESTE) - Ul. Rossini 14 TRBIŽ (TARVISTO) - Trg Uniti, 17 TARČENT (TARCENTO) - Ul. lloma n ČEDAD (CIVIDALE) - Trg Diaz KRMIN (CORMGNS) - Trg Liberti 1 GORICA I GORIZIA) — Korzo Verdi 1G7 TRŽIČ ( MONFALCONE) _ Trg Cavour
GIANCARLO CAPRARA
IMPORT — EXPORT
GORICA. Ul. del Carso 6 — tel. 87186 — teleks 460271 Cosped
Velika izbira: KERAMIČNIH PLOŠČIC, SANITARIJ, TAPET, GARNITUR ZA KOPALNICE
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH.
Obiščite naše razstavne prostore v Gorici, Ul. del Carso 6.
SPLOŠEN !MPORT-EXPORT
CER-IMPEX
ČERNICIGOR
Ul. Vittorio Veneto 49 — tel. (0481) 82-159 34170 GORICA (Italija)
Za veliko noč z Mladinskim krožkom v Stubico, Kumrovec, Krapino in Ptuj
Mladinski krožek - Trst priredi ob priložnosti velikonočnih počitnic dvodnevni avtobusni izlet v Kumrovec, Stubico, Krapino in Ptuj. Odhod bo v soboto 14. a-prila, povratek pa na velikonočno nedeljo, 15. aprila, v večernih urah.
Glavna točka izleta je seveda Kumrovec, rojstna vas Josipa Broza - Tita, prireditelji pa so pri izbiri proge in glavnih etap, upoštevali dejstvo, da sta skrajno vzhodni del Slovenije, to se pravi Dolnje Posavje s Krškim in Brežicami, Dolnje Podravje s kraji ob dolnji Dravinji in na Haloškem gričevju, ter obmejni predel Hrvatske polna zanimivosti, obenem pa precej nepoznana pri nas v zamejstvu.
Etape velikonočnega izleta so naslednje: po odhodu iz Trsta bodo udeleženci potovali mimo Ljubljane, Suhe krajine in Novega mesta proti Gorjancem, kjer bo pravzaprav prva postojanka, ogled znanega samostana Pleterje v dolinici pod gričevjem. Samostan, ki slovi daleč naokrog po izdelavi žganih pijač, so leta 1407 ustanovili celjski grofje, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in ga na novo prezidali. V samostanu je pokopan iz literature znani celjski grof Herman II. Izletniki bodo po o-gledu samostana nadaljevali pot in sicer mimo Brežic prek slikovite pokrajine na Hrvatsko in sicer v Stubico, kjer bo tudi kosilo. ....
Zadnja etapa prvega dne bo seveda Kumrovec, mala vas ob slo-vensko-hrvaški meji, kjer je bil rojen Josip Broz - Tito. V Kumrovcu bo na vrsti ogled Titove rojstne hiše-muzeja in partijske
šole. Ob koncu bo na sporedu družabni večer s tamkajšnjo mladino, na katerem se bodo udeleženci lahko razgovorili z mladimi iz Kumrovca in okolice, sklepali nova poznanja in posvetili nekaj časa zabavi in razvedrilu.
Tudi drugi dan izleta bo pester in poln novosti. Po odhodu iz Krapinskih Toplic, kjer bodo prespali, si bodo udeleženci izleta lahko ogledali Krapino Kot je marsikomu zr.ano so tu odkrili o-stanke iz najstarejše kamene dobe in sicer več človeških lobanj in drugih kosti, ki so sedaj ohranjene v muzeju prazgodovine v
mestecu samem.
Mimo znanega baročnega dvorca Trakoščan, ki si ga bodo tudi ogledali, se bodo izletniki pripeljali v Ptuj, ki bo obenem zadnja pomembna etapa izleta.
Kot lahko sklepamo iz tega kratkega programa, je izlet kar pester m vključuje veliko število zanimivih krajev. Prireditelji so poskrbeli tudi za ustrezen datum, tako da se bo dvodnevne rajže po Sloveniji in Hrvatski lahko u-deležil res čimširši krog mladine, bodisi dijakov, kot delavcev in študentov, saj so tiste dni vsi prosti. Ker je izlet namenjen mla-
dim, je tudi cena čimbolj dostopna, saj znaša dvodnevna vožnja vključno s prenočiščem in hrano samo 15.000 lir. Vpisovanje za izlet se je začelo v ponedeljek, 26. marca, zainteresirani lahko vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 18. do 19. ure telefonirajo, oziroma se osebno zglasijo na sedežu SKGZ (Ul. sv. Frančiška 20, IH. nadstr.; tel. 744249), kjer bo prijave sprejemal dežurni član Mladinskega krožka. Vabljeni so res vsi, saj je na takem izletu zaželena vesela in živahna družba!
-sp-
AGENCIJA Alpe Adria išče filmskega snemalca. Pogoji:	višja
srednja šola, opravljena vojaška služba, tehnično poznanje filmskega medija. Za informacije tajništvo agencije tel. 794672, int. 52.
ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana.
ZAMENJAM sobo s posebnim vhodom in WC — velikost 14 kv.m v centru Ljubljane za podobno kjerkoli ob morju. Ponudbe na ADIT - DZS, p.p. 171 - 61001 Ljubljana.
PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri.
ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049.
MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico.
MLAD zdravnik išče v najem prostore primerne za ambulanto. Rojan - Greta - Barkovlje. Tel. 416615
Mali oglasi
V DOLINI na št. 32G dam v najem dobro vpeljan frizerski salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213.
IŠČEMO v najem stanovanje Rojan - Greta - Barkovlje. Telefon 418713 od 19. do 21. ure.
ODBOR ljudskega doma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
V DOLINSKI OBČIM prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro
da 850 '68; 127 '72-’73; alfasud ’73; AR 2000 '72; 128 "72; 124 68; 125 '68’-71-72; A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 ’70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7.
KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumijasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem.
«NOVO»
IZDELUJEM STREŠNA OKNA
Strešna okna za podstrešne sobe in podstrešne stopnice zložljive v lastnem ohišju.
Oba patenta sta nova, praktična, konkurenčna, v praksi zelo uspešna. Patent za stopnice je dobil že dve priznanji: srebrno in bronasto. Patenta prodam, da bi v vsaki pokrajini v Jugoslaviji, kakor tudi izven nje, lahko praktično izkoristili te novosti.
Izdelke si lahko ogledate na sejmu «ALPE -ADRIA« v Ljubljani od 2. do 8. aprila, kjer dobite tudi vse zaželene informacije. Lahko pa se obrnete direktno na samega proizvajalca FRANCA MARKUNA «MIZARSTVO» — Ribno 49/a BLED.
A C K
Delovna organizacija industrija - veletrgovina
ADRIACOMMERCE
EXP0RT - IMP0RT n. sol. o.
KOPER
TOZD TRGOVINA ADRIA KOPER n.sub.o.
TOZD PROIZVODNJA ELEKTROPLAST KOPER z obrati IPI Izola — TEA Divača
UPRAVA: Koper - JLA 25/a - tel. 22583 - telex 34111 EXPORT - IMPORT: Koper - JLA 25*a - tel. 22171 EXPORT — IMPORT: Koper — Vojkovo nabrežje 30 — tel. 22285 POSLOVALNICA: Ljubljana — Celovška 268 — tel. 54041 POSLOVALNICA: Beograd — Stanoje Glavaša 8 — tel. 320716 POSLOVALNICA: Zagreb — Savska cesta 41 — tel. 511505 TRGOVINA: Zagreb - Prolet. brigada 222 - tel. 513705 TEA: Tovarna električnih aparatov — Divača — tel. 74546 IPI: Industrija preciznih izdelkov — Izola — tel. 71343
DELOVNA ORGANIZACIJA
tau TRGOUMAG
UMAG
1. TOZD
*
Trgoprogres Export - import zunanja trgovina
TOZD izvaža lastne proizvode, proizvode iz proizvodnega programa SOZD, proizvode in izdelke podjetij, s katerimi ima podpisane in registrirane samoupravne sporazume o združenem delu in sredstvih; uvaža reprodukcijski material in opremo za lastne potrebe, potrebe znotraj SOZD in za druge delovne organizacije; zastopa tuja podjetja.
Predstavništva: Zagreb, Beograd, Nova Gradiška.
2. TOZD
Brodoopskrba —oskrba ladij
3.	TOZD	SO PRODU KT — proizvodnja in vzreja živine
4.	TOZD	ELEPROMET	— veletrgovina
5.	TOZD ^J\xj<rpZ£rfnJllt' — maloprodaja
IpMjEDNIČKE SLUŽBE
6. TOZD
— skupne službe

Čebelji panj
najstarejša lekarna narave

-%r
is? savo!*\>
.. !
z rednim uživanjem
boste krepili celotni organizem vašega telesa
Priporočamo:
. APIKOMPLEKS
•	APIFIT - krategus . APILECIT1N
Za najmlajše - vaše otroke
•	KEKEC Z OKUSOM VANILIJE
•	MOJCA Z OKUSOM KAKAA
$ 0 medex
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA 30
P
UJ
3
Ja
KOVINSKI PODBOJ ZA VRATA

NOVI IZDELEK
mJcrr rt	-	1
Daojum . inrnu^uPORABAr KOVINSKIH PODBOJEV
SK5 L* il	l. —J . ‘- ' -j - C- Jfj	v'.	. • * 1 '
U3h uu«sa*u^.. -sotibbna"tehrrika v gradbeništvu, posebne zahteve na specializiranih objektih, ter ne nazadnje vse večje pomanjkanje lesa so bili osnovni vzroki, da so gospodarsko razvite države vpeljale in vse bolj u-porabijajo kovinske vratne podboje.
Največji porast je narekovala gradnja večjih stanovanjskih naselij, ki omogočajo uporabo moderne tehnologije in s tem pocenitev gradnje. Pri tem se znatno zmanjšujejo obrtniška dela.
Veliko prednost pri gradnji imaio kovinski podboji. Pri uporabi kovinskih in drugih opažev, predvsem tunelskih. Se kovinski podboj vgradi med opaž, nato se zalivajo stene in stropi z betonom. Vlaga pri tem ne škoduje podboju, saj |e protikorozijsko zaščiten s plastjo fosfatov in osnovnega laka. Zapiranje vrat pri kovinskih podbojih je mehko in neslišno, ker krilo nalega na tesnilo iz gume.
Zahteva po kovinskem podboju se pokaže tudi pri zgradbah za posebne namene, kot so;
—	bolnišnice
—	zdravstveni domovi
—	šole in varstveni domovi
—	javne zgradbe in drugo
V teh primerih se kažeio prednosti kovinskih podbojev zaradi:
—	lažjega čiščenja in dezinficiranja
—	onemogočajo možnosti razmnoževanja zajedal-cev, plesni, mikrobov itd., ker imajo podboji boljši stik z zidom
—	večje odpornosti proti mehanskim poškodbam.
Po posebni zahtevi je možno izdelati tudi podboje ■ iz nerjavečega iekla.
Naštete prednosti nudijo zadovoljstvo tudi pri vgradnji v stanovanjske objekte.
Kovinske podboje izdelujemo na modernih linijah, ki omogočajo točne dimenzije podbojev. Mokromontažni, tunelski in sestavljivi podboj je razvit v našem razvojnem oddelku v sodelovanju z vodilnimi evropskimi proizvajalci, kakor tudi naše lesne in gradbene industrije, ter proiektantskimi organizacijami. Razvoj seveda ni končan in zato vas prosimo za sodelovanje pri razvijanju boljših kovinskih podbojev.
Kovinske vratne podboje izdelujemo v različnih variantah, predvsem pa: navadne (mo-kromontažne) tunelske in suhomontažne, po želji tudi z nadsvetlobo
ARHITEKTI!
PROJEKTANTI!
INVESTITORJI!
GRADBENIKI!
18. MEDNARODNI SEJEM ALPE - ADRIA
»MS
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V UUBLJANI ČLOVEK IN NJEGOV PROSTI ČAS TURIZEM - KULINARIKA - FOLKLORA...
V	Ljubljani v času sejma Alpe - Adria vam je na razpolago domača in tuja kulinarika, srbska, italijanska ter posebna slovenska kuhinja, lovske, ribje in mednarodne specialitete...
V	naši vinoteki vam je na razpolago več kot 300 jugoslovanskih vin
Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure — 6. in 7. aprila do 21. ure, 8. aprila pa do 17. ure.
Up
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul, 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprei plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino 2o inozemstvo 48 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 8
PRIMORSKI DNEVNIK
3. aprila 1979
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 «ADIT» * DZS • 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske |j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska j
zveze časopisnih založnikov F1EG
ZGODOVINSKI DOGODEK NA BV
BEGIN OD VČERAJ NA OBISKU V EGIPTU
Izraelskega predsednika vlade so egiptovske oblasti sprejele dokaj hladno V Tripolisu vrh palestinskih voditeljev
KAIRO — Menahem Begin je včeraj dospel na uradni obisk v Egipt. To je prvič v sodobni zgodovini E-
gramov trotila ter nekaj stotin metrov zažigalne vrvice.
V zvezi z najdbo orožja sta bila gipta. da stopi neki izraelski pred- aretirana Patrizia Pasqua in Vito sedmk vlade na egiptovska tla. Na Tetro, medtem ko je Patriziinemu
kairskem letališču je Begina sprejel egiptovski podpredsednik Hosni Mubarak, opazovalci pa so bili presenečeni nad tem, da ni bilo Mustafe Khalila.
Kljub temu. da je bil včerajšnji Beginov obisk zgodovinski, pa so v Egiptu sprejeli izraelskega državnika dokaj hladno. Na poti od letališča pa do središča Kaira ni bilo
Iran od nedelje islamska republika
TEHERAN — Iran je od nedelje islamska republika in s tem se je uresničila želja aj-tulaha Homeinija, ki je od vedno stremel po taki ureditvi. Sobotni in nedeljski referendum je pokazal, da so si poleg Homeinija islamsko republiko želeli tudi Iranci sami, saj je po neuradnih podatkih zanjo glasovalo kar 97,8 odst., nekateri pa celo pišejo, da je vsaj 99,7 odst. volivcev pozitivno odgovorilo na Homeinijev poziv.
Tisk in teheranski radio pa poročata tudi, da je v notranjosti države prišlo do manjših neredov in tudi do poskusov sabotaž. Do takih akcij je prišlo predvsem v Kurdistanu, kjer na primer v mestu Mahabad ni glasovalo nad 90 odst. Kurdov. Vsekakor pa bodo uradni rezultati o izidu referenduma objavljeni komaj čez kak teden.
Tetro, medtem ko je Patriziinemu bratu uspelo zbežati preden ga je dosegla roka pravice.
RIM — Italijanski obrambni minister Ruffini je včeraj sprejel načelnika jugoslovanskega vojnega letalstva gen. Enverja čemaloviča, ki je prispel na obisk v Italijo na vabilo načelnika glavnega štaba italijanskega letalstva gen. Mettimana.
BOČEN — Razširjeni izvršni odbor SVP je na včerajšnji seji potrdil dr. Silviusa Magnaga za kandidata za predsednika bocenskega pokrajinskega odbora. Ker ima SVP absolutno večino v pokrajinskem svetu, ni dvoma, da bo Magnago izvoljen.
18. MEDNARODNI SEJEM «ALPE ADRIA» V LJUBLJANI
Prehod k zahtevnejšim oblikam gospodarskega sodelovanja s sosedi
Danes na sporedu «dan Furlanije-Julijske krajine»
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — »Zmogljivosti in dosežki, prikazani na sejmu, odpirajo možnosti za širše in bogatejšo blagovno izmenjavo, za reševanje številnih aktualnih vprašanj medsebojnega sodelovanja na področju dolgoročnih proizvodnih kooperacij, znanstveno - tehničnega sodelovanja, višjih oblik gospodarske kooperacije z deželami v razvoju, obmejnega gospodarskega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter pospeševanja aktivnosti narodnostnih skupnosti in njihove povezave z matično deželo, pri čemer predstavljajo osimski sporazumi izredno pomembno osnovo*.
Tako je bilo poudarjeno na včerajšnji svečanosti ob odprtju 18. mednarodnega sejma cAlpe Adria* na Gospodarskem razstavišču v glavnem mestu SR Slovenije. Na sejmu nastopa rekordno število okrog 600 razstavljavcev iz 19 držav, glavni poudarek na ni na sami razstavi
sicer zanimivih eksponatov, temveč na možnosti vzpostavljanja višjih oblik sodelovanja med posameznimi državami ter še zlasti med obmejnimi deželami ozirona republikami Slovenijo, Hrvatsko, Furlanijo - Julijsko krajino, Avstrijo in Madžarsko. Poudariti je treba tudi, da se je letos v sejemska dogajanja vključila praktično vsa Ljubljana, saj se okrog sejma prepletajo tudi številne druge dejavnosti gospodarskega, kulturnega in športnega značaja.
Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili direktor Gospodarskega razstavišča ing. F. Regovec, predsednik Skupščine mesta Ljubljana M. Rožič in predsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske M. Rukavina - Šain. Poleg številnih domačih osebnosti so se v Festivalni dvorani zbrali predstavniki tujih držav, pobratenih in prijateljskih mest, številni gospodarstveniki in gostje. Iz Trsta so bili med drugimi prisotni predsed-
IliiliiiiiiiiliilliilliitiiiiliiliiiililiMiiilliiiiiKiiiimimmiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiMiiinriiiiiM 11111111111 m iii iiiinm iiiiii n mi n ii iiiiiiiiiriiui tli n n tli im m m
ŠE VEDNO ZASKRBLJENOST ZARADI UHAJANJA RADIOAKTIVNIH SNOVI
Izredno stanje na območju Harrisburga kljub pomirjevalnim izjavam Carterja
Nesreča v jedrski elektrarni sprožila ostro kampanjo proti atomski energiji Razburjenje v ameriških političnih krogih - Reakcije tudi v Nemčiji in Italiji
zaslediti niti ene izraelske zastave, ljudi ob robovih ceste ni bilo veliko, pa tudi pred piramidami, kamor se je Begin popoldne odpravil na o-gled, ni bilo videti nobenega pred stavnika egiptovske vlade. V pasji vročini (42 stopinj v senci), je Begin pred piramidami izjavil novinarjem:	»Postajamo prijatelji in
začenjamo tisto medsebojno s odelo1 vanje in vzajemno pomoč, ki pomeni docela novo obdobje. Temu se moramo zahvaliti korajžnemu dejanju predsednika Sadata in našima narodoma.*
Tudi egiptovski tisk dovolj hladno ocenjuje in piše o obisku izraelskega predsednika vlade. «A1 Akhbar* pravi, da se bosta Begin in Sadat pogovarjala predvsem o vprašanju avtonomije Gaze in Cis-jordanije, drugih podatkov pa ne priobčuje. Kairski tisk pa v zameno, posveča veliko pozornosti sklepom bagdadskega vrha in se ukrepom proti Egiptu na »glas reži*, predvsem grožnji o petrole skem embargu. Tisk soglasno piše, da Egipt ne potrebuje arabskega petroleja, saj ga proizvaja sam v zadostni meri. Skratka, v Kairu so kljub vsemu optimisti, mogoče zaradi tega, ker se posledice ukrepov arabskega sveta še ne poznajo.
libanonsko časopisje pa je včeraj objavilo vest, da se je začel v Tripolisu vrh voditeljev palestinskega osvobodilnega gibanja, na katerem naj bi sprejeli nadaljnje ukrepe proti Izraelu, Egiptu in ZDA. saj bagdadska ministrska konferenca ni zadovoljila «fronte odločnosti*, to se pravi Libije, Siriie, Iraka, Južnega Jemena in Alžirije, Po zadnjih izjavah palestinskih voditeljev se da sklepati, da se bodo v Tripolisu domenili za sabotažne in teroristične akcije proti »sionističnemu sovražniku* in »egiptovskemu izdajalcu*, pa tudi proti tistim arabskim deželam (Sudan in Oman), ki podpirajo mirovni sporazum. Predstavnik PLO je včeraj v Teheranu izjavil (med drugim je mirovni sporazum obsodil tudi Horteini), da bo Bližnji vzhod v prihodnjih dneh »pravi pekel za ameriške interese na tem delu sveta*. Ali je včerajšnji atentat na veleposlaništvo ZDA v Bejrutu prvi tovrstni znak? Atentat, ki ni terjal človeških žrtev, je delo »Organizacije arabskega ljudstva*, (mč)
HARRISBURG — Ameriški predsednik Jimmy Carter je včeraj obiskal elektrarno »Three miles island* (Otok treh milj) v kateri je, kot znano, pred dnevi prišlo do okvare na črpalki hladilne naprave, ki je povzročila uhajanje radioaktivnih snovi. Carter, ki je obiskal jedrsko elektrarno v Pennsylvanii tudi kot izvedenec, saj je tudi sam jedrski inženir, je na tiskovni konferenci v občinski palači v Midlletownu dejal, da obstaja možnost, da bo pen-, silvanski guverner Dick Thorbury odredil strožje ukrepe za zaščito prebivalstva. Vsakršni ukrepi pa ne smejo sprožiti panike, je še pomirjevalno izjavil ameriški predsednik, saj je stanje trenutno pod nadzorstvom. «Treba bo potrpeti še nekaj dni, preden bomo lahko preklicali izredno stanje, kajti ravnati moramo izredno previdno,* je še povedal Carter in dodal, da vsakršen strah pred poškodbami atomskega reaktorja in še večjim sevanjem trenutno sploh ni utemeljen.
Tudi predstavnik posebne komisije, ki jo je predsednik Carter imenoval za ugotovitev in odpravo vzrokov nesreče v elektrarni »Otok treh milj*, je zanikal govorice, da bi utegnilo priti do atomske eksplozije.
Dejstvo pa je, da atomska elektrarna pri Harrisburgu še vedno oddaja žarčenje in da še vedno ve-
ljajo strogi ukrepi, ki jih je odredil guverner Thorbury. Precej prebivalstva iz bližnjih okrožij se je že izselilo, predvsem nosečnice in otroci, medtem ko so drugi pripravljeni na morebitno evakuacijo.
Kot znano, so ukrepi pennsylvan-skega guvernerja izzvali ostre proteste, češ da niso utemeljeni. Z vseh strani prihajajo različne ocene položaja in tako je tudi dnevnik New York Times ogorčeno zapisat: »Ktr strmdglavi letalo, prihiti na kraj nesreče skupina strokovnjakov, ko pa’ se nesreča zgodi v atomski elektrarni, tisti, ki uprav ljajo reaktor, govorijo eno, državni funkcionarji drugo, strokovnjaki pa tretje!*
Tudi mnenja o posledicah tega dogodka so povsem različna. Izdelovalci atomske opreme trdijo, da je sevanje povsem nedolžno, «saj ni nikogar še ubilo*, nasprotniki a-tomske energije pa so ostro reagirali Češ, »da ni na svetu tako hu de stvari, kakršna je prav r.edolž na doza žarčenja*.
VVashington je tako prizorišče burnih prepirov. S ostril i pismom ministrstvu za energijo se je oglasil tudi senator Edvvari Kennedy, ki obtožuje komisijo za atomsko e-nergijo, da svojega dela ne opravlja tako, kot bi ga morala. So jedrske elektrarne nevarne ali ne? To je danes vprašanje, na katero
skušajo najti Američani, a tudi Evropejci ustrezen odgovor in ki je sprožilo v zadnjih dneh ostro kampanjo in že pravo križarsko vojno proti atomski energiji. Ameriški demokratični poslanec iz New Yorka, Jonathan Bingham, je tako včeraj izjavil. «V Pennsylvanii se je dogodilo nekaj takega o čemer so nas industrijci in izvedenci prepričevali, da se sploh nikoli ne more zgoditi.* V Bonnu pa je poslanec socialdemokratske stranke Harald Schae-fer sprožil tudi v Nemčiji vprašanje atomske energije, in.,dejal, da je nesreča v Harrisburgu jasen dokaz, da si mora človeštvo najti rešitev energetskega vprašanja brez atomske energije.
Tudi v Italiji so že zabeležili nekatere reakcije in še predvsem u-meven preplah med prebivalci dežele Lombardije, kjer deluje v Ca-orsu pri Piacenzi velika jedrska e-lektrarna. Predsednik dežele Emi-lia - Romagna, komunist Lanfranco Turci, je tako že sklical za v sredo izredno sejo deželnega sveta.
Naj zabeležimo še pretresljivo ironijo naključja. Te dni polni ameriške kinodvorane film «Kitajski sindrom*, ki pripoveduje o nesreči v atomski elektrarni. V enem izmed prizorov glavni, junak pravi: »Ta radioaktivni oblak bo zasejal smrt in uničil območje, veliko kot Pennsylvania.» (ap)
nik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja V. Svetina, predsednik tržaške delegacije mešane italijansko jugoslovanske zbornice R. Latcovich, predstavnik tržaške Turistične in letoviščarske ustanove S. Rosolini in jugoslovanski konzul Benolič.
SDGZ je letos pripravilo na sejmu zanimiv paviljon (za opremo je poskrbel Graficenter), v katerem je nazorno prikazano, kje živimo Slovenci v Italiji in kakšno vlogo povezovalnega člena med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom opravlja naša osrednja gospodarska organizacija. Tržaška turistična u-stanova je letos prvič prisotna na Gospodarskem razstavišču, in sicer z manjšim paviljonom, ki poudarja turistične privlačnosti in zanimivosti Trsta in okolice. Deželni paviljon je urejen po geslu «Človek in njegov prosti čas* in poudarja predvsem naravne lepote in turistične zmogljivost; Lignana, Gradeža, No-vejskega sedla in Piancavalla.
Danes bo na «Alpe Adria* dan Furlanije - Julijske krajine. Ob tej priliki bo dopotovalo v Ljubljano širše odposlanstvo iz naše dežele, ki ga bo vodil deželni odbornik za promet Cocianni. Program predvideva sprejem deželnega odposlanstva pri predsedniku Skupščine me sta Ljubljana, pri predsedniku Gospodarske zbornice in pri predsedniku IS SRS, popoldne pa skupen ogled deželnega paviljona in ob 18. uri zaključni sprejem v hotelu Slon.
Jutri pa bo v festivalni dvorani zanimiv posvet na temo gospodarskega sodelovanja med sosednimi deželami.
Elio Fornazarič
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Z UDELEŽBO PRIZNANIH STROKOVNJAKOV
Posvet o središču za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu
Soočili so se z ameriškimi! izkušnjami, ki pa jih ni mogoče kar tako prenesti v tržaško stvarnost - Slovenski zemlji grozijo nove razlastitve
SAN DONA’ Dl PIAVE — Nad tisoč delavcev lesne industrije «Pa-pa» je včeraj zasedlo občinsko na
V prostorih gospodarske fakultete na tržaški univerzi je bil včeraj dopoldne tretji posvet ob okrogli mizi o izgledih za nadaljnji industrijski in splošno gospodarski razvoj Tržaškega v luči načrtovanega Središča za znanstvene in tehnološke raziskave. Ta naj bi ležal, kot smo že poročali, na začetni površini 150 hektarov med Padričami in Bani.
Zakaj govorimo o začetni in ne dokončni površini? Zato, ker je prišla med včerajšnjim posvetovanjem v priredbi koordinacijskega odbora za pripravo statuta, deželne u-prave ter univerzitetnega vodstva, do izraza bolj ali manj prikrita težnja k postopni raztegnitvi območja, ki bo sprejelo laboratorije, ustrezne infrastrukture, pa tudi seveda stanovanjske hiše za uslužbence in njih družine.
Osrednja poročila so ob navzočnosti rektorja Giampaola de Ferre in deželnega odbornika za industrijo Daria Rinaldija podali rektor nevv-yorške politehnike profesor Gior-gio Bugliarello (po rodu Tržačan), docent na zavodu Massachusetts Institute of Technology v ZDA prof. Bruce Olds ter ravnatelji fakultet za trgovske vede, inženirstvo in znanost na tržaški univerzi prof. Claudio Calzolari, prof. Antonio Cocco in prof. Giacomo Costa. Sledili so posegi nekaterih drugih izvedencev.
Ameriški strokovnjak Olds je o-risal značilnosti znanstveno in tehnološko raziskovalnega centra v Severni (ali južni?) Carolini, ki se razteza sicer kar na 250 hektarih, ki pa je pričel delovati z začetno finančno razpoložljivostjo poldruge
je skupaj s tem dekletcem kradel iz nekega avtomobila. Obtožbe posilstva in ugrabitve se je moral zagovarjati tudi 29-letni Roberto Gher-ghetta iz Ul. Mascagni.
Gavo so aretirali oktobra lani. Tedaj je namreč neznanec obvestil karabinjerje, da sta neki moški in dekletce vlomila v parkirani avtomobil v Ul. sv. Justa. V neki zapuščeni hiši v isti ulici so nato a-genti našli omenjenega Gavo in mladoletnico, ki sta spala na kupu ukradenih oblek. Med zaslišanjem je dekletce izjavilo, da je Gavo spoznalo že pred dobrim mesecem in da je imelo z njim spolne odnose. V prvi polovici oktobra pa je srečala tudi nekega Giuseppa, ki naj bi jo posilil (to naj bi bil Giuseppe Gherghetta). Na včerajšnji razpravi, ki je bila za zaprtimi vrati, pa ie Gherghetta sodišče docela oprostilo.
• Tiskovni urad miljske občine javlja, da sta na ogled javnosti v
računovodskem uradu županstva od 30. marca vsak dan med 9. in 11. uro seznam davčnih zavezancev, ki so prijavili svoje dohodke iz leta 1976 in seznam oseb, ki se bavijo s trgovskim, umetniškim ali samostojnim poklicem.
Anna Fumolo
na začasni svobodi
Preiskovalni sodnik dr. Grassi je včeraj odredil, da izpustijo na začasno svobodo Anno Fumolo, tajnico in prijateljico 47-letnega tržaškega operaterja Luigija Albertija, glavnega osumljenca primanjkljaja devet milijard lir v istrski hranilnici. Pod obtožbo, da mu je nudila zatočišče, so jo agenti finančne straže aretirali 15. marca v Bologni, ko je bila skupaj z Albertijem namenjena k nekemu odvetniku. Fumo-lova je predsednica družbe «Friul-fin», katere lastnik je ravno Alberti, ki je še vedno v samici v koro-nejskih zaporih.
U»»uii»iiiimniiiiiiiiiiii»uiiiiiimiiiiiwiM«Hiiii»iiiiiiiiiiiii*im«uii»nnminiiiMi««iininiiiiiiiiiiiii,iiil||,ll,n
, »	0	iuukjiiu razix*ioziuvostjo pmuruge
ac v San Donaju eh Piaie. Kot( milijarde lir, torej takšno kakršna
škrsotfšee^Siro0''^ leTne i “j
odredilo stečaj lesne [ mu centru. Središče je iz krajinskega vidika tako urejeno, da je r',_ vabljivo. Takšna bi morala biti
cernSprejelf f^pove^iz JshKbe. Nad !
' j	vaoijivo. Taksna bi morala biti po
tisoč delavcev le take nezaposle-| mnenju italijanskih izvedencev tudi nih m brez vsake perspektive za j ambientalna ureditev centra pri Ba-bodocnost. Z zasedbo občinske na- -.-i. u- —: —.-—u-i-	...i
lače skušajo opozoriti vlado in deželo na svoj nevzdržen položaj.
• Stane Dolanc
(Nadaljevanje s 1. strani)
odnosov daje socialistična Jugoslavija. ena izmed ustanoviteljic gibanja. Jugoslavija je danes v vsakem po-
bih. da bi vanj privabili čim več strokovnih meči. Seveda z družinami. Ne samo. Prostorsko mora biti tako omišljen, da ga bo v prihodnosti mogoče po potrebi še širiti. V korist splošnih družbenih interesov, je pripomnil eden od docentov z naše univerze, pozabljajoč (v dobri veri?), kaj poročajo domačini, Kraševci, jusarji, ki bodo morali odstopiti svojo zemljo. Ali pa bi se morali naši ljudje še naprej krot-
(dg)
gledu čvrstejša kot kdajkoli prej. ta \ ko koriti vsem ukazom vrha? stabilnost m njena moc rasteta iz j
politične in gospodarske enakoprav- j	________
nosti naših narodov in narodnosti — j je dejal Dolanc — odločilnih pozicij delavskega razreda v družbi in širine jronte borcev za socialistično samoupravljanje. V tem okviru je Dolanc poudaril, da ni socializma
PARIZ — Francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing bo uradno obiskal Sovjetsko zvezo od 26. do 28. trn. Kot znano, bi bil moral obisk francoskega predsednika biti že 28 marca, vendar so ga zaradi nenadne bolezni Leonida Brežnjeva odložili na poznejši datum.
Policija odkrila v Rimu skladišče orožja in razstreliva
RIM — Agenti rimskega Digosa so pred nekaj dnevi odkrili v nekem stanovanju v središču Rima skladi šče orožja in razstreliva, najbrž last neke ultraleve teroristične skupine. Ob odkritju orožja so aretirali dva domnevna terorista, medtem ko jim je tretji osumljenec ušel.
Skladišče orožja, ki je bilo v stanovanju neke priletne in bolne ženske, so preiskovalci našli po naključju že v četrtek. V dveh sobah stanovanja so zaplenili brzostrelko, dve puški, revolver znamke colt, avtomatsko pištolo, okrog 70 kilo-
■iiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniMiiHiiniiiHiiimiiMiiiiiiMiiiiHiiiiniiifiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiitiiiMiNiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinnmtiiiiiiiMHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
• Kongres komunistične partije Italije
(Nadaljevanje s 1. strani) \
cev, ko je Marco Panneila govoril o komunistih kot o »novih fašistih* in pozval radikalno levico k zgodovinski reviziji. Tako je Panneila ožigosal atentat, ki so ga izvedli A-mendolovi partizani v rimski ulici Rasella in z bombo ubili 35 Kappler-jevih esesovcev. »Padli so fantje, ki so krivi, da so nosili drugo uniformo,* je dejal radikalni prvak.
To je izzvalo besno reakcijo Gior gia Anendole, ki je s kongresne tribune to označil kot »fašistična stali šča*. Za njim je bil še ostrejši Lu-ciano Lama, ki je pozval socialiste, naj ne sklepajo sporazumov z radikalci, kajti med Pannelio in celotno levico »zeva nepremostljiv prepad*.
Kot rečeno je Lamov stavek izzval bučno odobravanje v dvorani, ki se je še povečalo, ko so delegati opazili, da je Riccardo Lombardi vstal in očitno ploskal Lami, ki se je obrnil na tribuni in mu ploskanje vračal.
Vžgala se je dolgo pričakovana iskra simpatije, ki jo je takoj razblinil sam Marco Panneila, ki se je tedaj pojavil na tribuni za goste, popolnoma osamljen, in se postavil — kot vojak, ali ootoženec — v položaju »mimo*. Na sebi je imel dolg črn plašč, videti je bil kot krokar. Milanski in rimski dnevnik sta ga primerjala »knezu teme No-sferatu*.
Takoj zatem je Panneila zapustil dvorano, se vrnil na radikalni kongres, ki vzporedno poteaa v avli rimske univerze in zelo polemično odvrnil, da ga stališče komunistov spominja na »linčanje Trockega*, nato pa še zaostril stališča, ki so izzvala reakcijo Amendole in Lame. Rekel je, da so radikalci proti dosmrtni kazni in kot primere navedel nacista Hesseja v Spandauu ter Rederja v Gaeti. Pri tem je še prilil olja na ogenj z mislijo, da nosijo tudi partizani odgovornost ta streljanje talcev v Ardeatinskih jamah, saj so vedeli za nemško grožnjo.
Na komunističnem kongresu sedaj ne izključujejo možnosti, da bo Panneila zahteval, naj mu dovolijo,
da pozdravi v imenu radikalcev in s tem izzval novo napetost, ki je sedaj dosegla višek.
Kongres italijanskih komunistov se bliža koncu po živahni razpravi na glavnem zasedanju in v komisijah. Danes dopoldne bo razpravo zaključil z repliko Enrico Berlinguer, nakar bodo delegati izbrali novi centralni komite (najbrž sto članov) in obnovili po dolgih letih tudi »vsedržavni svet* (najbrž 350 članov) partije. Odobrili bodo tudi program KPI za evropske volitve, dopolnjene teze kongresa in druge zaključne dokumente ter novi statut, ki sodobneje opredeljuje vlogo partije in njeno idejno izvirnost ter prvine.
Zadnje dni je v razpravo poseglo veliko število delegatov in članov vodstva partije, ki so iz svojega zornega kota obravnavali specifična in splošna vprašanja partijske strategije. Pri tem so bile očitne tudi razlike v akcentih, kar pa je povsem naravno za partijo, ki teži k najširši notranji demokraciji in odklanja vsiljeno enoličnost. Tako je, na primer, Terracini ponovil svoja stališča o tem, da je KD »meščanska stranka*, s katero ni mogoče nobeno sodelovanje, Macaluso pa mi) je odvrnil, da ne gre metati vsega v isti koš in da je potreben splošen pritisk na ljudske sloje, ki sledijo demokrščanski stranki.
Predsednik poslanske zbornice In-grao je osredotočil svoj poseg na vlogo intelektualcev v sodobnem svetu, za katerega je značilen nov odnos med znanostjo in državo, nov prostor znanosti v industrijski proizvodnji. Potem ko je opozoril na nevarne posledice, ki jih tak nov sistem proizvodnje ima v državah s krhkimi strukturami in velikimi protislovji, je Ingrao poudaril nujnost novih pobud evropskega delavskega gibanja. »Imperialistične skupine — je naglasil — bodo skušale okrniti pravice, ki si jih je delavsko gibanje priborilo, če v velikih svetovnih območjih ne bomo ustvarili novih pogoj za razvoj, če ne bomo oblikovali neke nove proizvod-
ne racionalnosti. Skupno premoženje delavskega gibanja je izpostavljeno novim napadom, in terorizem je najvidnejši, čeravno ne edini znak te nevarnosti.*
V	nadaljevanju svojega posega je Ingrao opozoril na potrebo nove »kulture spreminjanja*, v kateri i-majo intelektualci bistveno in osrednjo vlogo, ki pa vsekakor ne sme biti vloga tistih, ki brenkajo na strune prikimavanja.
Gotovo pa je predzadnjega dne kongresa najmarkantnejši poseg člana direkcije Gian Carla Pajette, ki na splošno velja za »zunanjega ministra* KPI.
Pajetta je obsežno govoril o «no vem intemacionalizmu* KPI, ki gleda na mednarodno dogajanje z zaskrbljenostjo in meni, da je sedaj potrebna splošna zavzetost ljudstev in držav za mir.
Pajetta je tu postavil enačbo, ki je za italijanske komuniste stvarna podlaga v vsakodnevnem boju: socializem — svoboda — mir. Če e-den izmed teh elementov zmanjka, je poudaril Pajetta, je podoba socializma zameglena. Pajetta je zavzeto govoril o razlikah med socialističnimi državami in pribil, da KPI nasprotuje «utrjevanju taborov* in hegemonizmu, pač pa teži k razpustu vojaških blokov in večji dinamiki med socialističnimi državami. Ta mora sloneti na vzajemnem priznavanju in spoštovanju.
V	tem okviru je Pajetta zelo pozitivno ocenil gibanje neuvrščenih držav, ki so med seboj zelo različne, prav zato pa dajejo svetu zgled miroljubnega sodelovanja in je njihova vloga v svetovni politiki ne-nodomestljiva. Zato škoduje splošnemu cilju miru, kdor skuša ščuvati neuvrščene države drugo proti drugi ali seje med njimi razdor.
V	boju za mir je pomembna vloga zahodne Evrope, ki pa doslej še ni prišla v celoti do izraza. Zato je Pajetta mnenja, da je vloga evro komunizma zelo pomembna in odločilna. Pri ustvarjanju pogojev mirnega sožitja in sodelovanja je Pajet-
• Kraške infrastrukture
(Nadaljevanje z 2. strani)
jal, botruje nekaterim gradnjam brez demokracije, kakor ni stvarne prej korist, ki jo imajo pri njih ne-demokracije brez socializma. Zato katere zaprte skupine, kot splošna je potrebno učvrstiti položaj delav- korist
cev in razširiti dimenzije človeške Najbolj tehten prispevek k disku.
siji je imel dolinski odbornik Stojan Sancin: po njegovem mnenju je zgrešeno govoriti samo o Krasu, pogovor je treba razširiti tudi na področja, ki niso popolnoma kraškega izvora, ki pa se soočajo s podobnimi vprašanji. Omenil je primer dolinske občine, ki jo je industrijski razvoj Trsta morda še najbolj prizadel. Omenimo naj samo tovarno Grandi Motori, SIOT, velik del in-
svobode v družbi preko samoupravne demokracije, (sts)
ta še posebej poudaril pomen reše vanja vprašanj enakopravnosti na
r^nostnhi manjšin in mejnili spo-
ebn L««'«! Ol___il_	____*__•	__
rov.
Naj omenimo še, da je o problematiki narodnih manjšin v Italiji in Evropi daljše spregovoril v nedeljo deželni svetovalec KPI iz Bočna, Josef Perkman, ki je — med drugim — izrazil solidarnost južnoti-rolskih komunistov s Slovenci na Koroškem, do katerih ima dunajska socialdemokratska vlada zgrešeno in negativno stališče.
sko korist. Skratka, vprašanja, na katera sedaj opozarjajo novi in stari ekologi, niso nastala z načrtovano prosto industrijsko cono, osimskim sporazumom in centrom za znanstvene raziskave, temveč se z njimi del tržaške javnosti sooča že vrsto let, Sancin je tudi opozoril one, ki načrtujejo ceste za hitre povezave, naj se pravočasno zanimajo, kateri so načrti bližnje SR
za Furlanijo - Julijsko krajino An- nice M potem morajo ati s
tomno Cuffaro, ki je se posebej o- j sedaj obstoječimi navadnimi cesta-pozonl na nevarne klice tržaških mi Kar zadeva kraške rezervate
«melonov* in teženj k lokalpatriot-skemu zapiranju, kar je danes temeljna strategija sil, ki razkrajajo italijansko demokracijo in skušajo združiti vse, kar je nazadnjaškega. Na to je treba odgovoriti s širjenjem demokratičnega sodelovanja in soodločanja s korektno dejavnostjo samostojnih deželnih in krajevnih organov, predvsem pa z reformami in dosledno politiko zavračanja dosedanjega sistema razpršene
pa je izrazil upanje, da jih bo u-pravljala kraška gorska skupnost, da namreč ne bi ustanovili še drugih nepotrebnih struktur.
Predsednik vzhodnokraškega ra jonskega sveta Grgič je glede loka cije centra za znanstveno raziskavo povedal, da nihče ni vprašal niti njega, niti rgjonski1 svet. ki mu predseduje, za mnenje. Povedal je, da morajo prebivalci tega področja
g& klientelizma, s katerim je KD i prenašati največje Mve in da
pravzaprav »posejala Italijo s stru penimi meloni*.
Cuffaro je kot primer protislovnega združenja heterogenih sil o-roenil »listo crno-rdečega leva* za | evropske volitve, kjer stopajo v nevarna razmerja «šovinisti in nekatere narodne manjšine*.
To, kar se je zgodilo v Trstu, vznemirja vse italijanske demokrate posebno še, odkar se je ob vzhodni meji razpasla šovinistična gonja proti Slovencem. Interesi družbenega napredka in demokratizacije i-talijanske družbe pa tudi mednarodnega sodelovanja in prijateljstva, je dejal Cuffaro, terjajo naglo premostitev nastalega ooložaja. Za to pa je med drugim, potreb-'- zagotoviti Slovencem v deželi global no zaščito narodnih pravic, na prizadetem | tod roč ju Furlanije pa politiko poštene in nagle obnove.
bilo torej prav, da jih vsaj vpraša jo za mnenje. Za lokacijo centra za znanstvene raziskave pri Banih so občani, ki živijo na območju vzhod ; nokraškega rajonskega sveta, zve ' deli iz časopisja. Tudi o velikosti centra ni še nič jasnega, ne ve se še namreč, ali bo center zasedel 5(1 hektarov, 100, ali morda 150.
Obtožen posilstva 12-letnega dekletca
Tržaško kazensko sodišče (pred sednik Lugnani, javni tožilec Ta vella, zapisnikar Marocco) je včeraj obsodilo na tri leta in osem mesecev je(č,e ter na plačilo 100 tisoč lir- globe 35-'etnega Giuseppa Gavo iz Proseške -ulipe 25, ki je bil obtožen posilstva in ugrabitve nekega 12 let starega dekletca. Obtožnica ga je tudi bremenila, da
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Kulturne aktualnosti
13.30	Dnevnik
17.00	Alberto Lionello pripoveduje 17.10 Vlakec
17.35	Skrivališče
Naivni čarovnik, TV film
18.00	Argumenti
18.30	Na strani potrošnika
13.05	Programi pristopanja
13.20	Fabiola. 3. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
S Sl. 'rast'
21.45	Politična tribuna
22.50	iDiario di un maestro»,
1. del
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebnosti italijanskega juga, 3. del
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Zgodovina matematike
17.00	Barbapapa, risanke
17.05	Tolpa petih. TV film
17.30	Tedenska aktualnost:
30 minut z mladimi
18.00	Otroštvo danes:
Otroška psihologija
18.30	Dnevnik 2 — Iz parlamenta — Šport
18.50	Dober večer z. . Jet kvizi
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Gulliver
21.30	«Pelle viva», film Filmske novosti
Dnevnik 2 — Zadnje novosti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	do 16.15 TV v šoli
17.20	Poročila
17.12 Tuja folklora: Poljska 17.55 Pisani svet
18.30	Obzornik
18.40 Po sledeh napredka
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Turizem 1979:
Kruh ali pogača
20.45	A. Decaux: Rosenberga ne smeta umreti, TV nad.
21.50	Evropski operni pevci
22.20	TV dnevnik
Koper
19.30	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV dnevnik
Nocoj ob 20.30, takoj po poročilih, bo koprska televizija predvajala daljši prispevek, ki ga je pripravila agencija Alpe Adria, pod naslovom «La Contrada di Trie ste*.
20.30	Lutke v svobodi:
«La Contrada di Trieste*
21.50	Aktualna tema
22.20	Narodna glasba
22.50	Stičišče
Zagreb
19.05	Kulturni pregled
21.00	Vrag v telesu, film
ŠVICA
18.00	Pravljica
19.35	Svet na katerem živimo L del
20.45	Dvojnik, film
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 15.30,
17.00,	18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Ženska stran neba: 9.05 Orkestri in zbori: 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Glasba v baroku: 11.00 Naš podlistek;
11.35	Plesi 20. stoletja; 13.15 Vokalna glasba; 14.10 Literarni u-trir.ki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.35 Postni govor; 15.50 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 16.45 Spi-rituals; 17.05 Mi in glasba; 17.45 S pesmijo po svetu; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe; 19.30 Veliki orkestri;
20.00	Neposredni prenos iz gledališča Verdi v Trstu.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.05 in 7.00 Glasbe za dobro jutro; 8.32 Opere in pro tagonisti; 9.00 Orkester The London Simphony; 9.15 Knjižna oddaja; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Ba iardi; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Nove plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Orkester Ca-sadei; 15.40 Jugoslovanske popevke; 16,05 Edig Galetti; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik;
18.00	Glasba po željah: 18.35 Pevci zabavne glasbe: 19.33 Crash;
20.00	Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.45 Rit mi za godala.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 in 21.00 Poro čila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro;
9.00	in 10.35 Radio anch’io; 10.00 Dnevnik in radijska razprava;
11.30	Spored z Ornello Vanoni;
12.05	in 13.30 Vi in jaz; 14.30 Poe zije in glasba; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Mia dina in klasična glasba; 17.05 I-taliianske zgodbe: »Okvara*; 18.05 Plošče; 18.35 Programi pristopanja, 19.35 Mesečne priredbe: Komentar; 21.05 Jazz; 21.30 Radij ska priredba.
RADIO 2
7J)0, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30.
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Nekega drugega dne; 9.32 Radij ska priredba: Dogodivščine žive mo^a’ 2. del; 10.00 Športna oddaja; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci; 11.32 O živalstvu; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Romanca;
15.00	Radio 2; 17.50 LP plošče;
20.00	Spazio X.
LJUBLJANA
6-30. 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glas hena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo;: Obisk v go zdarski zadrugi Mislinj; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13 00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi:
15.30	Glasbeni intermezzo; 15 45 Družba in čas: 16.00 »Vrtiljak*:
17.00	Studio ob 17.00; 18.05 Obiski naših solistov: 19.20 Obvestila ir zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Ra dijska igra: 21.32 Zvočne kaska de: 22.20 Skupni nrogram JRT:
23.05	J. Slovvacki: Pesmi; 23.15 Popevke se vrstijo.