114. številko. v petek 18. ma]o 1906. XXXIX. leto. •shaja vsak dan zvečer, taimši nedeUe in praznike, ter velja po pošti prejemka za avatro-ograke dežele aa vse leto *B K, ma pol leta IM K, sa četrt leta 6 K aO h, za en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za vse leta 24 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb« •ras istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Bakopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih nlieah št. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85- Držnvnoz&orska volitev na Jpodniem Štajerskem. V torek, 29. t. m. bo volitev državnega poslanca V. kurije na Spodnjem Štajerskem. Za kandidata je postavil zaupni shod v Celju znanega drja. Antona Korošca, n aj zagriz en ej šega klerikalnega fanatika, kar jih premore zelena S:ajerska. Korošec se že več let trudi, da bi ulovil kak mandat. Pred leti je poskusil svojo srečo pri dežemozbor-skih volitvah in se je hotel vsiliti za poslanca v ljutomerskem okraju. Toda volilci so odločno odklonili njegovo kandidaturo m privolitvi je sramotno pogorel. Sprva je moža ta nepričakovani poraz nekoliko poparil in optimisti so že mislili, da bo ta lekcija v toli ugodno vplivala nanj, da bo prenehal s svojim rovarjenjem. In res je -Slovenski Gospodar a, njegovo glasilo, jel nekoliko zmerneje pisati, toda to je trajalo samo kratek Čas. V nekaj tednih je že začel s podvojeno silo rovariti in nastopati tako, kakor da bi bila Koroščeva beseda edino odločilna in merodajna na slovenskem Štajerskem in kakor da bi bil Korošec neomejen diktator v slovenski štajerski politiki. Dasi so bili skoro vsi politični krogi na Štajerskem skrajno nezadovoljni s smerjo Koroščeve politike, vendar se niso upali upreti samooblast-nemu Koroščevemu nastopanju, ker so menili, da bi s tem nakopali na sebe odij, da rušijo toli proslavljeno narodno slogo na Štajerskem. Ta popustljivost s strani vplivnih štajerskih rodoljubov je imela to slabo posledico, da se je Korošec čutil vedno boJj kot gospodar situvacije in da je jel zlasti v zadnjem času nastopati odkrito z najhujšim terorizmom proti vsem tistim, ki se ne marajo brezpogojno ukloniti njegovi komandi. To je mogel tem vspešneje storiti, ker je našel v svojih stremljenjih in težnjah izdatno podporo v kranjski klerikalni stranki, ki že zdavna z vsemi sredstvi deluje na to, da bi na Štajerskem spravila na površje take politike, ki bi sledili kranjskim klerikalcem skozi drn in strn. Dasi imajo naši klerikalci v Ploju in Robiču dokaj zanesljive zaveznike, vendar se jim ta dva ne zdita še tako zanesljiva, kakor bi bil Korošec, o katerem je notorično, da prisega na ista politična načela, kakor dr. ŠusteršiČ in njegova „compagnia bella-. Verjetno je torej, da je dr. ŠusteršiČ zastavil ves svoj vpliv na to, da sta se tudi edino preostala slovenska štajerska državna poslanca dr. Ploj in prof. Robič odločno izjavila za KorošČevo kandidaturo in deloma z očitnim terorizmom pripomogla, da se je na zaupnem shodu v Celju proglasil za kandidata urednik „ Slovenskega Gospodarja", dr. Ant. Korošec. Klerikalci so tem ložje dosegli to, da sta se Ploj in Robič izrekla za Korošca in priporočala volilcem njegovo izvolitev, ker je Korošec najbližji sorodnik-bratranec dvornega svetnika dr. Ploj a. Ako se upošteva to, potem pač postane vsakomur jasno, zaradi česa sta se Ploj in Robič tako toplo zavzela za Korošca. Vprašanje pa je, ako bodo vodici s tem zadovoljni, da bi postali držav-nozborski mandati monopol kake — ž 1 a h t e , takisto pa je tudi dvomljivo, da bi oni spodnještajerski Slovenci, ki smatrajo Celje za naravni svoj narodni center, bili zadovoljni s tem, da bi sa težišče slovenske politike premestilo iz Celja v Maribor, kjer docela odločuje vpliv tamošnjih kanonikov in duhovnikov. Toda ti pomisleki proti Koroščevi kandidaturi, dasi so dokaj tehtni, bi ne mara ne bili toliko silni, da bi se zavedni volilci uprli „oficialnou proglašeni kandidaturi, ako bi ne vedeli prav dobro, da je proglašeni kandidat pionir onega zloglasnega intransigentnega kranjskega klerikalizma, ki je povzročil že toliko zla celokupni domovini slovenski. Proti Korošcu kot takemu ee je dvignil dober del zavednih narodnih volilcev, ki bi se bili brez dvoma pokorili narodni disciplini, čim bi se bil proglasil za kandidata kdorkoli drugi, ki bi ne bil tako prononsiran, kakor je notorično dr. Korošec. Ker se to ni zgodilo, lansiraj o oni volilci, ki se ne marajo pokoriti mariborski in Koroščevi diktaturi, kandidaturo župnika Voduškav Vojniku in narodnega obrtnika Ivana R e b e k a v Celju. Obadva sta na glasu kot dobra rodoljuba, ki sta znana in priljubljena v najširših krogih in slojih. Vendar je pa treba, ako se resno misli postaviti dr. Korošcu protikandidata, da se volilci pravočasno odločijo za enega izmed obeh, ker je paČ jasno, da se je samo v tem slučaju nadejati uspeha. To je pa nujno potrebno tudi zbog tega, ker postavijo tudi nemškutarji svojega kandidata, ki pa more priti v poŠtev samo takrat, ako bi bila na slovenski strani cela vrsta kandidatov. Vsi oni elementi torej, ki ne marajo voliti Korošca, se naj zedinijo za enega kandidata, zakaj samo na ta način je mogoče strmoglaviti Korošca in preprečiti, da ne bo jel slaviti tudi na Štajerskem kranjski kle-rikalizem svoje orgije! Vendei pa to še ne zadostuje! Treba bo tudi neumornega i n p c žj? t v,k ari« a^g a 1 b : ■ in živahne agitacije! To je glavni pogoj, ako s€ hoče doseći vspeh in iz-vojevati zmago ! Kričanje v listih, ako se sicer drže križema roke in se nič ne dela in ne agi tuje, ne zaleže mnogo, zadostuje včasih samo toliko, da se dotična stvar, ki se jo propagira, završi z blamažo. To naj pomislijo zavedni slovenski volilci na Spodnjem Štajerskem in potem uravnajo svoje postopanje. Parlamentarni položaj. Dunaj 17. maja. V jutrišnji seji državnega zbora se začne debata o vladni izjavi. Prvi bo govoril Mlado-čeh Plaček. Vsenemški poslanci bodo inter-pelirali zaradi neke ministrske naredbe iz leta 1804, po kateri je državnim uradnikom prepovedano brez dovoljenja predpostavljenih oblasti zapustiti svoj službeni kraj. Interpe- lanti bodo vprašali, ali morajo tudi gospodje ministri si vzeti dopust, ako zapuste vsako nedeljo Dunaj. Zvečer ima odsek za volilno reformo sejo ter dožene generalno debato. Volilna reforma. Dunaj 17. maja. Nemški poslanci iz Štajerske so imeli danes posvetovanje o vladnem načrtu volilne reforme ter predvsem sklenili zahtevati drugačno razdelitev volilnih okrajev. Lvov 17. maja. Maloruski narodni odbor je izdal zaupno okrožnico z neKakim navodilom z a splošni štrajk. V okrožnici je rečeno, da stoji z volilno reformo slabo in Malorusi bodo najbrže primorani pokazati svoj protest na izredni način. Tak protest naj bo politični generalni štrajk, ki pa mora na dano znamenje izbruhniti v vseh maloruskih okrajih, imeti mora jasen politični značaj ter se mora na dano znamenje zopet k o n -č a ti. Dunaj 17. maja. Poslanca dr. S t r a g o h e r in Pyb o«iewioz iz Bukovine sta konierirala včeraj z ministrskim predsednikom zaradi poljskega mandata v Bukovini. Italijanski klub je pooblastil svojega načelnika barona M alf a ttija, naj pri debati o volilni reformi izjavi, da bodo italijanski poslanci glasovali za volilno reformo le, ako se število italijanskih mandatov zviša za dva ter se volilni okraji v Istri drugače razdele. Zvišanje duhovniških plač. Dunaj 17. maja. Duhovščina na Češkem je izbrala dva najmanj tolsta dekana ter ju poslala k predsedniku poslanske zbornice grofu Vet ter j u s prošnjo, naj posreduje, da se duhovnikom čim hitreje zvišajo place. Grof Vetter je obljubil, da bo dal kongrua - predlogo takoj na dnevni red, kakor brž predloži o tem svoje poročilo proračunski odsek. Tudi načelnik proračunskega odseka dr. Kathreinje dekanoma izjavil, da se predloga prav kmalu ugodno resi. Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbora. Budapešta 17. maja. Koalicija je skušala cesarja pregovoriti, naj bi imel prestolni govor v parlamentu, kar pa je cesar odklonil. Vendar se pri tej priliki odstrani vse, kar bi se moglo dotikati občutljivosti koalicije. Na kraljevem gradu se ne izobesi kakor dosedaj cesarska zastava, temuč bodo plapolale le ogrske in hrvatske zastave. Tudi stotnija vojakov Jie pride na grad, da tako odpade sviranje cesarske pesmi. Prestolni govor se Čita v torek 2*2. t. m. Italijanski vpliv na Balkanu. Milan 17. maja. Razni bogataši in denarni zavodi so ustanovili v Milanu družbo, ki ima namen, po-speševatirazširjenje italijan-ske industrije in trgovine v balkanskih državah, predvsem z gradnjo železnic v Črni gori in Alb anij i. Boji v Macedoniji. Cctinje 17. maja V vaseh Stogar in Barice. traja že drugi dan boj med Srbi in Turki. Na srbski strani je padlo 15 mož, a turške izgube so mnogo večje. Boj seje začel zaradi gradnje utrdb v imenovanih vaseh. Nadalje so katoliški Arnavti n*a-padli srbsko vas Monastirsko, jo oropali in užgali. Ruska državna duma. Petrograd 17. maja. V dvornih vladnih krogih so zelo razburjeni vsled značaja obravnav v državni dumi. Bivši minister Durnovo na-svetuje, naj se duma takoj razpusti. Birokrate je posebno razburil zadnji stavek adresnega načrta, da poslanci ne začno prej delati, dokler se ne dovoli splošno pomilošcenje. Trepov je zopet dobil velik vpliv na carja ter mu hodi vsak dan poročat. Njegov brat, senator Trepov, je imenovan LISTEK. Očetovski nauki. (Svojemu sinu v poduk in ravnanje spisal dr. Ivan ŠusteršiČ.) vin Najgrja Človeška strast je zavist. V tem oziru so enega mnenja vsi moralisti, kar pa ne sme ovirati praktičnega politika, da bi ne izkoriščal te strasti. Naravno je, da politična enakost le neti in poglablja zavist. Politična enakost provzroča vedno hrepenenje po socijalni enakosti in posledica tega je, da hočejo ljudje vse nivelirati in da s strupeno zavistjo gledajo na vsakega, kdor se je le količkaj višje povzpel. Odkar stoji svet, je bilo vedno tako, da so tisti, ki se jim je slabše godilo, zavidali tiste, ki se jim je godilo bolje. Seveda ljudje tega ne priznajo, kajti s tem bi največkrat obenem priznali svojo nezmožnost ali inferijornost. Grde lastnosti udarijo pri ljudeh samo takrat na dan, kadar se lahko skrijejo za častivrednim povodom. Praktičen politik mora to spretno izkoristiti, če se ljudem dopove, da se bore za sveto vero, za domovino in za ljudske pravice in če se jih pod takimi pretvezami pripravi do tega, da slede svojim grdim nag-nenjem in sramotnim strastem, potem je bitka že dobljena. Le poglej v zgodovino in našel boš mnogo zgledov. Pomisli, kako so oznanjevalci vere ljubezni Klali, morili in sežigali svojega nasprotnika v srednjem veku in kako so božji namestniki mojih časov sramotili, preganjali in uničevali najpoštenejše ljudi, vse pod pretvezo vere in vse na čast neekončno usmiljenemu in neskočno dobremu stvarniku. Ali se ne smeješ, moj sin? Tudi jaz sem znal ljudi spretno ščuvati. Poznal sem dobrosrčne ljudi, ki jih je ščuvanje moje stranke pripravilo do tega, da so kakor besne živali napadali svoje nasprotnike, hoteč jih pobiti; poznal sem ljudi, ki nobeni živalci niso nič zlega storili, ki pa smo jih mi naščuvali tako, da so krvoločnosti kar trepetali; poznal sem duhovnike, ki jih je svet smatral za olikane, ki pa so na priz-nici oznanjali stvari, katerih bi se sramoval vsak morilec. Nikar ne misli, da je to provzročila le ljubezen do stvarnika in do cerkve, ljubezen do ljudstva. Kaj še! Vse to je bila le pretveza; mi smo v ljudeh vzbujali beštijo in da smo to mogli laglje doseči, smo si izbrali najprimernejše pretveze. Zavist je dvojna: osebna ali kolektivna. Da je komedijant zavisti zelen, če se njegovemu tovarišu posreči dobiti kak aplavz; da dobi kaka stara primadona božjastne napade, ako dobi kaka mlajša pevka ponižen šopek — to spada v kategorijo osebne zavisti. Sicer igra osebna zavist tudi v politiki veliko vlogo, ali pri vplivanju na maso pride vpoštev samo socijalna zavist, tista zavist, ki jo goje mali napram velikim, reveži napram bogatašem, zlasti kadar se jim vzroki te velikosti in tega bogatstva ne zde dosti jasni. Ko bi bili ljudje resnično religijozni, bi socijalne razlike ne igrale nobene vloge, kajti volja neskočno dobrega in neskončno pravičnega boga zadostuje resnično religijoznemu Človeku, da veruje v pravičnost socijalnih razlik. Religijo-zen človek ne bo revoltiral proti božji volji. Toda časi resnične religi-joznosti so že davno minili in se menda ne povrnejo nikdar vec. Časih se zavist Čuti tako onemoglo, da re-siguira. KramarČek lahko umira zavisti, če naredi večji trgovec sijajno kupčijo, dočim se niti ne zmeni za Rotšildove milijarde. Čim bolj se razvija demokratizem, toliko bolj se razvija tudi zavist; Čim bolj prevladuje politična enakost, toliko huje občutijo ljudje socijalno neenakost. Morda pride čas, ko bodo večni zakoni ekonomije tako razkriti, da bodo tudi proletarci uvideli, da revežem ne bo nič pomagano, tudi če se konfiscira imetje bogatašev. Ali do tedaj poteče še mnogo časa in do tedaj bodo ljudje vedno argumentirali : Socijalna neenakost je krivična; če se vzame bogatašem, kar imajo preveč, bodo to dali revežem in vsem bo pomagano. Med Slovenci je preklicano malo bogatih ljudi. Vendar se da tudi tu kaj lepe uspehe doseči z netenjem zavisti. Če prideš, ljubi moj sin, kdaj v položaj, da boš moral netiti zavist, nikar se tega ne ustraši. Pravemu praktičnemu politiku se ne sme ničesar gabiti. Postopaj tako-le: Pred vsem opozarjaj ljudi na njih uboštvo in na bogastvo nasprotnikov. Slikaj njih uboštvo kar mogoče temno in bogastvo nasprotnikov kar mogoče sijajno. Pretiravanj se ne boj. Popisuj, kako znamenito živi bogataš, s kakim luksusom je opremljena njegova hiša, in popisuj zlasti velikansko moč denarja. Svojim poslušalcem moraš dopovedati, da se z denarjem lahko vse dobi, čast in slavo, moč in srečo. Posebno ne pozabi izraČuniti, koliko ubožnih rodo-vin bi lahko živelo v sreči in zado-voljnosti, če bi se med nje razdelilo to, kar ima kak bogataš preveč. Zavist se da toliko laglje vzbuditi, če se popisuje premožne ljudi kot lenuhe, ki niso nikdar niČ delali, kot trde in neusmiljene ljudi, kot poosebljeni egoizem, ki z brezsrčno krutostjo izkoriščajo svojega bliž- 13 za pomožnega ministra notranjih zadev. Po dognani adresni debati stavi veČina dume samostalni predlog zaradi osebne svobode, svobode vere, zborovanja, enakopravnosti vseh ver in narodnosti. Bero lin 17. maja. Iz Petro-grada je sporočila neka oseba, ki je z vlado v tesni dotiki, da je ministrski predsednik Goremjkin imenoval adreso dume nesramnost, vendar se hoče konfliktu izogniti. — Tudi v vladnih krogih so prepričani, da sedanje ministrstvo ne bo dolgo živelo, temuč prevzamejo ministrstvo člani dume z Muroncovom kot predsednikom. Vitte postane predsednik drž. sveta. P o ni i 1 o š Č e n j c se razglasi 19. t. m. Trgovska in obrtniška zbornica u Ljubljani je imela včeraj zvečer redno javno sejo. Predsedoval je zbornični predsednik g. Josip Lenarčič. Naznanilo predsedstva. Deželna vlada je naznanila, da je trgovinsko ministrstvo potrdilo izvolitev g. Jos. Lenarčiča za predsednika in g. Fr. Kollmanna za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice. — G.lede zastopstva v državnem zboru po novi volilni reformi je bilo dne 6. aprila t. 1. skupno posvetovanje vseh zbornic na Dunaju ter so zahtevale v posebnih vlogah pravico, da bi zbornice dobile zastopstvo v gosposki zbornici. Ljubljanska zbornica se je izrekla v svoji vlogi proti nameravani volilni reformi. Naznanila tajništva. Poročal je zbornični tajnik gosp. dr. Murnik. Pri komisij onalnem ogledu za podaljšanje železnice Gorica-Ajdovščina se je zbornični svetnik gospod Anton D it tri c h v svoji izjavil zavzel za to, da se proga v smislu načrta izvede do Vipave, za podaljšanje proge do Št. Vida pa se naj načrt tako popolni, da ne bo nikakih stavbnih ovir za podaljšanje proge na Razdrto-Postojna. Pristojbina za dostavljanje poštnih pošiljatev. Zbornica je v zadnji seji sklenila prošnjo na poštno ravnateljstvo v Trstu, naj se ne zvišajo pristojbine za male poštne pošiljatve. Ker je postno ravnateljstvo odgovorilo v negativnem smislu, je zbornični svetnik g. Rohrman predlagal, naj se prošnja obnovi. Zbor. svetnik gospod Baumgartner je stavil nekak posredovalni predlog, naj se pristojbina do 10 pošiljatev za polovico zniža. Zbornični predsednik ima malo upanja, da bi se ravnateljstvo vdalo, ker seje tozadevna prošnja vsem zbornicam odklonila. Zato nasvetuje, naj se naprosi poštno ravnateljstvo za statistični pregled o takih pošiljatvah, in po teh bo zbornica nadalje ukrepala. Sprejeto. Volitev v državni železniški svet. Na predlog zborničnega svetnika Pir c a sta se zopet izvolila v državni železniški svet zbornični svetnik g. Iv. Hribar, za njegovega namestnika pa zbor. svetnik g. Vinko Majdič. Zbornični svetnik g/ L u c k m a n n je vprašal, zakaj se je izvolitev tako zakasnila. Zbor. tajnik mu je pojasnil da je ministrska vloga došla zbornici šele 4. aprila, a v tem času ni bilo njika. Če je kdo znan kot dober in usmiljen Človek, ne smeš tega nikdar priznati, nego moraš trditi, da ga ali vest tako peče ali pa, da se ljudstva boji. Reveže moraš popisovati kot ljudi, ki so bili v vojni življenja premagani. Tudi njih slabe lastnosti moraš predstavljati kot posledice socijalnih razmer. Kmetom v ljubljanski okolici se je vedno izvrstno godilo, a meni so vendar verjeli, ko sem dejal, da so le iz obupa in žalosti postali šnopsarji, da niso lenuhi, nego da le vsled stradanja ne morejo mnogo delati. Posebno lepe uspehe sem jaz dosegel s tem, da sem razsajal zoper visoke davke, ki jih plačuje kmet. Kmet ve in čuti, koliko plača, ne ve in ne čuti pa, da plačujejo drugi stokrat več davkov. Zato gaje lahko naščuvati. In če potem še dostaviš, da se davki slabo porabljajo, da se z davki bogato plačujejo uradniki in oficirji — potem boš imel uspeh. Jaz sem enkrat v deželnem zboru na ves glas rekel, da uradniki žro, žro in žro, in — uradniki so to kmalu pozabili, kmetom pa sem se s tem silno prikupil. redne seje. Sicer pa je volitev še pravočasna, ker se bo drž. železniški svet zbral šele v začetku meseca junija. Zbornični račun za leto 1905. Poročal je zbornični svetnik g. M e j a č. Dohodkov je 46.908 K 53 v. in so proti proraČunanim zneskom večji za 8522 K 53 v. Stroškov je 08.775 kron 27 vin., proti proračunu v znesku 48.508 K, večji za 20.267 K 27 v. Če se odštejejo od teh večjih stroškov večji dohodki v znesku 3522 K 53 v, se kaže gospodarski uspeh proti proračunu ugodnejši za 16.744 kron 74 v. Ta neugodni uspeh pa se kaže le vsled tega, ker je bil oddan 1. 1905 zakladu višje trgovske Šole izredni neproraČunjeni znesek 23.000 K. Ako bi se ta izredni strošek odštel od vsote stroškov, bi se kazal pri rednem proračunjenem prometu uspeh ugodnejši za 6255 K 26 v. — Pokojninski zaklad ima konec leta 1905 premoženja 61.770 K 78 v. Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike 14.705 K 26 v. Zaklad za višjo trgovsko šolo 51.719 K 68 v. Zaklad za pospeševanja malega obrta 2385 K 85 v. Račun se je odobril ter se predloži deželni vladi. Pospeševanje male obrti. V tej zadevi je stavil zbornični svetnik g. Rakovec sledeče vprašanje oziroma predlog: Že lani v seji dne 30. junija je vprašal bivši zbornični član g. Josip Vidmar gospoda predsednika, kako je z zadevo pospeševanja malega obrta na Kranjskem. Ze tedaj je g. predsednik, kazoč na to, da ima zadevo v rokah deželna obrtna komisija, ki bo vsled političnih razmer težko kmalu prišla do pravega dela, izjavil, da bi bilo umestno, če bi se stvar prepustila zbornici. Preteklo je od tedaj skoro leto dni in o kakšnem delu komisije se še vedno ne čuje ničesar. Ob priliki razprave o računu zaklada za pospeševanje malega obrta v seji stalnega odseka dne 11. maja se je zategadelj izpro-žila misel, naj bi se zbornica sama lotila dela. Če tudi bi se skupno z deželno uredbo za pospeševanje malega obrta morda mogla postaviti takoj spočetka na širšo podlago, ker bi bilo več sredstev na razpolago, je bil odsek vendar mnenja, da ni dalje čakati, temveč če ne več, vsaj ustvariti temelj, na katerem bi se pozneje, ko bo omogočeno sodelovanje dežele, uredba mogla razširiti. Pričeti je po mnenju cdsekovem z delom tembolj zategadelj, ker je pričakovati moralne in gmotne podpore tudi od vlade. Predsedstvu se naroča, da zadevo prouči in kakor hitro mogoče stavi zbornici primerne predloge. Prošnja obrtne zadruge na Bledu. Poroča zbornični svetnik gospod Tonnies. Imenovana zadruga namerava prirediti na Bledu razstavo vajenskih del ter prosi za podporo. Dovoli se 50 K pod pogojem, da se razstava priredi v smislu ministrske naredbe. Nova pogrebna podjetja v Ljubljani. Poročevalec zbor. svetnik gosp. Kraigher. Za tako koncesijo sta prosila gg. KuŠar in Tur k. Stalni odsek je bil mnenja, da sta z ozirom na oddaljenost novega pokopališča potrebni dve taki novi podjetji in predlaga deželni vladi, da podeli imenovanima prosilcema koncesijo. Zbornična svetnika gg. Baumgartner in Velkavrh sta le za eno novo podjetje. Sprejet je bil odsekov predlog. Nove telefonske naprave. Zbornični svetnik g. Rohrman je poročal o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske za podpiranje njene vloge, da bi se ustanovile javne telefonske govorilnice v živinozdravni-škem oddelku deželne vlade in v skladiščnih pisarnah tukajšnjih kolodvorov. Odsek smatra prošnjo za upravičeno ter predlaga, naj se podpira. Sprejeto. Vhodno-afriška vožnja avstrijskega „Lloyda". Poročevalec zborn. svetnik gosp. Tonnies. Tržaška trgovska m obrtna zbornica je namreč prosila, naj ljubljanska zbornica podpira njeno prošnjo, da se zdržijo imenovane vožnje kot mesečne. Sklenilo se je prošnjo kot upravičeno podpreti. Poškodovan denar in ponarejeni bankovci. V seji dne 23. marca je predlagal zborn. svet. g. Tonnies, naj zbornica stori potrebne korake, da se za poškodovan denar dobi primerna odškodnina, glede ponarejenih bankovcev pa se naj razglasijo serijske številke. Sklenilo se je, da se je v tej zadevi obrniti na finančno ministrstvo, a druge zbornice se naprosijo, da akcijo podpro. (Poročevalec zbor. svet. g. Dittrich. Poškodbe telefonskih naprav v Ljubljani. Svoječasno sta stavila zbor. svetnika gg. Krega r in Tonnies predlog, naj se napravijo močnejše tele- fonske žice ter se naj skrbi, da se poškodbe hitro popravijo. Stalni odsek je bil soglasnega mnenja, da so pritožbe utemeljene in da se posebno na periferijah poprave zakasnijo vsled nezadostnega tehničnega osobja ter nastanejo interesentom vsled tega občutne škode. Sklenilo se je v tem oziru obrniti s prošnjo na trgovinsko ministrstvo. Nadalje se je zbornica pridružila prošnji tržaške zbornice za drugo telefonsko zvezo Dunaj-Trst in za novo progo Gorica-Kormin. Končno se je sklenilo prositi tudi za telefonsko zvezo za Gorenjsko in s Celovcem. Zadnji prošnji se je pridružil tudi zbor. svetnik g. Luckmann. Predlogi so bili soglasno sprejeti. (Poročevalec zbornični svetnik Rohrman). Ustanove učencem umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani. Poročevalec zborn. tajnik g. dr. M urnik. Ustanove dobe: Obiskovalci zimskih tečajev zu stavbne obrtnike: Fr. F u r 1 a n , Fran Iskra, Peter S k u b i, Fr. Z a j c po 100 K. Učenca pripravljalnih tečajev dnevne šole za lesni obrt: Anton Meglic 80 K in Ivan Podboršek 50 K. Učenca pleskarskega oddelka: Anton Meril ar in Ivan Ogrinc po 100 K. Notranje zbornične zadeve. Zborn. tajnik g. dr. Murni k je poročal o predlogu ministrstva, naj se sestavljajo skupna zbornična poročila za štiri leta, mesto za pet let, ker so taka poročila važna kot izhodišče za prihodnje sklepanje trgovinskih pogodb z Ogrsko. Sprejeto. Nadalje je poročal isti poročevalec, naj bi v nadalje obstalo osrednje mesto trgovskih in obrtniških zbornic. Ker znašajo stroški le letnih 200 K, se je sklenilo, da bodi ljubljanska zbornica še nadalje zastopana. Nujna predloga. Zborn. svetnik g. Kregar je predlagal, naj se zabrani vsakemu Zidu prihod na ljubljanske semnje, ker škodujejo domačim trgovcem. Zborn. predsednik je pojasnil, da bi tak sklep bil proti obstoječim zakonom. Predlagatelj je obljubil, da bo svoj predlog podal v prihodnji seji v zakoniti obliki. Zborn. svetnik g. Tonnies je predlagal, naj zbornica protestira proti nameravanemu zvišanju poštnega porta na pisma in naj stopi z drugimi zbornicami v tej zadevi v zvezo. Zbornična svetnika gg. Baumgartner in Hribar sta predlagala, naj zbornica započne samostalno akcijo, ker je zadeva nujna. Sprejete soglasno. Urgiranje. Zborn. svetnik g. Rohrman je urgiral v zadevi lanskega predloga bivšega zborn. svetnika F ur s a g e r j a , naj se tudi po otvoritvi karavanske železnice pošiljajo poštne pošiljatve za Bled naravnost s postaje Lesce. Predsednik je naznanil, da ministrstvo še ni odgovorilo na tozadevno vlogo. Zborn. svetnik g. Kraigher je vprašal, kaj je z obljubljenim carinskim uradom na kolodvoru. Predsednik je obljubil zadevo urgirati. Nato se je seja zaključila. Dnevne vesti. V Ljubijam, 18. maja. — Osebna vest. Dosedanji deželni gozdarski nadzornik za Kranjsko, g. višji gozdarski svetnik Vaclav Goli je poklican v poljedelsko ministrstvo in bo imel v rokah vodstvo tehniškega oddelka za gozdarskopoli-cijske agende. — Dvojezični napisi na karavanski železnici. Kakor znano, je uprava državne železnice sklenila napraviti na karavanski železnici od Celovca proti jugu povsod nemško-slovenske napise. Nemci divjajo vsled tega kot besni in govore o strašnih krivicah, ki se jim gode na ljubo nekaterih kranjskih „Sprachenhetzer". Nemci nikakor nočejo vedeti, da je na Koroškem tretjina vsega prebivalstva slovenska in da gre karavanska železnica od Celovca proti jugu na Koroškem po svetu, kjer stanujejo Slovenci v velikanski večini nad Nemci. V svoji onemogli jezi trdijo, da koroški Slovenci ne bodo razumeli „novo-slovenskih" imen, ker so jim čisto tuja in ker niso nikjer v rabi. Taka trditev je smešna in kaže samo, kako velika je nemška zabitost. Slovenske označbe koroških krajev so stare par sto let več nego pa tista skrpucala, ki jih je iznašla nemška birokracija, ki je ponemČevala slovenska imena sebi v sramoto, ker je napravila iz njih nemške izraze, da morajo vzbujati pri razsodnih ljudeh samo pomilovanje. Naj Nemci vpijejo kolikor hočejo, eno ostane pribito: sloven- skega kruha na slo venski zemlji so se preobjedli, zato pa stavljajo zdaj zahteve, ki bi se jih vsak pameten in pravičen Človek sramoval. — Kakor znano, je celovški občinski svet sklenil resolucijo, v kateri protestu je proti dvojezičnim napisom na imenovani železnici in zahteva samonemške. Na ta protest je odgovorilo ^Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" z odločnim protiprote-stom in zahtevo, da uprava ces. kr. državnih železnic glede napisov na novi železnici ugodi opravičeni želji slovenskega prebivalstva koroškega in namesti že od Celovca naprej vštevši tudi Celovec, povsod vse napise ob progi in na postaj ah v obeh deželnih jezikih, kar edino odgovarja praktičnim potrebam in slovenskemu narodu na Koroškem po državnih postavah zajamčenim pravicam. — Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva" vabi svoje članice, da se udeležijo v čim večjem številu Stritarjevega slavja, v nedeljo dopoldne slavnostne akademije v dvorani Mestnega doma (članice se zbero v mali dvorani, kjer dobe društvene znake; ter banketa oh l.v„Narodnem domu". Za banket se je treba prijaviti najpozneje jutri dopoldne pri tajniku „Društva slov. književnikov in Časnikarjev" R. Pu-stoslemšku. (Uredništvo „Slovenskega Naroda"). Pokažimo, da znamo ceniti jubilarjeve velike zasluge za slovensko literaturo! — Odbora ženskih podružnic Ciril-Metodove družbe v Ljubljani poživljata vse svoje častite članice, da se zanesljivo udeleže akademije in banketa ob priliki Stritarjeve slav-nosti. Zaradi banketa se naj blagovoli vsaka članica zase prijaviti zanesljivo vsaj jutri dopoldne pri rDruštvu slovenskih književnikov in časnikarjev* (tajnik R. Pustoslemšek v uredništvu ^Slovenskega Naroda"). — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" vabi svoje člane, da se v obilem Številu udeleže akademije in banketa, ki se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. v proslavo Stritarjevo. — Ljubljansko učiteljsko društvo — z ozirom na Stritarjevo slavnost — ne bo zborovalo jutri zvečer, ampak v sredo, dne 2 3. maja, zvečer pri rIliriji". — Odbor. — Kje je denar? Za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem se je baje že nabralo nad 40.000 K. Ves ta denar se staka vzroke tamošnjega župnika. Vkljub temu. da se je že začela stavbna sezona in pogorelci nujno potrebujejejo podpor, vendar pa župnik od nabranega denarja š e ni dal podpore potrebnim Še niti vinarja! Zato ga vprašamo javno, zakaj denarja ne izroči njegovemu namenu, zakaj ga pridržuje, ko vendar ni njegov'? Gosp. župnik, na dan z nabranimi milodari, izročite jih onim, katerim so bili darovani. — Kap je zadela danes škofovega brata, ravnatelja Gospodarske zveze g. Josipa Jegliča in menda ni upanja, da bi okreval. Po mestu se govori, da je kap zadela tudi prosta g. K u 1 a v i c a. — Potovanje v Ameriko. Gosp. dr. Demeter vitez Bleiweis-Tr-steniški se poda dne 19. t. m. kot mornarski zdravnik „Zedinjenega avstrijskega parobrodnega društva1* (preje Avstro-Amerikana in bratje Cosulich) na potovanje v severno Ameriko, na katerem hoče osobito preučiti življenje naših izseljencev. Potovanje nastopi z modernim brzoparnikom „Fran-cesca", ki pluje preko Jadranskega in Srednjega morja, kjer se ustavi v Pa-trasu, Napolju in Gibraltarju, potem pa preko Atlantiškega oceana v New-York. Dr. vitez Bleiweis se povrne približno v šestih tednim — Zdravnik dr. K. pl. Fddrans-perg je odpotoval za Štirinajst dni in ne ordinuje ta Čas. — Dovolitev razprodaj v zlatarskem obrtu. V Ljubljani so v zadnjem času v zlatarskem obrtu razprodaje na dnevnem redu. Gotovo je, da vsled tega trpi zlatarska obrt občutno škodo. Če pa se pri teh razprodajah kupi blago ceneje kot v drugih prodajalnah te vrste, o tem ne bomo govorili. Omenimo samo, da naj se vsak kupovalec o vrednosti predmeta, ki ga je v razprodaji kupil, prepriča. Odločno pa protestiramo proti temu, da ti razprodaj alci v času razprodaje naroČujejo blago in je v razprodaj prodajajo, kajti vendar ne gre, da bi vsled takega nekorektnega postopanja trpeli drugi zlatarji. Politična oblast se prosi, da pouči te razprodajalce, kaj smejo in kaj ne. Za danes naj to zadostuje. — Iz vest ja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Tujci iz raznih krajev vprašujejo pri naši zvezi, kje bi se dobila na Kranjskem poletenska stanovanja. Zato smo sklenili, da bomo enako, kakor druge zveze sestavili kataster, t. j. pregled vseh sob in stanovanj, ki so na celem Kranjskem tujcem na razpolago. V interesu in v korist vseh imetnikov stanovanj je torej, da čimprej naznanijo svoja stanovanja po številu sob in kuhinj, če pripadajo k tem, ter tudi cene. in sicer za dan, mesec ali sezono. Namen tega katastra je, da imamo v evidenci stanovanja za tujce in da vsled tega tudi lahko vsakemu postrežemo. V začetku ne bomo sami posredovali in oddajali stanovanj, ampak bomo vprašujoče tujce obvestili, naj se obrnejo naravnost na lastnika. Že to je v korist za imetnike stanovanj, ker se s tem olajša tujski promet. Kajpada je lastnikom na voljo dano, da sami oddajo v najem in da niso vezani na ceno, ki so jo nam označdi; to je prepuščeno njih dogovoru s tujcem. Ta pregled napravimo brezplačno kakor tudi korespondenco s tujci. Glavna stvar je, da se vsi interesentje oglasijo, da bo kataster pregleden in popolen. Tudi posestnike hotelov in gostiln prosimo za tozadevne podatke, ker imajo ti gotovo največ koristi od tujcev. Želimo tudi, da se nam naznanijo sploh vsa stanovanja brez ozira na to, so-li letos že oddana eli ne, ker bo ta kataster služil za bodočo sezono. — Pisarna deželne zveze je v hotelu Lloyd vis-a-vis Union, uradne ure bo od 3.—5. ure popoldne. — Na adreso vseh slovenskih pevskih društev. Te dni je do-tiskana moja „Balkanska Vila", zbirka fantazij na temelju hrvatskih, slovenskih, srbskih in bolgarskih narodnih pesmi. Te skladbe so pisane za ženske in moške zborove in samospeve ter so v prvi vrsti namenjene našim pevskim društvom. Ker je „Balkanska Vila" eno najznamenitejših mojih del ter bi morala zaradi narodnega svojega značaja zanimati vsakega pravega rodoljuba, poslal sem dane> vsakemu slovenskemu pevskemu društvu po en iztis s prošnjo, da ga nabavi za svoj arhiv. To velja seveda samo za ona društva, koja nimajo ženskega zbora. Pevska društva z ženskim zborom pa najvljudneje vabim, da to delo naroč«'* v večjem številu za svoje pevce in pevke. V tem slučaju sem še pripravljen, dovoliti mali popust, ako tudi je cena delu proti obilnemu obsegu že tako vrlo nizka. Za priposlani iztis prosim vsako slavno društvo, da mi pošlje znesek 3 krone 40 vinarjev. Ozirom na moje mnogoletno delovanje na polju glasbene prosvete naše upam, da ne bode nobenega slovenskega društva, ki bi ne ugodilo tej moji prošnji, ker bode s tem samo vršilo domovinsko svojo dolžnost. V Zagrebu, 14. majnika 1906. — F. S. Vil h ar. — Javna vinska pokušnjja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri zvečer od 8. do polu 10. ure. — Smrten padec. V ^ Spodnji Sišid je padel včeraj Mletni sin posestnika Franca Bizo viČarj a p. 1 Erjavca z odra pri zidanju neke hiše in bil na mestu mrtev. — Pazite na otroke! V Zunanjih Goricah pri Ljubljani je zlezla 41etna Marija Marinko na gramozno trugo, ki je bila prislonjena na neko drevo. Truga se je pa preobrnila in padla na 21 detnega Franca Marinka, ki je bil na mestu mrtev. — „Sokol" V Idriji priredi v nedeljo, 20. t. m., vrtno veselico z najraznovrstnejšim zabavnim sporedom pri br. Premersteinu na Jeličnem vrhu. Začetek ob 4. uri popola; vstopnina 30 h. — Deželna podpora idrijski občini za vzdržavanje mestne realke. O tej je deželni poslane dekan Arko na svojem zadnjen. shodu med drugim poročal, da Če jo dovoli dežela, jo da kot glavnico za ustanovo idrijskim dijakom za nadaljevanje študij. Dasi je gotovo prw vprašanje, ali sploh da dežela idrijski občini kako podporo, in postransko, na kak način da to podporo, vendar moramo iz gmotnega stališča občine oporekati, da hoče dežela na naveden: način podeliti svojo podporo. Let« -nji občinski proračun izkazuje vpo-Števaje prebitek lanskega leta *J7< *' kron še vedno primanjkljaja 7000 K, ki pa bo večji, ker se je pobiranj doklade na žganje dovolilo šele z mesecem aprilom, zmanjša se torej dohodek te doklade za celo Četrtletji1 t, j. približno K, tudi bo trošek za vodovode večji, kakor se ga je proračunalo. Primanjkljaj bo zna>u za tekoče leto gotovo 10.000 kron. Iz tega se previdi slabo gmotno sta nje idrijske občine, ki je nujno potrebna podpore od te ali one strani. Občina gotovo ni prosila podpore dežele samo za to, ker je moralno navezana za vzdržavanje višje realke V Idriji prispevati, saj je mesto Idrija samo v zadnjem desetletju plačalo deželne doklade do 600.000 K, nasprotno pa dežela ni imela z Idrijo skoraj mkakšnih troškov, ampak je prosila, da se z deželno podporo izogne povišanju občinske doklade ali novemu zadolženju. In v takih razmerah hoče dati dežela občini podporo, s katero ne bo smela prosto razpolagati. Kakšno financijalno gospodarstvo pa bi bilo to, če bi se obenem zadolževalo in nalagalo glavice, naj pomislijo oni, ki odločujejo o deželni podpori! Kadar bo realka podržavljena in bo imela idrijska občina prostejše roke v gmotnem oziru, po gotovo prva skrb občine, kako pomoči idrijskim realcem do nadaljne izobrazbe. Cuje pa se tudi, da namerava dežela dati občini bagatelo 5000 ^ron, tako majhna podpora v primeri 2 ogromnimi troški, ki jih je imela in ima idrijska občina z vzdržava-njem realke, je naravnost nečuvena. Tako se more postopati le z mestom, ki ima tako nesposobnega in zanikrnega poslanca, kakor je idrijski te-iiant Arko! Upamo, da bodo volilci to uvaževali! — Talije za ustreljene divje zveri. Leta 1905. je kranjski deželni odbor izplačal 170 K za ustreljene divje zveri, in sicer za 2 medveda po 00 K in za 1 volkuljo 50 K. — Iz Čateža ob Savi se nam piše: V nedeljo, dne 13. maja t. L je priredilo vodstvo dvorazredne ljudske šole na Čatežu ob Savi majnikov izlet s šolsko mladino na bližnji hrib Sv. Vida. Uspehi tega izleta so bili sijajni, dasiravno nam je naš zloglasni župnik Rudolf ves čas ovire delal. Njegova surova početja presegajo že vse meje. Ne čudimo se, da ni hotel ničesar prispevati za ta izlet ter da je vrnil polo nepodpisano; Čudimo se le. da je nato hitro oznanil za isto nedeljo deseto mašo pri sv. Vidu, češ, otroci ne bodo popoldan hoteli še enkrat take poti delati. V šoli pa je naroČil, naj se vsi učenci udeleže te maše: kajti tam jim hoče dati neke listke, iz katerih bodo brali pred al-tarjem. Toda izpodletel mu je načrt. Branja pred altarjem ni bilo, ker ni bilo pri maši skoro nič otrok, a izlet se je preložil na drugo nedeljo, na dan 13. maja, katerega so se vsi otroci z malimi izjemami udeležili. Prišedši na vrh hriba so se šolarji poživili pri jedi in pijači, potem pa peli in de-klamovali različne pesmi v dvo in trogovorih, kar je vzbudilo v poslušalcih, obče občudovanje. Mali deček iz I. razreda, kateri je predstavljal z očetovim klobukom in palico ^gospo-deka", je moral svojo predstavo celo ponoviti. Gosp. naduČitelj je opozoril deco in starše na njih dobrotnike, koji so sestavili potrebno vsoto, da se je mogel izvesti izlet ter med govorom poudarjal koristi takih izletov. Gospa učiteljica pa je v svojem govoru vabila šolsko mladino k poboljšanju in pridnosti. DomaČi pevci in pevke so zapeli nekaj lepih narodnih pesmi, kar kaže tudi lep napredek pri našem ljudstvu. NaduČitelj je žel za vsestransko požrtvovalnost najlepše uspehe, a župnika so začeli spoznavati sedaj tudi oni, ki so verjeli dosedaj njegovim priliznjenim, hinavskim besedam. Dobrotnikom šolske mladine se v imenu staršev in njihovih otrok najlepše zahvaljujemo. Bog plati! Nekateri starši. — Strela je udarila v hlev pomnika Leopolda Kneza v St. Jurju pri Sv. Križu, da je pogorel do tal. Škode je 1200 K in jo krije zavaro-valiiina. — Koncert v Novem mestu. T soboto bo v Novem mestu v dvorani rNarodne Čitalnice" koncert, ki ga priredi gospod Hachla s prijaz-riim sodelovanjem gospe Mikoli-ć e v e, gospoda profesorjra Germa in gospoda Mikolića. Začetek ob 8 uri. sebno ena je velika in obstoji iz več manjših, ki tvorijo spupaj podobo elipse. Kako velika je ta pega, si predstavlja vsak lahko, ako povemo, da meri njena velika os 6, mala pa 2 zemeljska premera. — Poskusen samomor. Pod starim gradom v Celju se je streljal trgovski uslužbenec F. Derjusch ter se smrtnonevarno ranil. — Zblaznel je v Mariboru 17-letni jermenarski vajenec Robert K 1 a u s. Oddali so ga v blaznioo. — V konkurz je prišel Ivan Hrastnik, trgovec v Zgornji Pol-skavi pri Slovenji Bistrici. — Utonil je v Pristavi pri Ljutomeru Dietni deček mlinarja Ferdinanda Slane. — Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi 21. t. m. v hotelu „Schimela ob 8. uri zvečer II. izredni občni zbor. — Slovenski skladatelj na Celovškem Odru. V soboto in nedeljo sta se priredili dobrodelni predstavi v mestnem gledališču, ki sta jako dobro uspeli. Med drugimi točkami je bil tudi balet slovenskega komponista Ipavca. Smelo trdim, da je bila ta točka programa najlepša in najfinejša, dasiravno ima slov. glasbena literatura še mnogo enakovrednih del. Prav je, da se od strani celovških Nemcev respektira tudi slovenska umetnost, ki si je pridobila ugleda tudi drugje, — ali ne piše se naj potem v nemško-na-cijonalnih listih, da je vse, kar je slovensko, nič vredno in da Slovenci nismo kulturni narod! Mi le z zadovoljstvom konštutiramo lepi uspeh slov. komponista ter čestitamo Ipavcu, čigar delo si je pridobilo tudi že druge odre. — Strašna nesreča. V št. Ru-pertu pri Celovcu so si otroci napravili možnar na ta način, da so prazno pivovsko steklenico napolnili z neu-gašenim apnom in vodo ter jo trdno zamašili. Pričakovani učinek ni izostal. Steklenica se je razpocila s silnim pokom. Pri tem je steklo priletelo v obraz llletnemu otroku, katerega je tako razmesarilo, da bo izgubil najbrž oči. — Zopet nova samostanska Šola. Slovenske dežele imajo posebno srečo, da lezejo razni redovi in kongregacije z geometrično progresivnostjo vanje. Kakor na Kranjskem, tako se godi tudi na Goriškem. V Gorici imajo samostansko Šolo za deklice, šolo „ubogih- Šolskih sester in zdaj pride v Stračice pri Gorici samostanska šola z internatom za dekleta. V ta namen zidajo tam veliko slopje. Samostanska vzgoja je vredna, ker le spridi mladino in jo versko fanatizuje. Zakaj se proti temu nič ne stori *? — Šola v kaznilnici okrožnega sodišča v Gorici. Goriško okrožno sodišče je uvedlo šole za kaznjence, ki ostajajo v zaporih v Gorici. To uvedbo je pozdravljati z veseljem, ker, mora roditi dobre uspehe. Med obsojenci na manjše kazni so ljudje, ki niso še popolnoma izprijeni in z ustanovitvijo te šole je upoštevan moralni moment, katerega posebno poudarja ministrska odredba. Za učitelja na imenovani šoli je imenovan g. Ivan Kraševec, mestni učitelj na slovenski mestni ljudski šoli v Gorici. — Občinski zastop občine Komen je s sklepom od 14. maja 1906., Št. 782, soglasno sklenil, da podari v letu 1906. „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" znesek 20 K in to mesto kolkovanja uradnih spisov z narodnim kolekom. — Samomor častnika. Včeraj se je ustrelil v Trstu poročnik Ludvik Gorig. Vzrok samomoru ni znan. Poročnik je bil splošno priljubljen. * — To vse ljubezen st'ril 44- letni Andrej Valentič v Trstu je imel ljubavno razmerje s 241etno Ano Brandolin. Nasledki niso izostali in je Brandolin pred kratkim povila otroka. Valentič se pa odslej ni nič brigal za dekleta. Ko ga je predvčerajšnjim Brandolin prišla opominjat, naj skrbi za otroka, razjezd se je Valentič in pretepel svojo bivšo ljubico, da je morala iskati pri zdravniku pomoči. To vse ljubezen st?ri! — Z bajonetom v vrat. Na velikonočno nedeljo je nastal v Kopru med civilisti in vojaki pretep, v katerem je bil neki Nikolaj Štefe ranjen z bajonetom v vrat. Šel se je takoj zdravit v bolnico, katero je pa kmalu zapustil kot ozdravljen. Pred par dnevi so se pa bolečine pojavile znova in ko je predvčerajšnjim Štefe prišel spet v bolnico, je umrl čez par ur. — Smrt sled pretepa. OOletni Jožef Nabergoj iz Vipave in 33 letni posestnik Matevž Sever iz Predlovne pri Kopru sta se v Trstu začela pretepati zaradi nekega denarja, ki ga je bil Nabergoj Severju dolžan. V pretepu je Nabergoj padel po tleh in se pri tem udaril na glavo, da so se mu vsled tega možgani pretresli in da je umrl v bolnici, Severja so pa aretovali. nič- — Bralno In pevsko društvo »Prešeren" v Boljuncu je razposlalo naslednji oklic: v ase blagorodje! Vdano podpisano društvo se obrača do vseh rodoljubnih src, o katerih smo si svesci, v da poznajo korist naših narodnih društev, da podpirajo ta naša društva po svoji moči moralno kakor tudi materijalno. Priskočite nam v pomoč, žrtvujte tudi vi z nami za našega ^Prešerna", da mu čimprej dvignemo zastavo! Spomnili smo se tudi mi Istrani-BoljunČani našega pesnika velikana „Prešerna" ter smo v hvaležen dokaz dali društvu njegovo častito ime, s katerim se društvo ponaša že peto leto. To pa še ni dovolj. Da našega velikana primerno počastimo, treba bi bilo imeti zastavo, s katero bo to društvo pripravljeno v boj za Prešerna Slovana. K temu nas je tembolj obudila slav-nost odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani dne 10. septembra 1905, pri kateri so bila društva zastopana z zastavo, a ^Prešeren" korporativno brez nje. Ponovno se torej obračamo do Vašega blagorodja, da nam pomagate za društveno zastavo, saj bode vsak najmanjši dar dobro došel. Vsi poslani darovi se bodo objavili v listih „Edinost" in „Slov. Narod". Z naj odličnejšim spoštovanjem že zanaprej se zahvaljujoč za poslani dar beleži se Bralno pevsko društvo „Prešeren", Bolju-nec pri Trstu, meseca maja 1906. Ivan Z eri al, t. č. predsednik, dr. Kraljic, t. č. tajnik. — Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov ,.Sava" na Dunaju se je sestavil sledeče: Predsednik phil. Evg. Vav-ken, podpredsednik phil. Jože Cerk, tajnik phil. Rado Pavlic, blagajnik med. Jože Klun, knjižničar phil. Peter Prosen, gospodar iur. Rudolf Est, arhivar med. Janko Praznik. Namestnika iur. Ignac Pehani in phil. Radovan Matjašič, pregledniki phil. Makso Sever, phil. Ivan Svetlin in phil. Vikt. Peterlin. V legitimacijski odsek sta voljena: Phil. Iv. Svetlin, načelnik, in phil. Rado Pavlic, blagajnik. — Stranke pOZOr! Predvčerajšnjim je prišel k posestnici Mariji MoČnikovi v Hrenovih ulicah neki precej dobro oblečen človek, ki je rekel, da je magistratni uradnik in je potem popisal več strank, ki stanujejo v hiši, češ, da bode od sedaj naprej plačevala manj davka. Ko mu je MoČnikova povedala imena vseh strank, je zahteval 1 K "20 h za kolek, katere je faktično dobil, se poslovil in odšel. Danes dopoldne pa je prišel zopet k poseetnikovi ženi Mariji Abulnerjevi na ^Martinovo cesto št. 11 in ji rekel, da je poslan od „Ljudske posojilnice", da si ogleda hišico, kajti, sklenilo se je, da bode od sedaj naprej plačevala manj obresti. Zahteval je, in tudi dobil od nje 1 K za kolek, potem pa odšel z obljubo, da ji prinese popoldne odlok, za katerega bode morala dati Še 2 K. Z odlokom pa ni prišel in najbrže premišljuje, kako in kje bode še katerega ogoljufal. Goljuf je baje 40 do 50 let star, nosi ščipalnik (morda ne povsod), je črno oblečen, ima črn klobuk in tako ovratnico. S seboj nosi več raktov" in dežnik. Kdor bi vedel o tem Človeku kake podatke, naj jih naznani mestni policiji. — Prijeli SO v Cervinjanu dne '20. decembra lanskega leta neko 45 do 501etno umobolno žensko, ki je sedaj v mestni ženski bolnišnici v Gorici. Rekla je, da se zove Marija Pelz, potem pa je na vsa vprašanja odgovarjala z rja". Navedenka je majhne, šibke postave, okroglega obraza, temnorjavih oči in las in ima še precej zdrave zobe. Soditi je, da bi bila nemške narodnosti. Njena slika je razstavljena v policijskih oglasih. Kdor bi jo spoznal, naj blagovoli sporočiti mestni policiji. — VtihOtapec Edvard Schmidt, ki je v zadnjem času v mestu izvršil po stanovanjih, kakor smo že poročali, različne tatvine, je bil včeraj pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču obsojen na dve leti težke ječe. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 36 Slovencev, 20 Hrvatov, 60 Poljakov in 10 Črnogorcev. V Heb je šlo 70, v Scheibbs 50, v Inomost pa 40Hrvatov. Na Dunaj je šlo 40, v Budimpešto pa 60 zidarjev. — Izgubljene in najdene reči. Natakarica Rozalija Kajžerjeva je izgubila zlato žensko uro z zlato ovratno verižico, vredno 160 K. — Marija Laasova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 16 K. — Častniški sluga Alojzij Schneling je našel zlato žensko uro z verižico in jo oddal na magistratu. — Pes Se je našel na Tržaški cesti predvčerajšnjim. Pes je jazbečar črne barve. Dobi se na Viču št. 44. — Današnji list ima za cenjene ljubljanske naročnike prilogo „Program mednarodne panorame" na Po-gačarjevem trgu. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je vložil posl. Lukinić nujni predlog, naj se naroČi deželni vladi, da prepove svojemu uradništvu, naj se ne vtika v nobene volitve. Potem so se vršile volitve 40 Članov v zajedniški izbor. V imenu čiste stranke je izjavil posl. dr. StarČe-vič, da stranka ne pripozna nagodbe, zato tudi ne sprejme nobenega mandata v zajedniški sabor, pač pa bo podpirala izvolitev združene koalicije (resolucijo-naše). — V imenu narodne stranke je izjavil pl. Josipović, da stranka ne bo glasovala, ker opozicija ni hotela sprejeti sporazumljenja. Dr. K raso je vic je izjavil v imenu združene opozicije, da koalicija ni mogla sklepati v tem z narodno stranko kompromisa, ker je narodna stranka nastavila take kandidate za delegacijo, na katere javnost s prstom kaže kakor na glavne krivce minulega režima. Nato se je začelo glasovanje. Oddanih je bilo 89 glasovnic, madža-roni so oddali prazne listke. Izvoljeni so sami kandidati združene opozicije, in sicer za magnatsko zbornico: Miroslav grof Kulmer, Vladimir pl. Niko lić in dr. To miči ć. V ogrsko-hrvatski parlament pa so izvoljeni poslanci: Babič-Gjalski, Banjanin, Barčič, dr. Bauer, dr. Bedeković, grof Bomb elles, dr. Brlić, Bu dišavi j ević, Cerovac, dr. Grahovac, dr. Ha-rambašić, dr. Krasojević, dr. Kutuzovie, dr. Lisavac, dr. Lukinić, dr. Magdi ć, dr. Mažurani ć, dr. Medaković, Modrušan, grof Norman, dr. Pinterović, dr. Popović, dr. P o to čn jak, dr. Pribičević, Purić, bar. Rauch, dr. Š ur m in, dr. Tuškan, dr. Vinkovi ć, Zagorac, Ilić, dr. P o les, Penjić. Z 48 glasovi so bili izvoljeni: Drohobecki, grof Janko-vic, N i k o 1 i ć , Gruic, pl. Josipov i ć, Daron Geza Rauch in pa-trijarh dr. Branković. Takoj, koje bil izid razglašen, vstal je ban grof Pejačević ter izročil predsedniku kraljevo pismo, s katerim se saborsko zasedanje odgodi. Predsednik je zaključil sejo s pozdravom: nNa sviđanje v kratkem, da nadaljujemo delo za ustavno svobodo Hrvatske!" Položaj je postal skrajno kritičen, ki se more rešiti le na dva načina: ali ban odstopi ali pa se sabor zopet razpusti. — II. jugoslovanska umetniška razstava v So f i j i. V imenu slov. umetniškega društva „Save" sta nam poslala gg. M. Strnen in Iv. Grohar v zadevi prireditve II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji izjavo, v kateri naglašata, da stoji tudi klub „Sava" na stališču srbskih umetnikov, da mora tudi umetniška razstava v Sonji pridržati svoj prvotni jugoslovanski značaj in da zbog tega ni umestno, ako se na razstavo povabijo tudi drugi slovanski umetniki. — Bolgarska „Večernja Pošta" pa piše, da je zelo dvomljivo, ako se bo nameravana razstava sploh mogla otvoriti meseca avgusta. Med starimi in mladimi bolgarskimi umetniki traja namreč že dlje časa hud razpor, ki bo nemara pro-vzročil, da se sploh ne bo mogla v Sofiji prirediti nameravana umetniška razstava. Mladi bolgarski umetniki so zbrani v društvu „Savremeno izkustvo", stari pa v „Družestvu za podržan je izkustvoto v Bl-garija". Mladi umetniki so pristopili jugoslovanskemu umetniškemu društvu „Ladi", doČim so „stari" ostali izven tega društva. Mladi bolgarski umetniki, zbrani v „Ladi", so si nadeli nalogo, da prirede II. jugoslovansko umetniško razstavo v Sofiji. To jim je pa mogoče storiti le, ako jim vlada, odnosno naučno ministrstvo da zadostno denarno podporo. Naučni minister dr. Šišmanov je pa predsednik društva „starih", s katerimi živi „Savremeno izkustvo" v hudem razporu. Splošno se sodi, da naučni minister z ozirom na ta spor ne bo hotel dovoliti umetnikom, ki hočejo prirediti razstavo, nobene znatne državne podpore in bo tudi delal na to, da knez Ferdinand ne bo prepustil svoje ma-neže, ki je edino pripravna za razstavo, odboru v vporabo. — Ako so te vesti resnične, potem pač ne bo-demo uČakali II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji! — Najnovejše novice. — Razstavo v Libercihje otvoril včeraj v cesarjevem imenu nadvojvoda Ferdinand Kari, ki je v svojem govoru demonstrativno naglaŠal, da kaže razs tava visoki razvoj izključnonemških sil na reškem. — Strajk kmetskih delavcev se opasno širi v Galiciji. Štrajk je ponaperjen ponekod tudi proti Židom. — Tajni svetnik — pone-verjalec. V Rostocku je vseučiliščni profesor in ravnatelj ženske klinike, tajni svetnik Schatz poneveril nad 200.000 mark v svojem zavodu. — Pogreznila se je gora. Na Filipinskem otoku Luzov se je pogreznil hrib Detula med strašnim podzemskim gromenjem. Na mestu, kjer je bil hrib, je sedaj jezero. Ne ve se še, koliko domačinov, ki so stanovali ob pobočju, je ponesrečilo. — Baron Fejervarv o k r a-d e n. Dva sluga sta okradla bivšega ogrskega ministrskega predsednika za 50.000 K. — Nevarnega roparja je dobila policija v Stolnem Belemgradu v roke, ko je hotel vlomiti s svojimi pomočniki v avstro-ogrsko banko. Glavar nevarne družbe se piše Palin-karcz ter je že bil 23 let zaradi ropov zaprt. Njegovim pomočnikom se je po hudem boju s policaji posrečilo pobegniti. — Strela je ubila 16. t. m. v okolici Hamburga 17 oseb. * Uhani Marije Antonijete. V Londonu so bili nedavno prodani uhani, ki jih je nosila nesrečna kraljica Marija Antonijeta. Kraljica jih je bila darovala vojvodinji Angouleme, ta pa svoji hčeri Alici Toskanski. Uhani so iz biserov in dijamantov. Kupil jih je neki draguljar za 13.200 kron. Telefonska m uravna poročila. Litija 17. maja. Občinske volitve v Šmartnem so končane. Napredna kmetska stranka je pri tej že tretjič vršivši se občinski volitvi v vseli treli razredih sijajno zmagala. Živeli zavedni volilci! Zagorje ob Savi 17. maja. Slava naprednim ŠmarČanom. Pe-reaut črnuhi! — Omizje Sloga. Dunaj 18. maja. Poslanska zbornica je jako slabo obiskana, dasi je na vrsti razprava o vladni programatični izjavi, ki jo je v zadmi seji podal princ Hohen-lohe. Začetkom seje so ministri odgovarjali na razi čne interpelacije, med drugimi je Hohenlohe odgovoril na I/chtovo interpelacijo zastran bojkotiranja avstrijskih izdelkov na Ogrskem. Hohenloha je obljubil, varovati korsti avstrijskih industrijalcev in je povedal, da je v tej zadavi že interveniral pri cgrski vladi. Zbornica je nato resda nujni predlog zastran razmer na medicinski fakulteti češkega vseučilišča v Pragi, potem pa začela razpravo o vladni izjavi. A glej — zanimanja ni skoro nič. Doslej so govorili dr. Plače k, Herzog in Romančuk. Dunaj 18 maja. Odsek za volilno reformo ima danes sejo. Danes se bo končala generalna debata in menda tudi sklenilo, preiti v specijalna debato. Čuje se, da predloži vlada v torek odseku svoje samostalne preminjevalne predloge, ako se doslej ne doseže kompromis med strankami. Cnnaj 18 maja. Nemška napredna stranka in nemški nacio-nalci so sklenili, da naj se njih prjstaši, ki so oglašeni kot govorniki pri razpravi o vladni izjavi, odpovedo besedi. Dunaj 18. maja Prihodnja seja poslanske zbornice bo v torek. Tešin 18. maja. V Konjaku je pri nekem pogrebu strela udarila v cerkveni stolp. Ubitih je bilo 13 oseb, ranjenih pa 2 2. Inomost 18 maja. Tukajšnji stavbniki so danes odpustili 60 0 0 delavcev. Pariz 18 maja. Stavka se širi. Danes stavka 3000 delavcev več kakor včeraj. Bratje Sokoli! ^Gorenjski Sokol" praznuje v nedeljo, dne 20. maja, desetletnico svojega obstoja. Pomembnega slavja se udeleži odbor ljubljanskega „Sokola" po deputaciji v društveni opravi in Vas poživlja, da se ji pridružite v kar največjem Številu. Zbirališče na južnem kolodvoru. Odhod z opoldanskim vlakom. „Nazdar !" Odbor ljub. „Sokola". Mrteorolosično porotno. Višina n*d morjem 806 3. Srednji inčni tlak 736.0 mtm. s Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v 0**1 Vetrovi Nebo 17. 9. iv. 719 S 13 2 si. svzahod dež 18. 7. 7808 12 9 si. jzahod oblačno • 2. pop. 723 1 14 5 ar. jgzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 14 2°, norma 1 o : 14-3 . — Padavina ▼ mm 23*ti. 4Vs°/o 4V,°/o *«/,•/« 4Vi°/o Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze IG. maja 1906. Naložbeni papirji. 4'2°/o majska renta. . . . 4-2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta. . 4°/0 » zlata n . • 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 41/t°/o posojilo mesta Spljet 41/ o/ „ Zadar 4V»°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 4° » ž. o. 4l/a°/o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10* „pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4lU°U obl. češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°'0 prior, dolenjskih žel. -3°/0 prior. juž. žel. kup. Vi Vi 4\ j°, o avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860\'5 . . . „ od 1. 1S64 .... 9 tizske...... zem. kred. I. emisije u 0 n » **• » „ odrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » ... Inomoške „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ n • • • Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ - • Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar B'ago 9975 99 95 9955 99 75 99 90 100 10 lis 11820 9570 95 90 11420 114 40 99-50 101 — 100-50 101 50 100.— 100- 100 55 10155 9975 100 20 9980 100 30 10040 101*40 105 40 106 40 100 50 10150 ICO — 100 20 100 — 100 25 100- 101- 10050 101-50 99 90 99-50 100-- 31675 31875 100 70 101-75 199 70 201 70 284 — 286 — 157 65 159 65 290- 299 — 291 — 301-— 2C4-— 269 50 100-— 108-70 15350 15450 23 60 25 60 470-- 480 — 78 — 84-- 90- 94- 58-- 64'- 49 - 50 75 3080 3280 57— 62 — 68*- 73- 520- 529 £0 13365 134 60 677 75 678 75 ;t680 — 1689 50 \ 67975 680 75 820 50 821 50 i 242 — 243 — j 658 - 659 — 577 2'^ 578 25 "2747*— 2757— 57950 58050 277 — 278 — 604 — 61C— 150 — 152 — 11-34 11-38 19-14 1916 2347 2355 23-98 24-06 117-37 117-57 9555 9575 253- 253 75 4-84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 17. maja 1906. Termin. Pšenica za maj ... za 100 Ig K 15-70 oktober . . oktober . . maj.... julij . . . n oktober . . „ Efektiv. Nespremenjeno. Rž Koruza Oves 100 100 100 100 100 »m n 1598 13-14 1302 1330 12-60 Za malo družino se išče za čas od 1. julija do 30. septembra v mestu ali v neposredni bližini mesta, obstoječe iz 2 sob, če mogoče meblo-vanih in iz kuhinje ter s senčnatim vrtom. Ponudbe na Mestno posredovalnico za delo in službe. 1834 2 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 550 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 pari samo 5*50 K. Za naročite v zadostuje dolgost. 1845 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Radi odpotovanja se zelo ugodno proda nanovo uvedeni Pni tajiti \\m v Ljubljani nasproti tobačne tovarne. V zalogi je razno blago kakor: črevlji, pavola za pletenje, srajce, nogavice, predpasniki, kape (čepice), obleke in drugo blago ter se proda tudi vsa trgovinska oprava oz. pudel in štelaže. Za začetnike zelo ugodno. — Za kupce na debelo 19. in 26. t. m. Pismene ponudbe na „Prvi dunajski bazar11 v Ljubljani. 1836 l V restavraciji „LL0YD" so sprejmeta 1806-1 2 natakarja ? (nosilca jedil). Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih napravlja moja žena in sicer ne v gostilniški obrti in ne na svojem posestvu. V Št. Vidu pri Brdu, dne 17. maja 1906. 1840 Juri Podbregar. Goesska pivovarna na So. Petra cesti steu. 41 V soboto, 19. maja Velika rodbinska soareja. M. Nicolini - univerzalni umetnik. == YUM-YUM japonski umetnik s papirjem. Posebno zanlailio : V deželi sence. ^51 Velekomično! Velekomično! Zvezani umetnik itd. Obetajoč užitkapoln večer vabijo vljudno 1848 zvoruJHiiJI. Preklic. Na 20. maja 1906 določena zmanjševalna dražba se začasno prekliče. Posojilnica za Stari trs, Lož m soseđstuo. 18» Iti mosoče ceneje dobiti finega peciva, kakor ga razpošilja L kranjska tvornica finih piškotov X±2. Brandt v lii-Miiju, 150 kosov po 2 vin. za 2 krone 75 „ „ 4 „ „ 2 krone Za gostilne in kavarne je tako blago po 4 vin. prav pripravno. Roncegno na Južnem Tirolskem, na Valsu-ganski železnici, t*/t ure 0<* Tridenta, 535 m nad morjem. Najmočnejši arzenoželeznati vrelec, ki ga rabijo z najboljšim uspehom in trajno vse leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh deželah ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritete za krvne, ženske, živčne in kožne bolezni itd. Naprodaj po vseh lekarnah. Zdravilišča p va vrste „6 tnd Hotel des Bains" in „Pamiiotel" z 250 sobami in saloni, vsemi najmodernejšimi napravami. Prekrasna, zavetna leža, milo podnebje, veliki parki. Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 1077- 8 t Tužnim srcem dajemo vsem prijateljem in znancem vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod Peter pl. Petričić c. kr. major v pokoju včeraj, dne 16. maja 1906, po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 7G let mirno v Gospodu zaspal. jL Pogreb dragega rajnega bode v Zagrebu dne 18. maja 1906. V Zagrebu, dne 17. maja 1906. 1853 Julija pl. Petričić, soproga. — Georgina pl. Petričić, Helena pl. Petričić, Konstatin pl. Petričić, c. kr. nadporočnik, Olga pl. Petričić; otroci. — Vaso Petričić, brat. — Kata Milojević, sestra. Posebna naznanila se ne izdajo. V davčni občini in trgu Radeče ob Zidanem mostu se proda == zemljišče ===== obstoječe iz lepih stavbnih prostorov, njiv, senožeti in hrastovega gozda v skopni meri 5 ha, 45 a in 0*5 m2. Stavbni prostori leže tik ceste v Sentjuri in je posebno en prostor, ki leži nasproti živinskemu sejmišča, jako ugoden za zgradbo kake prodajalne. Plačilni pogoji ugodni. Proda se ves svet skupaj ali posamezno po parcelah. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Josip Prosenc v Ljubljani, Sodne ulice št. 6. i838-i HM -t .* - C*. v?. Oprema za nsves - v".' -."■>.' .' f. '." v-*-' ■V.J *• ?~ 1 *■ ;*i Ai <*i i i*i * i i t «*f i 1,v.Si'fč? je izloženo u moji trsouini. Na prijazno ogledovanje vabi vljudno ANTON ŠARC i Ljiifiinni, na % Petro cesti štev. 8. Izurjene šivilje ^^^^^^v se sprejmejo takoj 1854-1 Sll^^^^ proti dobremu plačilu. "VMifl VI>.y ."-^f-i'- / ^Vd^Sf^ sposoben tudi za modelna dela, dobi takoj opravila v tovarni za umetno kamenje v Ljubljani, na Dunajski cesti it 73. 1833-2 MALINČEUSIRUP LEKARNARJA PICCOUJAvLJUBIJMI je izvrsten NARAVEN IZDELEK 1 steklenica z vsebino 1 kg stane 1 K 50 h 1 steklenica z vsebino -/* kg stane — „ 90 h. (Postni zaboj 3 kg netto stane 5.K 60 b, franko zaboj in poštnina.) 3731- 20 Razpošilja se tudi v sodih po 10, 20 in 40 kg. Vnanja naročila po povzetju. čisti samo o tli Globus Najboljše cisNIo n a Sveru -vi 4- Sprejmeta se takoj spreten Žagar in dober brusač. Več se poizve v pisarni Deghenghj v Ljubljani. U kavnrnl ..PREŠEREN" v Ejubtjani vsak dan svež sladoled in ledena kaua. JMaznanilo. cenjenim damam, da jkj l^al^er prej sprejemam in tečne izurstijem naročila, Z velespoštovanjem Josipina Šetlnc-Bersin W(c5tni trg 5t. 3- 1808- > Si oo ^.s S •'i Danes Anton carsko pivo C' o N _ a N o 1801—3 * se pije na Najvišjem dvoru. ~WI Se toči samo pri J. C. Praunseissu na Mestnem tr§u 19. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1906. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči osebr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selatal i Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ur 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čei Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Mariji« vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 4m do poldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Cc Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr), Lipsk ] Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Fran. Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Koćevj Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo - Toplice, K ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Duna Amstetten, Monakovo Inomost, t^direkt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža, -t- 05 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz !. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line. Steyi Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Ce Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Se Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih . Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja, vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m poy c.t iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odnod ii Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 ni ; ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutra 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah ii praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. * ' li Za binkošti ^ priporočit v Dajverjl Izberi oflerne klobuke za dame in otroke, batistaste avbice ter klobučke, cvetlice, trakove iti iuo