ŠTEV, 4. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« LETO 42
V LJUBLJANI. DNE 23. JANUARJA 1929
Cena 38 Din za celo leto. Zu inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Diu. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica aH nje prostor 10 Din, Izliaja vsako sredo. Spisi ia dopisi naj sc pošiljajo Uredništvu 'Domoljuba«, naročnina, reklamacije in iuserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani,
Kraljeve besede.
Kralj Aleksander je 16. t. m. dovolil francoskemu časnikarju g. Jul. Sauenvein-u obsežen razgovor, ki ga je priobčil > Mat in:: 17. t. m. na uvodnem" mestu. — Ker je za pravilno razumevanje današnjega položaja ta razgovor zelo važen, ga priobčujemo:
»Težka, hrastova vrata na tečajih so so odprla pred menoj in iz notranjosti obsežnega kabineta, kjer jo delal, sklonjen nad mizo, mi je čvrstih korakov prišel nasproti kralj Aleksander.
Govoril je z menoj skoraj eno uro, lju-beznjivo in zaupljivo. Tega razgovora no bom nikdar pozabil. —
Resen, zamišljen obraz vladarja se je odbijal na veliki sliki bizantinske Ikone, ki visi nad lepo okrašeno priročno knjižnico. 13rez vsake geste, brez vsake fraze, ki bi iskala učinka in skušala zakriti ali olepšati položaj, mi je monarh pripovedoval o dogodkih, katerim je on sam v ospredju. Predvsem to: Ali je vse to res tako nenavadno v življenju tega vladarja, ki je sicer še mlad, toda, ki je že od svojega 25-leta odgovoren za svojo domovino, in je njene armade vodil v treh vojskah, katerih poslednja, toliko, da ni bila pogubna? Mar je kaj čudnega, ako vidimo tega moža, da sprejema nase vso politično odgovornost, ko vemo, da si je upal prevzeti tolikšno odgovornost co!o na bojiščih in sicer tedaj, ko je šlo za obstoj njegove domovine?
V nekaj besedah mi je kralj Aleksander z globoko resnostjo predočil zadnje dogodke in to v tonu voditelja, ki se je enkrat odločil za gotovo smer in določen delaven načrt, ne popusti ničesar ,dokler ni dosegel svojega cii|a. Kaj je bil vzrok, kaj je značaj in smisel tega, — kar se je dogodilo v noči od 5.-6. januarja in kar sc nekoliko prenagljeno naziva diktatura?
Nimam namena, navesti dobesedno kraljevega izvajanja, vendar so nekatere vladarjeve ročenice tako značilne, da jih vsfekakor hočem navesti:
»Nič drugega, kot diktatura in še več, tiranija je bilo to, kai-se je v zadnjem času Pri nas godilo. Ali ni to proti duhu ustave, ako se 90 poslancev noče udeleževati parlamentarnih sej? Gotovo je treba upoštevati upravičeno ogorčenje, ki ga je izzval zlo-
činski atentat. Toda, ako imata vladar in vlada dolžnosti, jih ima tudi zakonodajalec. A kljub tem težavam se je vendar za silo posrečilo obdržati vlado. Radi osebnih, malenkostnih razlogov, ki nimajo nobene zveze z dobrobitvijo države, je ena stranka izstopila iz vlade in nas zapletla v strašno krizo. Poizkusil sem vse, da jo razpletem ugodno. Prišli so tudi Hrvatje in mi predložili svoje zahteve. Potem sem poklical druge stranke. Vprašal sen« jih, ako so pripravljene, pogajati se na temelju, ki ga predlagajo Hrvatje, to se pravi, da naj so prouči revizija ustavo, za kar je potreba tri petine parlamentarnih glasov. Odgovorili so mi: nikdar!
Tako ni bila nobena vlada več mogoča, ki bi odgovarjala parlamentarnim predpisom. Stroj ni več delal. Bilo je torej j>o-trebno, da sam sprejmem odločitev in odgovornost, ali pa, da javno priznam, da ne morem rešiti državo zmede, ki se je že bližala anarhiji.
Bilo je treba voliti: ali naj se žrtvuje enotnost in bodočnost mojega kraljestva ali pa se izpostavim osebno, in vzamem za gotov čas potrebno oblast v svoje roke. Nisem se dolgo pomišljal..,
Diktatura... diktatura..je večkrat ponovil. Besedo je treba rabiti pravično. Kaj to ni diktatura in najmanj upravičena, ako šef stranke, ki nima niti nobenega programa, končnoveljavno odloča, kateri njegovih prijateljev mora biti izvoljen' v tem in onem okraju, ne da bi poznal vsaj glavne potrebe ondotnega ljudstva? Ali to ni diktatura, ako strankin šef postavlja uradni-štvo, v prvi vrsti svoje strankarje, ki so nesposobni in ki jih priporoča edino njihovo strankarsko udejstvovanje in ki se puste voliti od ljudstva? Kar hočem storiti, je prav enostavno: ne da bi hotel podvreči državo brezkontrolnemu avtoritativnemu režimu, hočem narodu omogočiti, da bo s pomočjo pravičnega volivnega reda prišlo do pravega parlamentarizma in do prave demokracije. Jaz hočem, da bo ljudstvo bolj svobodno in da bo bolj neodvisno izražalo svojo voljo, kot jo je v preteklosti. Da pa to dosežemo, gremo v dobo trdega dela. Pripraviti moramo decentrallstičen in svo-
bodoljuben režim, ki pa bo istočasno čuval osnovno in duhovno enotnost Jugoslavije.
Mi moramo očistiti in preosnovati upravo, kjer je veliko prvovrstnih uradnikov, ki pa se morajo izbirati, voditi in plačevati na mnogo širši podlagi. Koliko časa mi bo v to potreba, ne vem, a mislim, da dolgo ne bo trajalo. Nešteti dokazi udanosti, ki sem jih sprejel iz vseh krajev države, mi pričajo, da me bodo podpirale vse resnično produktivne in ustvarjajoče sile te države.
Ministrstva so zasedli sami pošteni in zmožni možje. Ako vladi načeluje general, je to zato, ker sem svojo oblast hotel prenesti na človeka, ki je izven strank. Pri nas, hvala Bogu, se armada ne peča s politiko. Tega ji nikdar nisem dovolil, kakor sem tudi politikom zapiral pot v armado. Armada je zdrava in vdana vladarju. Toda v vladi vidite zastopnike visoke uprave, bank, univerz in tudi politike, ki so splošno uvaževani. Hrvati imajo pet ministrov, to se pravi, da ta narodna stranka nikakor ni izigrana.
S pomočjo vseh, ki so pripravljeni delati, hočem državi vrniti politično zdravje in gospodarski napredek. Da bi dovršil to nujno ozdravilno delo, som se sam osebno izpostavil, no da bi hotel s kakim ovinkar-stvom zmanjšati lastno odgovornost.
V slučaju uspeha in neuspeha, sem jaz osebno odgovoren. Toda — je zaključil kralj z nasmehom —, o neuspehu ni mogoče govorit, kadar je ves narod za menoj!
Vse stranke foofio razouSčene.
Novi zakon prepoveduje vse stranke, ki imajo plemenski ali verski značaj. To se pravi: vse stranke, ki nosijo v svojem nazivu besede: srbski, hrvatski, slovenski, nemški, madjarski ali pravoslavni, katoliški in muslimanski, se razpuste. Najprvo so razpustili takozvano Srbsko stranko, potem nemško stranko v Vojvodini, v nedeljo so bile razpuščene vse lirvat. stranke: radičevska (Hrvatska seljačka), fran-kovska (Hrvatska stranka pravo), federalistična (HFS) in pučka (HPS). Sedaj pridejo na vrsto slovenske stranke in sicer SLS in SKS, ker obe nosita v svojem naslovu besedo »Slovenski«.
Kakor prihajajo poročila iz Belgrada, bodo razpuščene tudi vse druge politične
V
stranke, ker se hote javnemu življenju dati čisto nova smer in drugačna grupacija. Zalo je v bližnjem času pričakovati, da bodo izrecno razpuščene tudi se ostale stranke: radikalna, demokratska, samostojno demokratska, zeraljorpdniki in socialistična.
Ta odredba je logična posledica novih zakonov, s katerimi se razpušča narodna skupščina ter občinski odbori ter se prepovedujejo sleherni politični shodi in sestanki — in je tudi pisava listov po novem zakonu usmerjena v eno gotovo smer. S temi zakoni so stranke izgubile ,-sako možnost gibanja. Zato jih oblast ukinja ter razpušča.
Novice iz Belgrada.
15.	jan. Finančni minister dr. Šverlju-ga je izjavil, da hoče proračun zmanjšati /a eno petino. Vsi ministri so dobili navodila, kako naj sestavijo svoje proračune.
Izdelujejo se v gozdarskem ministrstvu gozdarski in lovski zakon.
16.	jan. Prometnega ministra dr. Korošca so obiskali zastopniki raznih gospodarskih krogov, v prvi vrsti Jadranska in Dubrovniška plovba in odposlanci izvozni-ških družb. Vsi radi voznega tarifa, ki da naj bo tako prirejen, da se bo promet čim bolj dvignil.
Širši tarifni odbor je imel v navzočnosti raznih ministrstev sejo, kjer so se obravnavale vozne ceno za železniški promet.
Izšla je uredba o državnem sodišču, ki bo sodilo o prestopkih proti zakonu o zaščiti države.
Gozdarski minister je dovolil 10.000 dinarjev za drevesnice na Gorenjskem. --Gozdarsko ministrstvo je odpustilo 50 dnev-ničarjev, mnogo uradnikov pa je postavilo radi korupcije pred sodišče.
Prosvetno ministrstvo je izdalo strogo zaDoved, da dijaki srednjih šol ne smejo obiskovati plesnih šol.
17.	jan. Listi priobčujejo kraljev razgovor s pariškim časnikarjem Sauenvei-nom (izg. Sorvč). Ker so kraljeve izjave zelo važne, smo razgovor na uvodnem mestu dobesedno tako priobčili, kot jih je podal Sauenvein v . Matimu.
Prometnemu ministru dr. Korošcu jc izročila uprava izvozniskih društev spomenico, v kateri prosijo, naj se za velike zaloge pšenice, ki jo še imamo, dovoli znižana prevozna cena, sicer bo prišla preje novina in bo cena izvozni pšenici preveč padla.
Vi šila sc je tudi konfcrenca zastopnikov gospodarskih organizacij. Ugotovilo se je, da potniški promet pri nas ne krije stroškov. Zato se je sklenilo potniške vozove številčno zmanjšati, tovorni promet pa okrepiti.
18. jan. Začasna tarifna preosnova za tovorni promet na naših železnicah, bo stopila v veljavo 1. marca 1929. V novi tovorni tarifi so upoštevane želje gospodar-
mBsmmimmmmamsmsBsmr!iBBmimBš
Kože divjačine kupuje
po najvišjih dnevnih cenah L. ROT, krzntr, Ljubljana, Mestni trj iUv % 2*
skih krogov, zlasti so upoštevani interesi našega kmetijstva in industrije.
Vsi ministri pošiljajo svojim podrejenim oblastem jako stroga navodila o uradnikih, kako naj ravnajo dosledno po zakonu, naj delajo hitro iu vestno, naj se akti sproti rešiijejoj naj se nesposobni in ko-ruptni uradniki brez ozira odstranijo itd.
19. jan. Gospodarski krogi, ki se v zadnjem času izredno živahno gibljejo, so tudi glede socialne politike zavzeli neko novo stališče: da je namreč preosnovati zakon o zavarovanju delavcev in upravo teh zavodov, zakon o osemurnem delavniku ter uredba glede odpiranja in zapiranja trgovin. Vsi ti zakoni da sedaj preveč bremen nalagajo delodajalcem in da zato ni mogoče priti do gospodarskega razvoja. Nasproti temu pa so tudi delavski stanovi zavzeli stališče, da gospodarstvo nikakor ne bo na dobičku, če ne bo delavstvo od strani delodajalca dobivalo tiste zaščite, ki jo ima delavstvo po drugih državah. Napačno da je, če delodajalci proglašajo vlado za svojo, ko vlada sama vendar ni dala nobenega povoda za to.
Izšel je nov zakon o poštni hranilnici.
20.	jan. Seje ministrskega sveta se bodo vršile v Domu kraljeve garde na Top-čideru.
V trgovinskem ministrstvu se bo osnoval zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
21.	jan. Notranji minister je izdal na-redbo o delu oblastnih komisarjev, katerih uradovanje stalno nadzoruje veliki župan ter jim daje navodila in smernice. Oblastni proračuni bodo vključeni v državnih proračunih.
Finančni minister je izdal odredbe glede občinskih in oblastnih proračunov: osebni izdatki se morajo znižati, skrbeti se mora bolj za ceste in kmetijstvo, splošno pa ne smejo biti proračuni višji od lanskih.
Slovenski Javnosti.
Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnevom zapuščajo politični in gospodarski bedneži nesrečno grudo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo. In tu začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezdomovincev. Brez sredstev, strehe in dela tekajo navadno brez uspeha od vrat do vrat zaprtih domov.
Sila jc prekipela do vrhunca, pomoč jc nujna.
To žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev meddruštvenega odbora za pomoč primorskih izseljencev, ki ga sestavljajo po svojih delegatih -. Jugoslovanska Matica , »Slovenska Straža Organizacija jugoslovanskih emigrantov?, ;>Soču , . Kolo jugoslovanskih sester ;, Klub primorskh Slovencev«; in : Klub Primork '.
Odbor se zaveda, da bo uspela ta podporna akcija le v skupnem prizadevanju vse slovenske javnosti in najboljših njenili sinev. Kot prvi svoj korak smatra za potrebno, da se obrne z gorečo prošnjo na vse nai?o časepise, da otvorijo v podporo nesrečnih beguncev in v znak narodne manifestacije takoj stalno zbirko, kjer naj se tedensko izkazujejo vsi dcšli prispevki v lajšanje bede in trpljenja tega najbolj preganjanega dela našega naroda. Vsak najmanjši dar pomenja gmotno in moralno pomoč ter izraz solidarnosti našim trpinčenim bratom.
sMeddrustveni odbor za pcmoč primorskim Slovencem. — Jugoslovanska Matica v Ljubljani.
IZJAVA!
Kar sem obljubil Francetu Slovša glede preklica o njegovi nezadovoljnosti, se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.	Val. Malavailč.
»SLOVENEC« POVSOD
V vse kraje v nagi državi ln Sirom sveta raz-peltcjo vsako jutro vlaki In avtomobili v dvajset tisoč izvodih naS dnevnik. Ali si tudi tt med tistimi, ki ga dobo? Če Se nisi, sporoči nam takoj po dopisnici svoje Ime in toCen naslov.
»SLOVENEC« LJUBLJANA JUGOSLOVANSKA TISKARNA
H A I JI NOVE
d Novice v slikah št. 1 in 2 na 8 straneh v bakrotisku bodo prihodnjič priložene »Domoljubu«:.
d Državno podporo v lesu 150 kom. so dobili pogorclci v Gornji Beli pri Preddvoru.
d Za župnika v Trebnjem je imenovan g. Ivan Tomažič, doslej župnik na Selih pri Kamniku. Župnija Železniki pa <e podeljena g. Valent. Bertonclju, kaplanu na Vrhniki.
d Za škoi, duhovnega svetnika jp bil imenovan g. Anton Kastelic, župnik na Jesenicah.
d Deset let belgrajski župnik. V četrtek 17. januarja je belgrajski župnik dr. Wagner proslavil desetletnico svojega župnikovanja v Belgradu in trinajstlctnico svojega bivanja v Belgradu. Njegovo delo je, da je kapelico bivšega avstrijskega poslaništva razširil v cerkev, da jc cerkev opremil z zvonovi in orglami, da je poživi! versko in društveno življenje, da je ustanovil Družbo sv. Vincencija, da je podvzel akcijo za stolnico, da je samo letos za Božič razdelil med otroke 40.000 Din, da je organiziral pouk v verouku v belgrajskih šolah in veliko pripomogel, da sc katoliški živelj v Belgradu udej-stvtije v javnem življenju.
d Po odredbi mariborskega velikega župana bodo nadalje poslovali vsi občinski odbori, razen tistih, kjer so župani v preiskavi ali je občinski svet nesposoben za delo. Odstavljeni bodo tisti blagajniki in tajniki, ki so v preiskavi.
d Sestanek železniškega odbora ŠkoSja Loka—Železniki se je vršil 13, januarja v Železnikih. Zborovalci so se zavzemali za železniško progo Škofja Loka po seiiki dolini do Želszniko/, oziroma do Podrošta.
d Kdaj sprejema komisar Ljubljanskega oblastnega odbora. Komisar Ljubljanskega oblastnega odbora sprejema stranke kakor doslej, t. j. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11 do 13. Zaradi velikega dela, ki ga mora vršit, naj se stranke zglašajo izključno ob teh dneh. — Člani oblastnega odbora so razrešeni svojih tozadevnih opravil.
d 1218 km novih železnic je bilo zgrajenih v naši državi od leta 1919. do 1928. Za to se je porabilo 1 milijardo 615 milijonov 234 tisoč 441 Din. Povprečno stane vsak kilometer milijon 325.048 dinarjev.
d 196.497 ton premoga so spravili na dan slovenski premogovniki samo v mesecu novembru 1928, kar se doslej še ni zgodilo. Število zaposlenega delavstva str je zvišalo od 8869 na 9142.
_ d Svetozar Pribčevič, znani bivši žerjavovski poslanec je prosil za potni list v inozemstvo. Je res hudo, če človek ne more več vsak dan podajati kilometrskih izjav.
d Komunisti razširjajo zadnje dni neke plakate protidržavne vsebine. Sedaj,
ko merodajni krogi napenjajo vse moči, da spravijo državo in nje gospodarstvo v pravi tir, bi se pač tudi komunisti lahko nekoliko bolj zatajevali. Ko bodo prizadeti občutili silo zakona, bo pa seveda ropot, jok in stok. Jc nekaj takih, ki so brez potrebe raje lačni, kot pametni, samo da se igrajo delavske — »mučeni!«:«.
d Istočasno s hudim mrazom je začela razsajati po Ljubljani in deželi tudi hripa, ki napada staro in mlado, vsled česar so na nekaterih šolah začasno ukinili pouk.
d Hripa. Kdor čuti, da ga spreleta mraz, da ga ščegače v grlu, boli glava, muči nahod, kašelj, naj nemudoma leže v posteljo in ne vstane prej, dokler nima nobene mrzlicc več. Da pospeši potenje, naj pije lipov ali kak drug vroč čaj; nekateri veliko drže na kuhano vino ali grog, toda vsa ta sredstva so koristna le v toliko, kolikor povzročajo potenje. Če bolezen takoj ne krene na bolje, potem jc treba brez nadaljnjega odlašanja poklicati zdravnika. — Posebno previdne morajo biti pred hripo starejše osebe, dalje ljudje s slabotnim srcem in pa na pljučih bolni, ker more pri njih bolezen zaradi manjše odpornosti zavzeti resen značaj. Zanemarjati ne smejo niti nahoda in kašlja, takoj leči v posteljo in poklicati zdravnika. — Nihče naj po hrioi prezgodaj ne vstane in naj se tudi že precej dobro počuti, ker se utegne drugače popolno okrevanje zelo zavleči, ako ne nastopijo celo resne posledice.
d Štirje ljubljanski komunisti, obtoženi kršitve zakona o zaščiti države se bodo zagovarjali pred novim državnim sodiščem v Belgradu. Obtoženi so samo mladi ljudje, in sicer: 17 letni Rudolf Ro-.jec, 23 letni Miha Erbežnik, 19 letni Vikt. Kamuikar in 18 letni Viljem Šlamberger.
d V Litiji so vrši nov živinski sejm v ponedeljek, 28. januarja.
d Za jugoslovanska vina se zanima Danska, Jugoslovanski konzulat v Kopen-hagenu sporoča željo mnogih danskih vinskih tvrdk, zti nakuo jugoslovanskih tvrdk. Zahtevajo pa izključno samo dobra vina, bala in rdeča. — Pri nas pa znana skrahirana politična gospoda razlaga, da bo naših vinogradnikov konec, ako ne bomo vsega alkohola popili — doma.
d Za pogorelce, Pogorele! v vasi Gornja Bela v občini Preddvor nad Kranjem so dobili 150 kbm lesa. Večja množina lesa se je dala tudi pogorelcem v blejski okolici.
d Gozdovi v naši državi. Po uradnih statističnih podatkih je 30 odstotkov Jugoslavije pokrite z gozdom. Država ima v lasti 47.7, občinske uprave 19, in privatniki 33.3 odstotkov gozdne površine.
d Koliko avtomobilov je v ljubljanski oblasti. Po podatkih velikega županstva v Ljubljani, je bilo koncem leta 1928. v vsej ljubljanski oblasti prijavljenih 609
osebnih in 231 tovornih avtomobilov ter 557 motornih koles. Povprečno pride v ljubljanski oblasti en osebni avtomobil na 911 prebivalcev, en tovorni avtomobil na 2402 prebivalca in eno motorno kolo na vsakih 995 prebivalcev.
d Volitve v Delavske zbornice, kakor tudi volitve za obratne zaupnike so do nadaljnjega odložene.
d Vodovodne cevi so zamrznile te dni v Belgradu, tako da je bilo mesto nekaj časa brez dobre pitne vode.
d Sol se bo menda pocenila. Kilogram bo stal 1.20 Din. Za to stvar sta se bila zavzela svoječasno ljubljansKi in mariborski oblastni odbor.	* ti Davčna prijava dohodka, ki je zave' zan davku od podjetij itd. (pridobnina). To prijavo morajo vložiti vsi gostilničarji, obrtniki, trgovci itd. najpozneje do 15. februarja. Kdor bi prijave do tega dne ne vložil, zapade denarni globi. Opozarjamo vse zavezance, da se dobi tozadevna tiskovina v :vJugoslovanski knjigarni v Ljubljani; po 75 para za polo.
d Orjunaši, ki so bili 4 mesece v preiskovalnem zaporu, so bili v nedeljo zopet izpuščeni na prosto.
d Radi velikih snežnih žametov je bil ustavljen pretekli teden promet v Bosni in Hercegovini, Južni Srbiji in Črni gori.
d So teden diii imate časa, da pridobite za ženski list »Vigred« 15 novih naročnic. Če bo zanje plačana do 31. januarja celoletna naročnina, vam bo uprava lista »Vigreds za nagrado poslala najboljšo slovensko kuharsko knjigo Slovenska kuharica. — Naročnina za »Vigrodc 25 Din.
d V Ljubljani je umrl v starosti 87 let g. Janez Roger. Deloval je dolgo vrsto ; let v raznih društvih, ki imajo namen podpirati revne sloje. Bil je globokoveren katoličan in vedno zvest pristaš SLS.
d Umrla je 15. t. m. v Cesti pri Velikem Gabru blaga žena in vzorna gospodinja Frančiška Koporec.
d Umrla je v Ljubljani 21. t. m. prednica Lichteu thurnovega zavoda s. Eleono-ra Mantuani, stara 68 let. Po svojih velikih zmožnostih je dvignila Lichtentliurnov zavod s svojimi dekliškimi šolami do takega slovesa, kot ga ima danes. I d Požar v rudniku. V sušilnici krmelj-skoga premogovnika je v nedeljo nastal ogenj, ki je bil sicer kmalu pogašen, vendar pa bo delo v sušilnici za nekaj časa ovirano.
d Za pogrebom umrl. Pretekli teden so v Cerkljah pri Krškem pokopali Marijo Špolar iz Župeče vasi. Njen sosed Jože Urbane je tudi nosil mrtvo sosedo. Ko pride pogrebni sprevod v cerkev in se prične sv. maša, postane Urbanču slabo, odneso ga v sosedno hišo, kjer je po par minutah izdihnil. — Bil je dober mož in oče, ki je vsako prvo nedeljo prihajal k mizi Gospodovi,
d Zabredel v sneg in ni mogel ven. V j Dolgi gori pri Sladki gori je zmrznil kmet i Martin Jurše. Vozili so drva in Jurše se jc vračal domov, zabredel pa je v globok sneg in se ni mogel spraviti ven. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Ker je bil sneg precej i daleč na okoli poteptan, se vidi, da se je
3'
veliko trudil, da bi se rešil. Rajni je dolgo bolehal na srčnem krču, morda ga je krč ravno takrat prijel.
d Umrla je v Sp. Gameljnih Katarina Kališ, najstarejša žena daleč naokrog — stara je bila 93 let. Kljub svoji visoki starosti je imela še dober spomin ter opravljala še vsa dela prav do smrti.
d Zmrznil je komaj par sto metrov od domače hiše posestnik in mlinar v Potovrhu pri Novem mestu Ivan Tabor-sky. Bil je pri zdravniku v Novem mestu. Domov grede mu je postalo slabo, da ni mogel naprej.
. d Preteklo leto so imeli na državnem posestvu v Belju 1289 molznih krav; vsaka teh krav je dala v letu jw>vprečno 2443 litrov mleka. Surovega masla so pridelali preko deset vagonov. Konj so imeli 173, bikov 288, telet 641, nemolznih krav 2189, svinj 2952, ovac pa 2944. — Sladkorja so izdelali 1125 vagonov, rib pa so polovili 1,434.900 kg.
d Strašen človek. Arclin je ljubka vasica pri Vojniku, tri četrt ure od Celja oddaljena. Zadnje čase živi vsa vas v stalnem strahu pred zločinskim početjem neznanca, ki hoče za vsako ceno vas vpepeliti. Pred kakim poldrugim mesecem se je začelo. Takrat je začel goreti Žum-rov kozolec, ki je v zgornjih delih tudi res pogorel in kaže še danes svoja črna rebra proti nebu. Čez teden nato je gorelo v kozolcu gostilničarja Franca Loč-nikarja, a k sreči so požar pravočasno opazili in ga pogasili tako, da ni nastala večja škoda. Ni še do dobro pretekel teden, že so opazili ogenj na podu gospodarskega poslopja posestnika Mart. Vrečka. Tudi to pot se je posrečilo ogenj pravočasno pogasiti. Na Silvestrovo sc je zločinec oglasil pri stricu prej omenjenega Vrečka posestniku Jožefu Vrečku. Zapahi je v gospodarskem poslopju ter jc zgorelo vse, kar je lesenega. V ponedeljek, dne 14. t, m., pa se je neznancc zopet oglasil pri Martinu Vrečku in mu zažgal gospodarsko poslopje, ki je v svojih lesenih delih popolnoma uničeno, kljub temu, da je na mesto požara prihitelo kar pet požarnih bramb, namreč iz Celja, Gaberja, Škofje vasi, Vojnika in Ljubečne. Ljudje so v strahu za svoje imetje in jim »lili spati ni mogoče. Tako ljudje sami kot tudi orožniki so trajno na poslu, da iz-slede neznanega zložinca.
d Hi?p je pogorela. V Lešah pri Pre-valjah je pogorela hiša trgovca in peka g. Antona Grošlja. Ogenj je nastal v dimniku, kjer so skozi celo noč tlele saje.
d Več strojev je uničil ogenj, ki je nastal v oljarni Pavla Pivca v Selu pri Sp. Poljstavi.
d Pogorelo je bombažno skladišče tovarne Doctor in drug v Mariboru,
d Hlev z vsemi zalogami je uničil požar Mariji Jovanovič v Podtabru, obč. Naklo nad Kranjem. Ogenj je menda zanetil neki 7 letni otrok, ki se je igral z vžigalicami.
d Glava se je pctrkljala po bregu. V vasi Luki pri čačku v Srbiji se je pripetila te dni grozna nesreča. Mihajlo, sin bogatega kmeta Vasoviča, je odšel s svojo sestro in bratom sekat v gozd dn a. Načel io
41	J
««
veliko in obsežno bukev na strmini. Bukev se je pri padcu tako nesrečno nagnila, da je pokopala Miliajla pod seboj. Mihajlu je odtrgalo glavo, ki se je potrkljala več metrov daleč, truplo pa je bukev popolnoma zmečkala.
d 6CC0 Din je ukradel neki ljubljanski potepuh posestniku Alojziju Arhu v Gorjah pri Bledu in seveda neznano kam pobegnil.
d Letalo niti jo odpovedalo. Pretekli teden se je pripetila na letališču v Zemunu velika nesreča, katere žrtev je bil poročnik Miloš Jovanovič. Jovanovič se je na letalu tipa Devcitin dvignil eb pol 11 kvišku, kjer je krožil kakih 20 minut. Ko je preletel meglo nad letališčem, mu ie letalo naenkrat odpovedalo in strmoglavilo na tla. Po mnenju predstojnikov je bil eden nagih najboljših letalskih častnikov. Doma je bil iz Novega Sela pri Pančevu in je dovršil vojno akademijo v Belgradu.
d Še vedno nesreče v. medvojnimi granatami. Desetletni deček Marin Bavčcvič na dalmatinskem otoku Šclti jo našel na trati malo granato, ki je tam ostala še izza vojne. Deček se je pričel z njo igrali; granata je eksplodirala in hudo ranila dečka. Deček je cslepel na eno oko, drugo pa je v največji nevarnosti. Da rešijo dečku vsaj drugo oko, so ga poslali zdravit v Zagreb.
d Junaški posestnik. Na strmi obali reke Gline na Hrvatskem se jc sankalo nedavno mnogo otrok, starejši pa so od daleč gledali sankanje. Troje otrok se je spustilo na enih sankah navzdol — naravnost proti le deloma zamrzli reki. Eden sankačev je opazil, da drve v nesrečo in je skočil s sank v sneg. Ostala dva pa sta pridrvela na led in padla v vodo. Hitro je skočil prvi, da ju reši, toda to se mu ni posrečilo in je struja pričela vso trojico odnašati in le malo je manjkalo, da jih ni zaneslo pod leti. Ta prizor je z obale videla tudi mati enega ponesrečenih dečkov. Hitro je pritekla na pomoč, toda led pod njo je počil in se je tudi ona do vratu pogreznila v ledeno vodo. Na cbali je nastal obupen krik in vik na jjoinoš, kar je slišal tudi posestnik Milan Cmkovič, ki je stal pred svojo hišo na obali. Brez pomisleka je hitro pritekel in pri mrazu 15 stopinj pod ničlo skočil v ledeno vodo ter plavajoč izvlekel dečke naprej na led, nato jih je po vrsti odnesel na breg. Nato je pomagal tudi materi na breg.
d Poleg mraza Se glad. Iz Mostar ja poročajo, da vlada v Hercegovini huda lakota, ki jo trpi večina revnega prebivalstva Hercegovine. Najbolj so prizadeti prebivalci občino Bitunje, katerim jc suša poleti uničila vse pridelke. Sedaj so ti kmetje prišli v Mostar, prosit dela in hrane. Hodijo od praga do praga in ne vedo, kako bi se rešili lakote. Okrajni jx>možni zaklad je že pričel s pomočjo in je poslal več žita v kraje, kjer divja lakota. Tako je poslal v Nevesinje pet vagonov, v Gacko tri vagone in v Posušje en vagon. Zadnje dni so pričeli v Mostarju razdeljevati lačnemu ljudstvu deset vagonov žita, deloma pšenice, deloma ječmena.
d Psi posnemajo volkove. V Pušencah pri Ormožu so psi prepodili iz slabo zaprtega hleva neke delavke prašiča, ga raz-
trgali in do tretjine požrli. Drugo jutro so ljudje našli ostanke v bližnjem poteku.
d Volkovi požrli 27 koz in ovac. Hud mraz v Bosni je zadnje dni prisilil volkove, da so se spustili v neposredno bližino vasi, da najdejo tam svojo hrano. Tako je krdelo volkov pridrlo v neko vas, oddaljeno komaj 15 km od Sarajeva in tam hotelo napasti živino. Lastniku Radoviču in njegovim psom se jo komaj posrečilo razpoditi o;l gladu pobesnele volkove. Od tu so volkovi prodrli do Čcljuge, 7 km od Sarajeva oddaljene vasi. Tu so vdrli v stajo kmeta Ja-čivode ter tam poklali vso drobnico, 27 koz in ovac. Volkovi so pokiano drobnico raznesli na vse strani.
d Tttdi podgane so pobesnele. V splitsko bolnišnico so prinesli dvamesečnega otroka Petra Vujiča iz splitskega predmestja Velega Vaioša. Otroku so podgane odgrizle prste na rokah. Starši pripovedujejo, da so so podgane priplazile ponoči, ko so vsi spali, ter se brez strahu spravile na krvavo gostijo. Otrok je pričel jokati, nakar so sc zbudili starši in mu priskočili na pomoč. Ker so bile podgane radi hudega mraza zelo lačne, so mogli starši !e s težavo odtrgati otroka od njih.
d Kmetje zaplenili gosposki avto. Zanimiva zgodbica se jo iiripetila te dni v vasi Josipovcu pri Osijeku. Neki avtomobil, ki se je peljal skozi vas, jc naletel na čredo svinj. Avtomobil se ni mogel takoj ustaviti in je povozi šest- svinj. Šofer je holel pobegniti iz vasi toda kmetje so brž zaba-rikadirali eesto in ustavili avto. Kmetje so šoferju odvzeli avto in ga zaklenili v skedenj, šoferja pa zapodili iz vasi. Avtomobil je ostal rekviriran, da z njim nadomestijo škodo. Avto je last nekega bogatejšega človeka iz Našic.
d »Kaccnlreserje« smo imenovali včasih Italijane, zdaj pa kaže, da bomo dobili predmetni del ."tisočletne kulture • polagoma tudi v naše krajo. — Ni šc dolgo, ko se je v Starem Bečeju v Banatu odprla mesnica, edina svoje vrste v Jugoslaviji in kakršnih je tudi na vsem svetu le malo. Gre za nekega :: trgovca , ki kupuje lepo rejene mačke, jih kolje, kože prodaja, meso pa konzervira in kakor pravi sam, prodaja v inozemstvo, v glavnem preko Trsta v južno Italijo. Mož plačuje za mačko po šest do osem dinarjev. Vsa mestna mladina ima seveda velik halo in lovi mačke na vse pre-tege ter jih prinaša trgovcu. Da pri tem ne gre brez odurnih prizorov in mučenja živali, je umevno. Mož je moral premagati precej težav, preden jc dobil dovoljenje za svo.io čudno obrt, ki pa ne bo bogvekaj poboljšala naše trgovinske bilance. In še eno vprašanje je, ki beli glave vrlim Voj-vodmcem in Sremcem: Bog ve koliko je resnice na tem, da gre mačje meso le v inozemstvo in če ga mož ne razpečava tudi V naši državi.
d Zajci po 150 Din. Slavonija je znana po svojem bogastvu na divjačini. Pred vojno so iz osiješke okolice izvažali mnogo živih zajcev v Francijo, kjer jih je tamkajšnja gospoda kupovala in spuščala v svoja lovišča. Sedaj po 15 letih so pri-
AJDOVA MOKA DIN 5,—
garantirano pristna od 25 kg naprej pošilja Parcl SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
PO D 0 11 0 V I N I
ara—a—a——b—ni»i iiii»»i»WMM»«M««fflaH»rajaigBw»B»miMamraB
s počitkom vred je trqja!o stvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano * 7 pred' noshni. katere ima
ŠT. VID PSI LUKOVICI.
V nedeljo, dno 27. januarja 14>39 ob 10 se bo vršilo slovesno blagoslovljenje novih orgel. Ta i!.™ bosta tudi dve sv. maši, pri katerih bo darovanje za orgle, lccr še niso plačane.
BUČKA.
številke. V naši župniji je bilo v 1. 1828: rojenih 28 (1 nezakonski), umrlo 19, porek 5». — Mohorjeva družba je štela preteklo leto 50 udov (i. 1927. 55). če pregledujemo statistiko, je naša župnija v Ljubljanski Škofiji ua 161. mestu (leta 1927. na 128). Mohorjanov so torej štirje in pol na slo prebivalcev. V izkazu za celo Slovenijo smo nn 260. mestu. V oziru Mohorjeve knjige prednia-fimo pred sosednjimi župnijami, kar lepo kaže pogled na zemljevid v Koledarju. — Tudi naše časopisje šteje lepo število naročniitov. če irna n. pr. samo dnevni »Slovenec« okrog 10 naročnikov, je to že nekaj i\ našo malo župnijo. Nasprotno pa se je povedenj liberalnih časopisov že precej ustavila. Kakor smo svoj čas po slabili časopisih zapadli liberalizmu, tako naj dobri listi pripomorejo, da postane Bučka spet vzorna katoliška župnija.
ŠENČUR PBI KRANJU.
Naše prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 27. jan. ol> treh popoldne v Ljudskem domu poučno predavanje s slikami: »Kras naših planin.-Med predavanjem ho tudi petje planinskih pesmi, ikklamacije in lamburanje. Vabimo!
SV. KRIŽ PRf LITIJI.
Imeli smo dve prav lepi slovesnosti. 30. dic, je bilo blagoslovljenje dveh novih zvonov Podpeč-mi. Zvonova sta jeklena, na Jesenicah vlita. Veliki telita 502 kpr, mali pa 251 kg. Oba prav lepo donita. Mala vas bi jih ne zmogla, ko bi ne bili dobri ljudje pomagali; tudi botri so precej odrinili. Zvonova staneta 908« Din. — Dne 13. januarja pa je bilo pri Šmohorju blagoslovljenje dveh novih bronastih zvonov, ki jih je vlila zvonania v St. Vidu; večji zvon 227 kg, manjši sa 138 kg. S prejšnjim starim zvonom imamo sedaj zeio lepo zvone-nje. Z opremo vred staneta zvonova 18.425 Din. Posebno hvalo zaslužijo boli i, ki jih ie bilo 18 pavov. Tistih mož pa, ki so s svojim trudom in delom pripomogli, da imamo Podpečmi in pri šmc-iiorju nove zvonove, ne bomo tu očitno hvalili, saj i vedo, da je njihovo delo in trud zapisano v boiji knjigi.
SELA PRI KAMNIKU.
Ob priliki zadnjega shoda se je izvolil nov O'I bor KZ. Prav živahno seje. Upati je, da se bo marsikaj lepega storilo za javili ljudski :ilagcv. Tri vasi so glede vode prav na slabem. V eui teh vasi so morali pri zadnjem požaru gasiti z gno|iiico, ker vode v vasi vsaj stalne ni. V drugi vasi pa pride voda v vas vsa onesnažena, tako da je čit.mo, da niso ljudje še bolj bolni. Počasi sc bo vsemu temu ven-
Celi zopet izvažati žive zajce v Francijo. Zajce love na poljih v mreže, v katere jih žene hud mraz in pomanjkanje hrane. Dosedaj so izvozili že več sto živih zajcev, katere prodajajo po 150 Din.
d Z veliko naglico se širi škrlatinka v okolici Podgorice v Črni gori.
d Žrtev zastrupljenja po plinih je postal strojnik Franc Aleš v Marxovi tovarni na Količevem pri Domžalah, Pokojni Aleš je stanoval na Krtini in zapušča vdovo in 6 nepreskrbljenih otrok.
d Če je zibelka preblizu peči, V Omiš-Iju na otoku Krku je mati odšla s svojim starejšim sinčkom k neki sosedi in pustila doma v zibelki malo hčerko. Da ne ti otroka zeblo, je zibelko postavila blizu peči. Ko se je žena vrnila domov, je bila soba polna dima. Takoj je skočila k zibelki. Na svojo veliko žalost pa je našla
dar odpoinoglo. Razveseljivo je pa tudi dejstvo, da se ljudje vendar zbujajo k večji medsebojni skupnosti, ker v združenju je moč iu sila velika. — Naša dekl. Mar. družba praznuje v nedeljo 27. januarja svojo 25 letnico, ženska pa 10 letnico obstoja. (Fantovska 24.) Blagodejen vpliv se tudi vidno opaža. Na sporedu jo čisto nova igra »Kaj vse stori materina ljubezen." n petjem. Naša župnija se lepo razvija. Lani jo bilo rojenih 12 dečkov (1 umrl) in 22 deklic (2 umrli), skupaj 84, umrlih 3 moški in 7 žensk, torej prirastka 24. Zdaj šteje župnija 379 moških in 392 ženskih. 59 jih služi Izven iare, skupaj 830 duš.
MEKINJE.
V tej sezoni je Prosvetno društvo dvakrat vprizorilo »Lepo Vido;, oskrbelo predavanje o lanski turi na Triglav, v zadnjem času pa priredilo kino-predstavo:: -Žrtev spovedne molcečno-slk. Odprta je tudi društvena knjižnica, ki je dobila več novih knjig, tako da vsaklo lahko dobi primerno berilo. — Kot posebnost i/, lanskega leta bodi omenjeno, da je umrla pri nas najstarejša oseba v župniji Marija Ajdovec p. d. lti.smam.va, stara nad 9(5 let. — Najhujši mraz v zadnjem desetletju smo imeli 12. t. m., ko zjutraj kazal toplem.';- — 22- C.
DOBOVA.
Tudi v naši fari je bil in je še deloma prav sibirski mraz. Pa lepši je vseeno, kot pa vlažno vreme in plundra. — V kratkem vzame slovo od Dobove naš organist gosp. Plohi, ki je dolgo let delal v fari. Pogrešali ga bomo. Posebno se bo pogrešalo njegovo licerko gdč. Pepco, ki je prav spretno in skoro dovršeno vodila cerkveni pevski zbor, ki se lahko kesa z marsikaterim pevskim zborom na deželi. Oditi sta morala le vsled slabih gmotnih razmer, ker od fare, to je sedem občin, ne dobita toliko, da bi se moglo urediti človeškemu življenju podobno življenje.
Mraz je, a na postaji v Dobovi v čakalnici je lepo gorko, kci na malokateri postaji. Pa kaj to koristi, ko pa je tako mala, da morata dve tretjini ljudij čakati zunaj. Res, skrajni čas je že, da se ista razširi. Pa še nekaj! Na naši šoli je za prvi razred para-lelka; ker ni dovolj učnih sob, ima para-lelka pouk popoldne. Pa je drugače vse v redu, samo to ni na mestu, da se prične pouk točno ob 12. Marsikateri otrok gre v šolo brez kosila in če ne pride seveda točno
otroka že vsega opečenega in ožganega, a še živega. Hitro ga je pograbila in hitela ž njim v bolnišnico, vendar je otrok žc med potjo umrl,
d Otroci proč od štedilnika. Vdova ga. Kožuhova, stanujoča v Zgornji Šiški pri Ljubljani, ima pet otrok, ki so sedaj vsi oboleli za hripo. Mati je hotela v skrbeh za otroke po zdravnika. Komaj je napravila nekaj korakov iz stanovanja, že zasliši obupen otroški krik. Najstarejša hčerka, 11 letna Metoda je stopila k ognjišču, da bi pazila na juho. V tem hipu ji je prišlo slabo, Metoda se je zgrudila na tla ter se pri padcu oprijela lonca z juho. Vrela juha se je po Metodi razlila. Deklica je dobila po vsej levi strani telesa strahovite opekline. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je nevarno.
v šolo, je kaznovan. Prosimo g. šolskega upravitelja, da premakne pouk na paralelki za eno uro kasneje.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM
lajava. Jaz podpisani Anton Kovačic, l.ot pisec člankr, v št. 41. »Domoljuba* * Ine tO. oktobra 1928 ;/. e> l;am, da Antona RadkovlSa, vulgj Pireta. pos. v Dol! Brezovici št. 1, ne zadene nobena kriv-i a, da so se cestne dokiade «es»riega odbora v Kostni je vi o; zvišale na 555% iu da so vsled tega davki višji, ampak je bilo zvišanje doklad potrebno radi tega, ker so ceste celega kostanjeviškega okraja zahtevale nujna popravila. Vsled tega dajem tem potom lojalno zadoščenje Antonu Radkoviču, ker sem se prepričal naknadno, da njega ne zadene nikaka krivda in da oni ni predlagal povišanja. Št. Jernej, 19. 1. 1929. — Kovačič Anton, kaplan
NAZNANILA.
n Dramatični odsek na Vrhniki ponovi v soboto, dne 26. januarja ob 8 zvečer v Rokodelskem domu »Romeo in Julija : v prid Cankarjevemu spomeniku. Vabljenil Dramatični odsek.
n Orl. odsek pri Sv. Heleni priredi v nedeljo 27. jau. ob 3 v Društvenem domu burko v 3. dej. »Lumpaeij vagabund« iu kuplet »Učeni Mihec:. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj gotovo pride.
Št. Jošt nad Vrhniko. Tukajšnje Izobraževalno društvo vprizori dne 3. febr. ob 14 v novem domu igro »Deseti brat«. Vabljeni.
n Gospodinjska šola v Smihelu pri Novem me-slu razpisuje poletni gospodinjski tečaj, ki bo pričel 4. marca 1928 in bo trajal 5 mesecev. V tečaj se sprejemajo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja t 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, kjer so dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prošnji, ki je kolka prosta, se priloži krstni jist in zadnje šolsko spričevalo.
Iz Škofje Loke. Ker bo letos sv. Blaž ua nedeljo se bo vršil letošnji Blažev semenj prej v petek prvega februarja.
n Vinski semenj. S sodelovanjem podružuice »Vinarskega društvac in »Podružnice kmetijske družbe« v Novem mestu se bo vršil dne 4. marca ob 10. uri dopoldne v prostorih kavarne »Splihak vinski semenj za »Dolenjskega Trškogorca« in vina sosednjih eoric. Vinogradniki se opozarjajo, da do
PO STETU
iJBnnnnDMBMasiBnHBgna
Katoliška cerkev.
s Mednarodni cvliarističui kongres se bo vršil prihodnje leto v Afriki in "sicer v Kartagi, v mestu, kjer je nekdaj cvetela najlepša krščanska kultura, ki nam je dala se ve tega Avguština. Kongres se bo začel na 1500. smrtni dan sv. Avguština, apostola Afrike. Ves Alžir in Maroko se pripravljata na to slavnost krščanskega imena in notranje kulture. Tudi muslimanski svet kaže svoje gostoljubje. Tuniški bej, ki je seveda mohamedan, zelo podpira priprave za evhar. kongres. Zanimivo je, da so ravno izobraženi muslimanski sloji zelo naklo-nje- krščanstvu ter prosijo, naj bi katoličani otvorili še več katoliških šol. Dva vnuka bejeva in 36 priiicezinj iz kraljevsko hiše, čeprav vsi mohamedanci, so učenci katoliških šol.
s Razno. Na hripi je obolel papsski tajnik kardinal Gaspari. — Umrl jc nad-tkof v Milanu kardinal Tosi. — Papež jc pozval v posebnem apostolskem pismu katolike Zedinjenili držav, da vsako leto v vsaki župniji pod imenom ;>vseučiliške nedelje zbirajo darove za katoliško univerzo v Washingtonu. — Beneški patriarh La Fontaine se jo obrnil s posebno okrožnico na duhovščino in ljudstvo, naj proslavi papežev mašniški jubilej predvsem s tem, da v smislu želja sv. očeta se trudi za čim večje razširjenje katoliškega časopisja. — Na Angleškem jc približno '2 milijona katoličanov. Njihov list The Universe pa se jc tiskal pred 5. leti v 40.000 izvodih, letos je dosegel število 100.000. Za božično številko pa se je razposlal omenjeni list celo v 130 tisoč izvodih. Slovenci smo sicor tudi zavedni, vendar v tem oziru še precej daleč zadaj. — Vzlic hudi protiverski agitaciji je na Čehoslovaškcm od 13,600.000 prebivalcev še vedno 10 milijonov rimskih katoličanov. Na splošno pa jc na Češkem veliko pomanjkanje duhovščine, zlasti duhovniškega naraščaja.
■v
CehosiovašEta.
s Novi deželni zbor. Pretekli teden se je sestal v Pragi k prvi seji novi češki deželni zbor, ki obstoja iz 80 izvoljenih in 40 po vladi imenovanih poslancev, med njimi 74 Čehov, 32 Ncmcev in 14 komunistov. Sejo je otvoril deželni predsednik dr. Ku-bat, ki je v svojem nagovoru naglašal, da se po 15 letni pavzi na Češkem zopet se-
tfidsj svoja vina pretočijo in očistijo, če se hočejo vinskega semnja udeležiti. Prijave sprejema podružnica kmetijske družbe v Novem mestu.
li Vinski vzorčni semenj se bo vršit v Belokra-jini dne 27. februarja 1029, to jc v sredo pri Treh farah, železniška postaja Roaalnice pri Metliki Zveze z vlaki so zelo ugodne. Na razpolago bo mnogo vrst vina 111 bo lahko interesentom izbirati. Zo danes opozarjamo., da bo to edini belokranjski vinski semenj v letu 1029.
n Zadruga krojnčev in krojačic za sod. okr. Ribnica in Vel. Lašče, naznanja vsem krojačem in šiviljam tega okraja, da so bodo vršile vajeniške in pomočniške preizkušnjo za krojače in šivilj« dne B. februarja v Vel. Laščah. Prijaviti se jo najkasneje do 30. januarja 1929 pri nnčolstvu zadruge krojačev v Ponikvah št. 10, p. Videm-Dobrepolje.
staja deželni zbor, ki ga čakajo važna gospodarska, kulturna in socialna dela. Po poslovnem redu je na sejah razpravljanje o političnih vprašanjih prepovedano. Zastopniki strank so podali programne izjave, Cehi v češkem, Nemci pa v nemškem jeziku. V deželni odbor jc bilo izvoljenih 9 Čehov in 3 Nemci. — Isti dan se je sestal v Brnu moravsko-sleški deželni zbor.
Itaiffa.
s Lepe besede brez dobrih dejanj. Po
vsem slovenskem Krasu prirejajo te dni Italijani za šolske otroke slovesnosti : Be-fane , nekako božično obdarovanje. Pri teh priložnostih se predstavljajo otrokom in staršem tudi fašistični poglavarji. Gre jim za to, da dokažejo slovenskim staršem, kako ljubi fašezem njihove o!roke.
AvsSpifsf.
s Junaška 12 letim deklica. — V kraju Perhau pri Judenburgu je v stanovanju vdove Marije Fussi, ko je biia po opravkih odsotna, nastal ogenj. 12 letna hčerka Marija je z največjo muko znesla iz ognja svojih pet mlajših sester in bratcev, nato še hitela klicat na pomoč sosede, nato sc jc zgrudila in vsled strašnih opeklin umrla. Dva najmlajša otroka sta umrla potem v bolnici za opeklinami.
Afganistan.
s Boji za vladarski prestol. Afganistan jc država, ki leži med sovjetsko Rusijo in angleško Indijo. Potom Afganistana bi bila boljše vikom odprta pot v Indijo, ki že davno ni zadovoljna z angleškim varilstvom in hoče biti samostojna. Zato umevno Angležem ni vseeno, kdo in kako vlada v Afganistanu. Do zadnjih tednov jc kraljeval Afganistanu Ainan'Ulah, ki je preteklo leto prepotoval s svojo soprogo Evropo in domu prišedši, začel nasilno vpeljavati evropske običaje. Kakor vse kaže, je bil Aman Ulali v jako prijateljskih odnošajih z ruskimi boljševiki. Kraljeve novotarijc pa so alganistansko ljudstvo pobunile 111 bržkone nahujskano po angleških agitatorjih je pregnalo kralja, Aman Ulaha. Nato se je bil polastil prestola njegov brat Inajn. ki jc pa moral že v par dneh se odpovedali prestolu. Trenutno jc položaj v Afganistanu sledeči: En del Afganistana z mestom Kandaliar je v rokah Aman Ulaha, drugi del imajo v oblasti Šinvnrijcv, tretji del z mestom Kabul pa so zasedli uporniki, katerih voditelj se je razglasil za afganistanskega kralja. Vse kaže, da se bodo spomladi, ko mine zima, bili šele odločilni boji za afganistanski prestol.
Kitajska.
s Gibanje kitajskih vseučiliščnikov mi kaiolištvo. V Pekingu se je osnovalo akademsko društvo, ki ima namen organizirati katoliško dijaštvo med seboj ter potem svoje gibanje zanesti tudi v druge sloje. Namen je v vsakem večjem kraju osnovati katoliška društva. Katoliški kitajski akademiki zahtevajo, da se katoličanstvo praktično uveljavlja v vseh panogah življenja. Iz tega društva izišli izobraženci naj postanejo pomoč Cerkvi. Imajo tudi svoj list, ki '
hoče nositi kat. idejo v umetnost, znanost in literaturo.
Drobne novfce.
Brezposelno podporo je prejemalo v Nemčiji v dccembru 1928 1,702.000 delavcev.
15 odstotkov nepismenih je ta čas nq Madjarskem.
4. marca bodo v Italiji državnozborske :: volitve«.
Osem poslancev bolgarske narodno skupščine je odšlo v Italijo na ; poučno potovanje .
Nova romunska vlada jc zvišala davko za 20 odstotkov.
Ameriška zbornica je potrdila znani Kcllogov protivojni predlog.
Albanska vlada je določila namesto dosedanjega petka nedeljo za počitek.
Oh kitjaski obali se je po!op;I parnik Hsinsvah . 25 potnikov so rešili, 374 ljudi jc utonilo v morju.
Madžarski vinogradniki zahtevajo od vlade, da zabrani protialkoholna društva.
Cepilo proti hripi jc iznašel neki ameriški zdravnik.
3CT8 samoumorov je bilo preteklo loto na Dunaju. Posledica naraščajočih odpadov od Cerkve.
32 milijonov (elelonov se uporablja po vsem svetu.
Samo dva vajenca sta sc vpisala letos v Pragi za čevljarsko nadaljevalno šolo. Čevljarstvo izumira, tovarna maršira.
Težko se je ponesrečil z avtom bivši večkratni francoski minister Kajo.
Balkon f;e je zrušil v nekem kinu na Poljskem. 15 smrtno, 40 lahko ranjenih.
10.000 ueroplancv šteje sedaj zračno brodevje na vsem svetu.
Grki so sklenili z Italijani prijateljsko zvezo. Pravijo, da ni naperjena proli Jugoslaviji.
Avtoiicmisli so zmagali pri nadomestni državnozborsld volilvi v francoski Al-zaciji.
Ziiani francoski maršal Foch je nevarno obolel.
Plin je eksplodiral v Steinhofu pri Dunaju. Velika škoda, en delavec mrtev.
Na Dunaju je umrl v 71. letu starosti nadškof Piluger.
Dva otroka raztrgali in mnogo oseb ranili so volkovi na Poljskem.
Z bombami, ki povzročajo solze, so ugnali upor v neki ameriški kaznilnici.
Pred sodiščem je zabodel neki obtoženec v nemškem Esscnu glavno pričo.
730.000 Din nagrade so dobili mornarji, ki so potegnili iz morja truplo bankirja Lovvcnsteina.
26 tisoč oseb je umrlo doslej za hripo v Ameriki.
Na Dunaju bodo vprizorili spomladi veliko gibanje za uživanje mleka.
Enajst turistov jo odnesel snežni plan v Savojskih AJpali.
Huda zima vlada tudi po vsej Italiji.
V Francij bodo kot porotnice' sodelovale tudi ženske.
V vsako hišo ..Domoljuba" 8

O Izobrazb?.
(Razmišljanje za dolge zimske večere.)
Izobrazba tudi no more vsega v enaki meri obseei, ker so ljudje le enostransko zmožni za izobrazbo, le malokdo je enako zmožen za vse.
Izobrazba tudi ne izenači ljudi, kakor eo se že včasih hvalili nekateri ljudski voditelji, ker so obrača na značilnosti posameznika in tako celo značilnosti vzgaja. Izobrazba ne doseže tega, da bi vsi ljudje eno in isto spoznali in hoteli. A vendar vodi dejansko do čuvstva skupnosti in enoto. Ko vsakdo le svoje hoče, spozna tudi svoje slališče do celote, uči se spoštovati tudi druge in tudi drugim pusti kaj ve-liati; tudi druge uvrsti v isto vrsto kakor sebe.
Izobrazba dandanes ni več privilegij kakega stanu; vsakdo noj si pripomore do izobrazbe, ki jo zahteva njegovo življenje. Izobrazilna sredstva so dandanes vsakomur dostopna.
Izobrazba pa tudi človeka ne oprosti cd vere in krščanstva, ampak baš nasprotno: prava izobrazba vodi k Bogu in krščanstvo je dom prave ljudske izobrazbe. Saj piav krščanstvo posreduje najvišje vrednote: resnico, meralo, milost in tudi naj-izobraženejši človek ne more preko krščanstva.
V prvih časih slovenskega kmečkega življenja je bilo še vse kakor v času patri-javliov. Lepe šego in navade pa so lepšale lo skupno življen je. Kmečka družina je bila s svojim skupnim, res družinskim življe-
njem skoro popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Družinsko življenje, družinske zadeve, cerkev in božja služba, to je povsem izpopolnjevalo kmečko življenje.
Kako dolgočasno! si misli marsikdo. In vendar je takrat naše ljudstvo vedelo in poznalo vse enostavne dogodke v življenju
—	in prav te navadne stvari so najvažnejše
—	in jih 'je znalo tudi ozaljšati z verskimi in svetnimi običaji. Ves življenjski red doma in na polju in v cerkvi je prehajal od starega očeta, na očeta in sina. Nihče ni živel po svoji volji; vse življenje, od zibeli, do groba je bilo urejeno po pravilih tradicije (kakor je bilo v starih časih). Marsikaj je bilo morebiti takega, nad čemer bi danes zmajevali z glavo, ker bi se nam zdelo otročje in neumno; a vendar je blagodejno vplivalo na ljudi.
Kmet se je znal tudi prav prijetno zabavati s pesnitvami, ki jih je povečini sam naredil. Pripovecke, živalske in rastlinske pravljice, so razlagale marsikatere pojave v naravi in so prav lepo vplivale na njegovo euvstvovanje. Seveda si tega danes ne moremo prav razlagati, ker vse to delo so dandanes prevzele knjige in časopisi. V starih časih se po kmetih ni mnogo bralo, največ Življenje svetnikov;- in 3 Pratiko Svojega znanja tedaj ni zaj°mal kmet iz knjig in kratkoživečih časopisov, ampak iz neizčrpnih virov vere, narave in življenje.
Pregovori, reki in kmečka in vremenska pravila hranijo v sebi toliko življenjske modrosti, da jo še danes občudujemo. Saj pa so prav ti kratki stavki vsota opazovanj in izkušenj celih rodov, ki jih le-ti izražajo večkrat nn šaljiv in nagajiv način.
In čemu bi bile tudi knjige? Nobene zgodovino in jpovestne knjige ni bilo treba v naših starih domovih. Knjiga, neizčrpna knjiga v hiši je bila stara mati, ki je vse vedela in vse znala. In.najsi je kdo pozneje prebral cele knjige zgodovine in povesti, žive besede stare matere vse te niso dosegle.
Dočim je visoka izobrazba mnogo bolj stvar razuma, je torej mrzla, je pač ljudsko in zlasti kmečko življenje stvar čuvstva. To posebno kažejo narodne pesmi.
Ljubezen do rodne grude, zvestoba in sreča ljubezni, hudobija in nezvestoba za-peljivca in nesreča zapuščenega dekleta in veselje nad lepoto domače zemlje, to vse se opeva v prečudnih izpremembah. v narodni pesmi, ki je izraz ljudskega mišljenja in čuvstvovanja. — Eden. je pesem naredil in •jo zapel, drugi so se naučili od njega in so jo peli, da je šla iz roda v rod. Ni čuda, če se je pri tem v marsičem izpremenila.
»Človek, ki pri delu poje, je slika največje življenjske umetnosti k je nekdo rekel. In koliko se je pri nas na kmetih pelo pri delu! Če po tem računamo višino ljudske umetnosti, t. j. kulture, potem je prav zares velika in visoka!
In v družabnem življenju je bila so-
OdvefitiK
dr. Anion raegusar
naznanja, da je otvoril
odveln. pisarno v Brežicah
nasproti sodišča.
17
RAZNO
Smith — ministrant. V
katoliškem malem mestu Absekonu v Severni Ameriki je pri službi božji poslalo naenkrat slabo- mašnemu strežnj-ku, ki je zalo moral oditi iz cerkve. Takoj pa je njegovo mesto pred oltarjem zavzel neki gospod. Duhovnik jc pozneje vprašal, kdo je strežnika nadomestoval in je z začudenjem zvedel, da jc ministriral pri nicgcvi maši sam Smilil, pri zadnjih volitvah kandidat za predsednika Ze-dinjenib držav in načelnik Njujorka.
Kardinalov spominek. Ko i« po Belgiji divjala Vf'ina vihra, sla dva moža stala ob strani nesrečni deželi. To sta bila iiincški belgijski kardinal Mercier in sedanji ameriški predsednik Hoovcr, l;i ie tedaj skrbel za prehrano v porušenih krajih. Naravno, da ja v ? ,I1v10Žn' čeprav enega katoličana in enega protestanta, vezalo moško prijateljstvo. Ko se je lloover poslavljal iz Bel-je prosil Mercierja,
Zagorski zvonovi.
V tem pa je obiskal Križnar svojo sestro, Jese-liovko, in jo krepko prijel v roko. Toda Katra ga ni pustila do sebe. Imela je svojo trmo in je na vse očitke odgovarjala:
»Obljubila sem, dala sem svojo besedo, ki je ne bein nikdar prelomila.«
»Toda cerkev vendar ne bo skončana,« je rekel brat, »vrgla boš denar skozi okno.«
»Dokler ne bom videla, da je cerkev dozidana, ne bom dala svojega denarja,« je odgovorila Katra; -.kakor hitro bo streha zgotovljena, bodo dobili moj denar, — niti dneva prej. Tako sem odločila in pri lem ostane.«
»Boš pa plačala zaostale dolgove, delo bo potem zopet zastalo in sčasoma vse razpadlo.«
»Ne, ne. Cerkev mora biti tudi plačana, ne samo sezidana, preje ne dam denarja. Moj denar je določen za izpopolnjenje in vzdrževanje cerkve, da borao gotovo dobili župnijo in duhovnika — tako sem določila.«
Križnarju se je odvalil kamen od srca in zadovoljno se je namuznil. Sedaj mu je bil denar že zagotovljen; vendar je poskusil še z zadnjim napadom:
»Uničen bom, če bom moral izplačati kapital,« je rekel z vzdihom.
»Ne bi bilo tako hudo, ne... saj je veliko posestvo in brez dolga! Sicer pa je to najina dolžnost, še od očeta; ako ti nočeš ničesar dati, moram jaz toliko globlje seči v žep.«
»Dolžnost?« je vzkipel Križnar, »to je laž; za
ccrkev ni oče nič obljubil, niti vinarja. Stari norec, Jože, te je preslepil.«
Bodi tiho, brat,« je suho rekla Katra, »dobro vem, kar vem, marsikaj sem slišala cd starega Osojnika in našega očeta in tega nisem pozabila. Nič ni drugače, kot tako, da ti je oče pred smrtjo nekaj naročil.«
»Tega mi ne more nihče dokazati! Kar naj poskusijo mi- s sodnijo kaj naprtati!«
»Posvetna sodnija te ne more k ničemer prisiliti, to vem, toda nahaja se še neka druga sodnija.«
»Da, da, le pridiguj, saj to znaš,« je zakričal Križnar z jeznim obrazom. »In še enkrat rečem, da mi ni oče naprtal niti vinarja.«
Grenko sta se poslovila brat in sestra.
Štirinajst dni kesneje sta šla Osojnik in čevljar Gašpar k jesenovki in jo prosila, naj da obljubljeni kapital cerkvi. Toda Jesenovka je vztrajala pri svojem sklepu, da bo dala denar šele tedaj, ko bo cerkev pokrita in ob določenem roku plačana. Na Markovo pripombo, da je obljubila dati denar, kakor hitro botro začeli z zidanjem, je pojasnila, da to ni res, da dobro ve, kaj je govorila — njen svak, Jože — se je zmotil. Ko jo je čevljar Gašpar prosil, naj bi denar vsaj zapisala cerkvi, da bo za vsak slučaj zagotovljen — zakaj ljudje so umrljivi, je rekla Katra nevoljno:
»Ne bom še umrla, ne! Bolj zdrava in močna sem kakor marsikatera mlada in moja beseda velja toliko, kot bi bila zapisana.«
Njen mož, Martin, se je previdno vtaknil vmes in rekel:
»Toda Katra, zapišeš pa že lahko; saj ostane denar vechio v tvojih rokah in ga lahko daš, kadar hočeš. Človek ne ve, kaj se mu lahko pripeti.«
»Tako, tako, ti revček, sedaj si pa nekaj pamet-
6*
seščina najprimernejši kraj za izkazovanje ljubezni in pomoči v veselju in v žalosti. Pri delu pomoč, v veselju soveselje, v žalosti sočutje in dejanska pomoč, ne šele na prošnjo, ali pritisk, ampak kakor nekaj samo cb sebi umovnega.
Zimski večeri, kako dolgi so v samoti, kako kratki v družbi enakomislečih sosedov! Ti zimski večeri so bili središče in ognjišče vaške skupnosti. Prav ti so prenašali ljudske pravljice in pripovedke ter narodne pesmi z roda v rod.
Pa so prišli še cerkveni, vaški in družinski prazniki, ki so združevali celo vas kot enotno občestvo v veselju in pesmi.
Življenje na kmetih ni bilo enolično in dolgočasno! Narava, družina, vaška skupnost so iludile lepe in res srce dvigajoče zabave iz svojih lastnih zmožnosti. To je bila glavna vrednost stare kmečke kulture, da je izšla iz kmeta, da si jo je sam ustvaril. Vse jo bilo resnično, domače in ne izumetničeno; to pa zaradi tega, ker je bil kmet sam preprost in resničen in ni poznal ponarejanja in prevare.	(Dalje prih.)
Kako znalo drugod!
Večkrat Slovenci sami sebe pomilu-jemo, češ, da smo reven in ubog narod, zraven se pa prav nič ne ustrašimo zapravljati, naj bo pri pijači ali sicer ob drugih piilikah. Malokje po svetu vidite, da bi se toliko vina polilo z miz, kot se pri nas po nekaterih krajih in nikjer ne vidite, da bi toliko ljudi vozilo ob nedeljah zvečer barke : domov. Zunaj po svetu nas poznajo kot dobre delavce in — velike zapravljivce. Le
poglejmo resnici v obraz, spoznanje je prva pot k boljšemu.
Zato ni odveč, če opozorimo na to, da je varčevanje nujna potreba, če hočemo, da kdaj kaj pomenimo. Koliko se trudijo veliki narodi, da bi vse svoje ljudi naučili varčevanja. Neprestano govore o tem, v vseh listih se o tem bere. In res moramo reči, da so ravno veliki narodi, ki danes vladajo svet, silno varčni. Francozi so n. pr. silno skromni in varčni, zato pa so s svojim denarjem obvladali pred vojno vso Evropo. Nemci, ki so izgubili s propadom svojega denarja vso prihranke, sedaj znova hranijo in varčujejo. Njihove hranilnice se postavljajo, da imajo že več kot polovico tistih vlog, ki so jiii imele, predno je denar propadel. Čehi so s svojim varčevanjem utrdili gospodarstvo svoje nove države.
Zlasti gredo povsod za tem, da zbero prav ves denar, tudi najmanjše zneske v hranilnicah. Drže se načela, da ne sme nihče držati nobenega odvisnega denarja doma. Če leži denar doma, ne pride v splošno korist, pa se tudi hitreje in lažje zapravi za stvari, ki niso neobhodno potrebne. Navaditi pa hočejo svoje ljudstvo tudi na vztrajno varčevanje malih zneskov. V Nemčiji dobite po vseh večjih mestih pri urarjih ure, ki se dajo naviti le, če se vrže v posebeu predalček ena marka. (Marka je nemški denar, ki je vreden okrog 13 Din) kot hranilna vloga. Velike hranilnice imajo po izložbenih oknih velike priprave, ki jih geni poseben električen motor. Te priprave kažejo mimo idočim, koliko lahko prihranijo v enem letu, v petih, v desetih letih, če »pravijo na dan po eno marko, ali na mesec
deset mark. — Tako delajo veliki narodi, tako vzgajajo za varčevanje. In ni jih sram tega. Ali naj mi zaostanemo, Vsaj otroke naučimo varčnosti I
Pri naših kmetskih hranilnicah in po. sojilnicah dobite majhne domače hranil, nike. Hranilnik se vzame na dom in vsak denar, ki ga kdo dobi in ne rabi nujno, sc vrže notri. Ključek pa ima hranilnica. Ko je hranilnik že precej nabral, se nese v hra-nilnico, kjer se nabrani denar vpiše kol vloga v hranilno knjižico. Vprašajte tudi pri vaši hranilnici za take hranilnike.
Vsem prosv. in izobraž. društvom.
Ker prihajajo vprašanja, kako je s pr<^ davanji, tečaji in občnimi zbori, po novem zakonu o društvih, sporočamo včlanjenim društvom sledeče: Vsako društvo mora prijaviti predavanje, tečaj, članske sestanke, občne zbore in seje 3 dni pred sestankom politični oblasti t. j. okrajnim glavarstvom. Društva, ki imajo redne tedenske sestanke ob isti uri, zadostuje, da napovedo enkrat in tej napovedi se doda opomba, da se vrže vsak teden ali mesec ob istom času. Ne pozabite navesti dneva, ure, kraja in dnevnega reda sestanka.
Prosvetna zveza v Ljubljani,
Knjigoveški tečaj priredi Prosvetna zveza 2. februarja, in sicer samo za društvene knjižničarje. Tečaj se prične ob 9 v Akademskem domu. Vsako društvo, naj priglasi do 27. januarja udeležence.
Maskerski tečaj se vx-ši 3. februarja
nega povedal, kajne!? Ti seveda ne veš, če človek komu kaj pripiše, ni več njegovo. — Rada verjamem, da boš vesel, če bi kmalu umrla. Toda kdo bo potem pazil nate in te čuval, da ne boš vsega jedel in si pokvaril žedodec, da se ne boš desetkrat na dan prehladil in potem vso življenje krehal? Ali pa bi se mogoče rad še enkrat oženil, kaj? Ne, ne bom še umrla — preden ne bo cerkev izgotovljena, prav gotovo ne bom umrla.«
In tako sta oba odbornika brez uspeha odšla. In v prihodnjih dneh so šli graditelji zopet nabirat denar. Gašpar in Močilnikar sta šla v sosednje trge in vasi, Osojnik pa je poskušal svojo srečo v zagorskih in podgorskih hišah. A uspeh je bil na obeh straneh zelo klavern. Ljudje so se opravičevali, da nimajo denarja, ker je bila prejšnja letina tako slaba. V Zagorju je moral slišati Osojnik pri nekaterih kmetih marsikako grenko besedo, da bo uničil občino, da cerkev ne bo nikdar gotova in drugo. Ves potrt in poln skrbi se je vračal Osojnik zvečer domov in vedno vesela Tončka se je morala zelo truditi, da je pregnala oblake z bratovega čela. 'Toda kljub vsem razočaranjem se ni ohladilo Osojnikovo navdušenje za veliko delo.
V.
fckobčevega Jožeta pa že več tednov ui bilo na izpregled. Ni ga bilo ne v hribih, ne v dolini, nihče ni vedel kje je, nekateri so že govorili, da jo najbrže zmrznil na Črni steni. Pri Jesenovcu niso bili v skrbeh radi Jožeta. Njegov brat Martin, kakor tudi Katra sta b>la mnenja, da se ntu gotovo ni nič sto-rilo, ker zna paziti nase in je zelo trdne narave. Večkrat ga že cele mesece ni bilo na izpregled, a se je potem zopet prikazal. — Imel je namreč neke 5°
skrivne opravke. In res, prvi teden po novem letu se je Skobčev Jože zopet pojavil. Prišel je iz doline, šel je skozi vas, ne da bi koga pozdravil, pri Močil-nikarju je nekaj časa govoril s staro materjo, zvečer pa je prišel k Osojniku.
Marko je bil veselo presenečen, ko je nenadoma zopet zagledal pred seboj starčka živega In zdravega, toda starec je z zaničljivim obrazom izjavil, da bi z njim med štirimi očmi rad nekaj govoril. Ko sta stopila v stransko sobico, je Jože brez ovinkov rekel:
- Osojnik, ali potrebuješ novo deklo?«
Začudeno je pogledal mladi kmet starčka v obraz in nato odgovoril:
»Novo deklo? To je pa čudno vprašanje... Sicer bo šla Liza, mala dekla, kmalu domov k svoji bolehni materi, a se bo poleti zopet vrnila. Mislil i smo prebiti zimo brez tretje dekle — potrebovali pa bi na vsak način eno; vendar se ne zanimam za te reči, zato skrbi moja sestra.«
»S teboj hočem urediti to stvar. Z ženskami nc morem govoriti.«
»Kako prideš do tega, da ponujaš deklo? In kakšna je?«
»Mlada in močna, tudi pridna — baš za vaše posestvo — sicer nekoliko mestna; prihaja oddaleč, a ne za veliko plačo.«
»To jc čudno, da hoče kdo oddaleč priti v to skrito dolino.«
»Ker se mi zdi, da zunaj ni več na varnem in hočem, da bi prišla v pošteno, dobro hišo,ž je za-mrmral Jože,
»Toda kaj te zanima to dekle?« je vprašal Osoi-nik zelo začuden.
»Nehaj že enkrat s svojimi vprašanji,« je rekel starec. »Saj mi je že itak težko o tem govoriti; toda ker ze mora biti, zato povem raje vse naenkrat, kot
naj mu da kak spomini. »Kaj naj vam dam?.: vpraša kardinal. »Vaš rožnivencc mogoče.« In še danes nosi vodnik največje svetovne sile skromni rožnivcnec p« sebi.
Zadnfi Romauovio. Žalostna je povestnica car-ske vladarske hiše Ro-manovičev Car in njegova družina so padli pod boijševiSkimi streli. Drugi umirajo v progo anstvu. Pretekli teden jc umrl veliki knez Nikolaj Nikolajevih. Bil jc tudi eden izmed naslednikov za presto!. Zdaj jc pravi carski naslednik in zadnji Romatiovič volilu knez Ciril.
Šola za berače. Najliui-šc socialno zlo na Kitajskem, so berači, Posebno v mestu Kantonu jih i« na tisoče. Oblastva skušajo priti temu v okoni na ta način, da so odprla posebno šolo za berače in postopače. Tu jc vsak tak nadležnež prisiljen se učiti kake obrti. V šoli je že 700 »učencev«.
Stara postava. V neko
prvovrstno londonsko restavracijo pride eleganten gospod. V rokah ima lep kos surove telelinc, Gre v kuhinjo in prosi, naj mu dajo ponev in prostor pri ognjišču; masti da je tudi prinesel s sc-
Zopet samo za člane prosvetnih in izobraževalnih društev. Začetek ob 9. uri v Akademskem domu. Konec ob 4.
Režiserski tečaj bo 10. februarja za društvene režiserje. Začetek cb 9 v Akademskem domu. Za vso tečaje prejema prijave Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesto št. 5.

Sporedi od 21. do 31. januarja 1029.
četrtek, 21. jan.: Radi snaženja strojev program izostane.
Petek 26. Jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13 30 Stanje vode in borzna poročila. 17 Radio-orkester. 18,80 Gospodinjska ura. 19 Francoščina. 19.30 Varstvo spomenikov. 20 Pevski večer pevskega društva Slavec, Radio-orkester. 22 Poročila in časovna napoved.
Sobota, 26. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Stanje vodo in borzna poročila, 17 Radio-orkester. 18 80 Delavska ura. 19 Nemščina. 19.30 O jezikovnem razvoju otroka. 20 Lahka glasba (klarinet, harmonika, bas). Vmes kupleti in kvartet :>Ljub-Ijauc-. Radio-orkester. 22 Poročila in časovna napoved.
Nedelja, 27. jan. 9.30 Prenos cerkv. glasbe iz (ranč. cerkve. 10.30 O elektriki in gospodarstvu. 11 Hadio-kvartet. 12 Časovna napoved. 15 Reproducirana glasba. 15.30 Humoristično čtivo. 10 Radio-orkester. 17 Recitacije. 20 Pevski večer Scttnerje-vega zbora, Radio-orkster. 22 Poročila in časovna napoved.
Poudcljek, 28. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved. Reproducirana glasba.
^-.mv - ....... - ; ,1-j™. i	,	tt^' MtBOi -
I Za rejo slabotne in shujšane živine ler okrep- g tjenje breje živine in telet je potrebno in edino | ! uspešno iTEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINOki g dobi pri M. Težak-u, Zagreb, Gunduličcva 13, e
13.30 Slanje vodo in borzna poročila. 17 Radio-orkester. 18.30 Ceščina. 19 Francoščina. 19.80 Zdravniško predavanje. 20 Sonatni večer. 22 Poročila in Časovna napoved.
Torek, 29. jan.: 12 20 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved. Reproducirana glasba. 18.30 Stanje vode in borzna soročila. 17 Radio-orkester.
19	Nemščina. 19.30 Kemija vsakdanjega življenja.
20	Radio-orkester. 22 Poročila in časovna napoved.
Sreda, 3«. jan.: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved. Reproducirana glasba. 13.30 Stanje vode in borzna poročila. 17 Radio-orkester. 18.30 Pravljice. 19 Srbohrvaščina. 19.30 O Franciji in Frane<wiU. 20 Večer slov. narodne pesmi. Izvaja Dravska divizija. 22 Poročila in časovna napoved.
Nove knjige in skladbe
Sveta čistost. Kateheze o šesti božji zapovedi za razne skupine šolske mladine. Izdalo ."Društvo slovenskih katehetov" v Ljubljani, 1928. Založila prodajalna KTD (Ničman) v Ljubljani. Cena 5 Din izvod.
Zbirka katehez, ki so bile odobrene v katehetskem društvu in objavljene v listu :>Vzajemnost , je izšla v posebnem sešitku z zgorajšnjim naslovom. V izdelavi se vpo-števa že besedilo novega katekizma. Po knjižici naj bi segli ne le katehetje, marveč tudi starši in cdgojitelji, ki jim je na tem, da zavarujejo dragocen zaklad čistega srca v mladini.
Molitvenik »Presv. Srce Jezusovo«, (2. izdajo priredil o. Janez Pristov, D. Z.) Izdala ga bo letos v jeseni 1929 Mohorjeva družba v Celju za 1.1930 kot doplačilo, vezanega z rdečo cbrezo po 20 Din, z zlato obrezo pa 28 Din. Ko boste zdaj po novem letu gg. duhovnikom - poverjenikom oddali 20 Din kot udnino za Moli. knjige za 1.1980, dodajte še 20 Din za ta lepi molitvenik. Ima
lepe slike Srca Jez., nove odstavke o sapo-stolstvu mož« in »posvečevanju družin pre-svetemu Srcu Jez.,« na koncu pesmi na čast božjemu Srcu z notami.
14 mašnih pesmi. Za mešani zbor zlo žil Martin Železnik. Besedilo spisal Gregor Mali. Partitura 32 Din, glasovi po 6 dinarjev. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Železnik ima svoj slog: sveže melodije, lastna harmonizacija, pri vsom tem pa velika preprostost. V teh pesmih je isto, le da je zbirka v drugem delu težjega značaja. Zbor, ki se jih lotil zadnjih 6 ali 7, mora imeti za disonance in kromatike vprav isti čut in vežbanost kot za konso-nancc in diatoniko. Da sta zadnji dve pesmi brez napovedanega takta, ne bo zborovodje nič motilo. Orgelski del razen par mest, ki se pa po nepreveliki vaji tudi kmalu obvladajo, nima težkoč. Kar je pa pri teh pesmih zlasti hvalevredno, je novo, zelo lepo besedilo — osem svežih, liturgič-
Pogoste stufiaje
obolena od prehlada je treba iskati tudi na pomanjkljivem negovanju telesa. Jako mišice zdravi živci z dnevnim negovanji m so najboljša obrana. Tudi pri kihanju, hr,-pavosti, vralobolu, kašlju, gripi, pri raznih živčnih ter reumatičnih bolečinah je Ft 1-lerjev ElsatWd vporabljen že 32 tet na zunaj in znotraj, dober prijatelj v ardib dnevih. Dobi se povsod, poizkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Dih. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti za vsaj 62 Din, naravnost pri lekarnarju FELLER, STUBICA DONJA, Elsa trg 10, Hrvatska. A kot čistino sredstvo: E'sn kroglice, 6 škatljic 12 Din.
18
boj. Lastnik in kuharji so začeli strmeti nad pre-čudno £ostovo željo. Ta ■se pa m dal spoditi, dokler ga niso s teletino vred postavili na ccsto. Tcda glej, čez pol ure se mcž vrne; pa ne samo s teletino, marveč še 7. dvema policajema in sodnikom. Slednji prebere strmečemu hotelirju angleško postavo iz leta 1473., ki »dovojuje slehernemu aigleškemu državljanu zastonjsko uporabo restavracijskih kuhinj«. O tej postavi bodo baje šc v parlamentu govorili.
Tolstoj in vozn!k ali sila kolo lomi. Rajnki Tolstoj, znameniti ruski pisatelj, jc bil hud nasprotnik kletvini. Nekdaj pa se mu je primerilo sledeče. Vozil se je po južni Srbiji. Njegov kočijaž je preklinjal, da so se iskre delale. Tol-!J°i sta je nekaj časa poslušal, nato pa mu je obljubil napitnino, ako nc hp več klel. Kočijaž je bil zadovoljen in se res vzdržal prekrepkih kletvic. Ko pa se je zveče-»lc, co bili še na poti. Konji so se bali teme in niso hoteli dalje. Tedaj se obrne kočijaž lc Tolstoju in ga poprosi, naj 11X1 dovoli malo zakleti,
pa v odlomkih. — O moji sestri si mogoče že slišal. Dvajset let je bila mlajša od mene. Pred mnogimi leti je izginila in nihče ni več slišal o njej. Sedaj leži že več kot dvajset let pod zemljo... Takrat je bilo, ko jc imel knez pri nas lov. Lenko je zapeljal neki lopov, imeniten lopov. Nekega dne je prišla k meni in mi potožila svojo nesrečo. Stal sem ji ob strani v najtežjih dneh, držal otroka pri krstu in ga dal dobrim ljudem v varstvo. V Zagorju ni nihče zvedel o sramoti, tudi moj brat Martin ne. — Lopova sem našel. Poročiti se ne more z Lenko, toda otroka hoče vzeti in skrbeti zanj. Tega ne c' olim, za nobeno ceno ne!... On je že dobil svojo kazen, lopov; žal sem ga slabo zadel, ker sem bil preveč razburjen — vendar ima dovolj... Lenka je v tujini umrla in jaz sem skrbel za otroka, kot bi bil moj. Sedaj je deklica že velika in že dalje časa — v mestu; a zdi se mi zanjo ni varno med tujimi ljudmi in posebno v mestu. Zato te prosim, da bi vzel deklico v svojo hišo. Pri vas bi bila dobro spravljena.«
Z vidno muko in v pretrganih stavkih je povedal Jože to zgodbo. Nato je umolknil in se ves tresel.
Osojnik je začuden stal pred njim in tudi molčal. Čez nekaj čas je rekel:
..Okoli tebe so same skrivnosti, Jože; — toda zakaj ne daš otroka gor k svojemu bratu, Jesenovcu°<< »Saj ni več otrok,« je odgovoril starec, »temveč veliko, močno dekle. — Imam vzroke, zakaj je ne dam k Jesenovcu. Moja svakinja; Katra ne zna občevati z ljudmi. Ako bi tako delala z deklico kot z mojim bratom, bi bila revica. In predvsem ne sme nihče vedeti, čigavo je dekle — najmanj pa še Martin in Katra ter Knižnarjevi.«
»Zakaj pa? — Enkrat mora priti stvar na dan.« »Ne, ni treba, ne sme se zvedeli!« je rekel Jože in udaril z nogo ob tla; »tebi bom predložil listine,
da boš vedel, kdo je deklica, drugemu pa ni treba vedeti; nikomur nič mar, ako jo vzameš za deklo. Naj ne pride sramota na grob moje sestre Lenke — saj je bila dovolj nesrečna, revica...«
Starec je nenadoma umolknil, se obrnil in si parkrat potegnil z rokavom preko oči, nato pa je nadaljeval z izpremenjenim glasom:
Sam bi še moral še sramovati v svojih starih dneh, to je bridko, preveč bridko. In imam tudi še druge vzroke, da grem po tej poti.«
.. Ako hočeš, da te ljudje ne bodo videli, moraš hoditi po temnih in skritih stezah,« je mrko odgovoril starec.
»Ali ve deklica, kdo je?«
-O očetu ne sluti ničesar. 0 materi ve.«
»Tvoja skrivnost torej niti en dan ni varna,«
»Zakaj ne?«
Deklica sama bo govorila in izdala, kdo je.«
Zopet se je mož stresel; nekaj časa je molčal, nato pa je ostro rekel:
; Ne more govoriti, ker je — nem a.«
»Kaj? V resnici nema?« je presenečeno vprašal Osojnik.
Da, otrok je že od rojstva nem.:;
»Potem bo še težje ohraniti skrivnost, zakaj nem človek vzbuja tem večjo radovednost ljudi.«
»Radovednost ljudem nc moremo prepovedati, toda radovednost ne pride dalje, kakor ji sami pomagamo. Nihče ne ve o dekličinih razmerah, razen ti in jaz. Midva pa bova molčala in stvar je končana.«
»Moj ljubi Jože, to stvar bom moral malo pomisliti. — To nikakor ne gre; da bi najel tujo osebo; in nikomur ne povedal, kdo in odkod da je.«
»Marta, otrok moje sestre ni nikaka oseba, temveč poštena, nedolžna deklica. Ako ti ne moreš mol
čati, potem raje ne pripeljem deklice sem.
Mislil 4a
no občutenih, v dobri pesniški obliki podanih spevov vsak po štiri vrstice. Boljšim in pa srednje izvežbanim zborom zbirko najtoplejc priporočamo.
Kalko love slanike.
Neizčrpna polja živih plodov so morske globine, ki ne dajejo človeku manj hrane, kakor kojpna cemlja, V mislih imamo neprecenljive množine užitnih živali in rib, ki je med njimi najbolj razširjen in najbolj poznan slanik (amik). Ves severni dol Atlantskega oceana med Ameriko in Evropo s Severnim in Vzhodnim morjem, pa tudi deli morja na severu Azije, so njegova brezskrajna domovina, najbrže je pa tudi slanik Tihega oceana, ki ima velik gospodarski pomen za ameriško in japonsko obalo, njegov najbližji sorodnik.
Slaniki se drste jeseni in pozimi na širokem morju in tudi na plitvinah ob obali in ustjih rek, kjer voda ni skoraj nič slana, tako da jih tudi ločimo na slanike širokega morja in na obalske slanike.
Škotski slanik pride pred drstitvijo v zgodnjem poletju na škotsko in angleško obal, kjer ga silne množine polove škotski, nizozemski in nemški ribiči. Ti zgodnji slaniki so najboljše blago za soljenje.
Jeseni se pa slanik pokažo tudi na norveški in švedski obali, kjer ga polove tako mnogo, da no morejo vseh rib uporabiti živih in jih zato suše ter sole. Ali bi mogli ob pomisli na velike lakote v Rusiji in drugod razumeti dejstvo, da morajo v mnogih primorskih krajih ob bogatih lovih po-
rabiti velike količine rib za — gnojenje.
Slaniki niso povsod enako veliki, ker se pokažejo na različnih, zelo oddaljenih krajih v raznih starostih, a največji so pozimi na Norveškem, ki presegajo tudi dolžino 30 cm ter so polni jajc in tako imenovanega mleka.
Slaniki potujejo v miljardnem številu v vlakih, ki so po več milj dolgi in široki, blizu pomorsko površine, — večkrat v podobi klina, kakor ptice selivke — v silne razdalje po morjih, da najdejo hrano. Preživljajo sc z zelo malimi raki, ličinkami raznih morskih črvov in tudi z malimi mehkužci. Ker jim neprebavljeni mehkužci dajejo slab duh in okus, morajo imeti ribiči slanike zaprto nekaj dni v mrežah, da prebavijo hrano, ker bi bili drugače neužitni.
Kdor še sam ni videl množic slanikov, ne moro verjeti, da so mogoče take množice. Ker so plitko poti vodno površino, sc v mraku svetlika zrak nad njimi, da jih ribiči kar z lopatami zajemajo iz morja v čelne in če postavijo veslo v živo maso, obstane veslo po konci. Te žive reke pa spremljajo stotine lačnih sovražnikov in roparjev. Celi oblaki kričečih galebov letajo nad slaniki, okrog njih v vodi pa drve strašne morske pošasti, kiti, morski psi in drugi požeruhi. Roparske ribe na ženo vlake slanikov v zalive, kjer jih obkolijo, da se slaniki strnejo gesto skupaj v tako-imenovane >slanikovo goreč. Riba se tišči ribe, da stoje nepremično navpično, na po-ton slanikov. V teh številka!) pa niso vračunani sveži slaniki, niti posušeni, temveč samo nasoljeni, če ujamejo v eno mrežo naenkrat sto ali več sto sodčkov, ni redek
vršino morja pa se dvigajo milijoni zračnih mehurčkov, kakor da bi vrelo morje.
Čeprav znese samica 30.000 jajc, ven-dar slaniki ne spadajo med najplodnejše ribe, ker jačka požro razne morske živali, poleg tega pa slanik tudi ne živi dolgo. Kakor imamo v lesu dreves . letnice , tako imajo »letnice-:; slaniki v. luskinah in po njih vidimo, da jih je ogromna večina starih le okroglo po pet let, vendar so pa ujeli že tudi 10 let .stare ribe.
Kako dolgo že slanike love, sc no da več ugotoviti, pač pa nam jo znano, da so se Skandinavci pečali že v XIII. stoletju z lovom, ki so ga Nizozemci razvili tako mogočno, da je nastal izrek, da je Amsterdam zidan na slanikovih kosteh.
Kakor rečeno, ima tudi morje svoje dobre in slabe letine, in primirilo se je že da ob kaki obali po več desetletij ni bilo nobenega vlaka slanikov, potem so sc pa na srečo prebivalstva ribje množice z.opet vrnile s še večjim bogastvom. Kako važni so slaniki v naredno-gospodarskern ožim za severne obmorske države, naj pričajo številke iz lota 1911. Ob škotskem obrežju so tega leta nalovili 1,429.551 ton, na Angleškem 750.000, na Nizozemskem 638.587, na Norveškem 623.310 in v Nemčiji 317.356 lov, in znani so celo lovi s po 60.000 ton v
Siivovko, brčngavee, p&Iinoirac, rum in hruševte
si lahko napravita z našimi esenci. Steklenica za napravo 4—5 1 žganja siane samo Din 20'—, po pošti Din 32-—. Tečno navodilo mi vsaki steklenici. - Samo v dro^eriji A. Kan« »,3n©ua, Ljubljana. Ž dovslio ul I
sem, da boš gotovo uslišal mojo prošnjo, ker je to veliko, dobro delo. Sedaj, ko si mi odrekel, ne vem, kaj bi storil z otrokom. Mogoče bom še nekaj časa živel, sicer bo otrok izgubljen, popolnoma izgubljen.«
Obupano in pretrgano je izgovoril starec te besede. Vsa odurnost, mrzlota je izginila z njegovega obraza in globoka, razjedajoča bolečina se je zrcalila na njegovem obrazu.
v Saj nisem rekel: ne,« je povzel besedo Marko, : in sem tudi z veseljem pripravljen olajšati tvoje skrbi, ako morem; samo ne smeš zahtevati nespametnih stvari. Posle v naši hiši najema moja sestra; zato mora Tončka tudi natančno vedeli, kdo jo ona, ki jo vzame za deklo. Med menoj in Tončko ni ni-kakih skrivnosti — prav nikakih.«
»Tončka — Tončka,« je neodločeno rekel starec.; ;;ženske so vse bolj ali manj slabe in kvarijo može — da, da, večina so take — človek jim ne more zaupati. —• Tončka mogoče ...«
»Tončka je bolj močna in zanesljiva kot inarsi-kak mož.«
»Da, da, ako so med ženskami izjeme, potem je Tončka izjema. Tončki bi mogoče lahko zaupal; toda jaz ne znam govoriti z dekleti, tega ne zmorem.«
: Bom že jaz govoril s sestro, in trdno upam, da lahko pripelješ svojo varovanko. — Marta je ime otroku, kaj ne?
»Da, Marta, a ni več otrok, četudi izgleda kakor nedolžen otrok... Toda čuj, nekaj moram brezpogojno zahtevati, namreč, da razen tebe in tvoje sestre nihče ne zve niti besedico o tajnosti — nihče.« , >To govoril a svojo sestro in mislim, da ti lahko obljubim. — Jutri zvečer boš dobil točen odgovor.«
'. Hvala, Osojnik; nisem se molil o tebi. Ti si
3'
edini človek, na katerega se zanesem in lahko zanesem.«
Naglo se je obrnil in odšel.
Takoj ko je starec odšel, je govoril Marko s svojo sestro radi tuje deklice in se toplo zavzel za siroto. A ni bilo potrebno, zakaj Tončka je bila takoj vsa vneta za to, da reši ubogo, nemo siroto pred nevarnostmi in jo vzame v svoje varstvo. Molčanje o dekličinem rojstvu jo smatrala Tončka za samo-posebi umljivo, da, smatrala je to za dolžnost napram nesrečnemu, zapuščenemu otroku. Naslednji večer je dobil torej Skobčev Jože tolažilno potrdilo, da bodo sprejeli njegovo nečakinjo in ako bo deklica pridna, bodo ravnali z njo kakor s članom družine. Tončka je celo izjavila, da je pripravljena sama iti po tujo deklico v mesto. In osem dni pozneje je bila deklica že v Osojnikovi hiši. Brat in sestra pa sta bila zelo presenečena.
Marko kakor tudi Tončka sta si predstavljala Jožetovo varovanko kot slabotno, revno, napol otroško bitje. V resnici pa je bila Marta visolcoraščeno dekle, večja in močnejša kot Tončka. Imela je lepo, gibčno telo, goste zlato lase, globoke modre oči in lepo oblikovan obraz. In vendar je ležalo na njenem obrazu nedolžnost, čistost in otroška vdanost.
Zagorci so se začudili nenavadnemu prihodu tuje, neme dekle v Osojnikovo hišo. Radovednih vprašanj kar ni bilo konca. Ker pa Marta ni mogla govoriti, drugi posli pa niso ničesar vedeli, so se končno ljudje zadovoljili s Tončkovo izjavo, da je nova dekla iz dobre družine iz dežele in da jo je neki znanec izredno toplo priporočal.
Naročajte »Domoljuba"!
ker sc siccr konji ne bodo premaknili z mesta. Tolstoj mu jc, hočeš nočeš, moral dovoliti; priporočal pa mu je največ' jo previdnost
Kuhan riž. V Afriki, zlasti ob ravniku jo neznosna vročina. Naravno, da črnci snega sploh no poznajo. Nekoč je nemški raziskovalec Kri' stein skušal dospeti na 5000 m visoko kiiiman-džarsko pogorje. S seboj je vzel par zamorcev za nosače. Ko so dospeli v višino, kjer je večni sneg, so zamorci jeli vpiti: »Walli, walli« (kuhan riž, kuhan riž) in so si začeli gatiti sneg v usta. Toma kmalu jih je začel sneg v ustih peči in so sc spustili v dir navzdol, ker so mislili, da je gora zakleta.
Jajca od 'A m. Slavni švedski raziskovalec po Aziji Sven Hedin piše »Berliner Tagc-blaltu«, da so našli v srednji Aziji pol metra velika jajca. Znesla jih je samica kakega dinozaurusa. To so ' bile do 30 metrov dotgc pošasti v prastarih dobah, Gorje jih srečati takole pred kosilom, kaj? Pa bi se ne bilo jih treba bati, ker so bili dino-zauri udarjeni le na solato in drugo zelenjavo! mesca jim ni šlo.
aacK pr"C|<K m njih
kulftvatorje, oRopMlnl- ^^ ke, brane Itd.	^
dobavlja hitro in zelo ugodno	'
FERDO SMOLA,
Sv. jurlj ob fu£nl Sel. (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo),
reg. zadruga z neomejeno zavezo
Telefon štev. 8	"V NOV^Itl lUCSllt Brzojav: Ljudska Novomesto
Obrestuje hranilne vloge od 5%—7%.
Za vloge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem in lastno poslopje na trgu Kraljeviča Petra. Ne odračunava nikakih davščini — Posojila na poroštvo in vknjižbo. — Ugodni Irgovski krediti I
Slabi zobje
•kvarijo najlepSi obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe bibl odstranite z vporabo krasno osvežujoče Cnlo-roilont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj elnnovine, posebno v. vporabo zobčasto Chlorodom-Sčetke, ker lsltf čisti zobe tudi na njib stranicah ter obstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodonf ščetka za otroke, za dame (mehke Sčetine\ za gospode! (trde Ščetine). Pristno samo v originalnem miidro-zelenem 0'ii0tu 7, napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-' Werke A. <)., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviju:, TvomVo Zlatorog, Maribor.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
vrednosti ve?, stotisoč švedskih kron. (1 šv. krona 15 Din).
Da pa za take love mreže niso majhne, je umevno samo ob sebi. Rabijo celo po 280 metrov dolge in '28 m globoke mreže, ki jih po več združijo v verigo. Za eno mrežo je potrebnih 14 do 18 mož in več čolnov. Z enega lovišča na drugo pa prevažajo te velike priprave posebni parniki-vlačilci. Ko ribiči mreže vzdigujejo, plase ribe s kričanjem in mečejo v globočino belo pobarvane deske v podobi ogromnih rib, ki jih slaniki smatrajo za roparice. Iz teh velikih mrež ribiče predenejo ujete ribe v male mrežo, da jih lahko sproti sole ali suše v dimu. PODPISANA PREKLICUJEM, da sem govorila proti potniku tvrdke Singer g. Šekiču iz Nov. m., da je Klobčarjeva hiša v Drašičih št. 27 zaražena, in mi ni znano, da bi bili Klobčarjevi res tako zaraženi in sem prepričana, da nimajo te bolezni.
Marija Koren.
DOMOLJUB V vsako hišo Domoljuba F
Edino najboljši šivalni stroii in pletilni švic. „Dubled" stroji ter kolesa
za rodbino, obrl in industrijo so Ie
los. Peielinca
Griizner, Adler
Najnižje cenel Tudi na obroke
Uublfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVtečla garancija.
Prave turistovske, smuške in vse vrste
športnih čevljev
prodaja najceneje Ipecijalna izdelovalnica gorskih čevljev
J. Brajer, Ljubljana, Breg št. 1
SlnmoPBZHlca,^
nova, se ugodno proda. Ant. Avšič, Smanno 48, po ta Moste
nniirfn d° 800 86
"""ibi pri J Kolone posestnik. Hmelčič, p. Mirna peč. Dolenjsko. Cena po dogovoru.
Prlftpoltvalni teža!
za pletilje, kroja e. Šivilje, nešivilje. Učenci ki ne morejo osebno k poduku ga lahko zvr-šljo doma potom učnih zvezkov. Damam ki ne morejo v tečaje, pouk v poljubnih urah. Pri-četek 31. t m. Brezplačna rekoruaudacij* služb. Izdelava krojev. Zasebno krojno učili-Sče: Ljubljana, Štiri trg 19. — RevnejSim ceneje.
Kmačhn dekle {g1;-
pomoč gospodinji, vajeno lahkega poljskega dela, starost 16-17 let se sprejme takoj. Vprašati je „GostilnaSojar", Dravlje, St. Vid nad Ljubljano.
Uirlnp dihurje in pol-""" ' he kupuje tvrd-ka Drago Sclnvab, Ljubljana.
Mm TJdJIT
vrtom. Vse v dobrem stanju. Cena Din 15.000 Anten Berce, Podkuže št 47, pošta Mojstrana.
Pfluet se vsled dru-LM51' žinskih razmer da za več let v najem oziroma tudi proda. Obsega hišo z go-po-darskim poslopjem in inventarjem vred Zem-IjiSČa okroj 5"'oralov z gozdqri kateri so ge za sečno smreka in bukovje. Cena po dogovoru. Franc Kogej v Motniku St. ia
Tlaiaie » iirt«
veže, cementne cevi, nagrobne spomenike, stopnice, krasno delo nuai: Cementarna Go-stinčar, Pešata, p. Dol. pri Ljubljani.
CapljiM trta
na podlagi GSthe St. 9 in Rlp. Porlalis, prodaja trtni« F. Zeienko Juršinci, Ptuj.
Za meaaraho obrt
se sprejme takoj fant p' šti-nlh staršev. Ivan Muller, Janševa št. 15, za Bežigradom, Ljubljana 7.
Gasilci!
Motorne brizgaine ročne in prenosne, kakor tudi večje, močnejše na dveh kolesih za 400, 600 in 1000 litrov dobavlja po konkurenčnih cenah tvrd-ka L a m p r e t in drug, d z. o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.
ŽENINI IN NEVESTE!
Da si lahko nabavite čim večjo in lepšo balo, smo se lclos založili z vsem, k temu potrebnim blagom Icr vam istega nudimo po izvanredno nizkih cenah j>. pr.: klotastc odeje, ročno delo, od 170 Din, llancloste doke od 79 Din, garniture za postelje |3 kom.) od 230 Din, gradi za postelje od 23 Din, platno za rjuhe od 22 Din, za kapne 180 cm od 36 Din, blago za brisače od 12 Din, namizne »prte od 42 Din, servete od 10 Din naprej, belo in rujavo konlenino pa od 8 do 13 Din; dalje: Črno sukno za moške in novodošlo volneno blago in svilo za renske obleke, svilene rute in šerpe, moške praž-nje srajce in kravate, čipke in vezenino, dežnike od 50 Din naprej. Priporočamo se za prav obilen ■ tisk ter vam zagotavljamo, da vas bomo postregli
v vašo največjo zadovoljnost. F. IN I. GORKAR, »PRI IVANKI«. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29-
PROTI HEMOROl
Men Hemoroidnim serum
,,Hecto S rol" - predpisuje (jn preko 80.000 zdravnikov po celem svetu — prodira avtomatsko ('o bedeža povzroCevalcn bo I ozn ter brio odstrani lioteSIne, srljc.-ico, vnotjo in povzroči, da hemoroidi kmalu izginvjo. Dobiva se v vseli lo arnali.
4
pbesernova	Tovarna ur	mh$on*m
ll. SuftRcr «=> ifiiDSiana I.
ulica
poleg frančiškanske cerkve
ulica
poleg frančiškanske cerkve
Noivetia zaloga ur. zlatnine m srebrnine.
4
OMIKO - IHO
/»Xo
Zahtevajte bogato ilustro-vani cenik g koledarjem, gratis in franco od
H. SUfTNKR
Liubljana I
prešernom M
ulica ji
Br.lM. Kovmasla Ankcr« Roskopf . ... Din «'61
Br Ur. Kovinasta Anker-Roskopr y. railium tliovil kam tn kazalci • Din Itrtf
Dr. Iti. Budilka okrouto oblike, 16 cm visoka, s prvovrstnim Anker-slroj jom .... . . Din 6-1*21 Br. 118. Isto 7. ra'li u m Številkami iiikaa-lol 1» 84'-
Br. 8,61. S enaka ura 7. uto/mi prvovrsluo fcva
litolo.....Din isr -
Br. Stenska ura plo-čoviuusJa, okroglo oblike, oho-' dnevna, prvovrstne kvaliteto ... Din 182' -
Br. 7N1. Am. ilonblo
kreol«.....IHu IV-
lir. MM. Isto. tro vrstne Din 3S-M
Br. 71tt. 14 karatno 7.lato
■ireold.....1) '
Dr. T1S3. Isto. trovrs.no I> a 1W-
* n f
Kupujte samo kina srebrno jed dno orodje z znamko WMF To' arniSku garancija 5C let
H. SUTINER
Ljubljana I
PREŠERNOVA M
ulica ■
lastna proloftollrana tovarna ur v Švici
Puškar F. K. Kaiser
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 9
kupuje in prodaja stare puške, samokrese, ter prevzame iste v komisijsko prodajo.
POZOR ŽENINI IN NEVESTE!
MODROCE, vložke, posteljne mreže, di-vane in tapet, izdelke dobite najceneje pri Rudoli Radovan, Ljubljana, Krekov trg 7.
%eSirrio temeljito-ufiremniti!
LIUBLJANA, Dunajska c. la, ..Hetonia" MARIBOR, Gosooska ulica 17 CELJE, Aleksandrova cesta 1 PTUJ, Sioventkl trg, „Petovia"
Pozor! Pozor!
Kupujem kože divjačine in plačani najvišjo ceno:
lisice, kune, dihurj?, jazbeec.
vidre, zajce itd.
prepričajte se, preden oddaste Vaše blago,
FllJP BIZJAK
krznarstvo
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 6.
Velik' nklltf ilnstrnvanl
dolrto 7&9tonJt Zeblo-vaj to vu oil skladišča MEINEI. In HEHOr.D tovarna glasbil, «r»-mofo ov In harmonik R. Loroir MARIBOR itgr. 107 Violino od M T)ln, rodne lia mimiko, dSSDin.tam-liurioo od M Din, era-moten od 343 l) n dalje.
Semensko deteljo
kupi vsako množino Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta gt. 36.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon it. 2057,2470 In2879. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzolav.: Gospobanka. Kapital en rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vlogenad Din 30o.ooo.ooo-.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2>/2o/„ voine odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izda/atelj: Dr. Prant Ki;lo»ee.
Urednik: Fran« Zabret.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce&
t
L