256. številka. Ljubljana, v ponedeljek 9. novembra. XVEI. leto, 1885. [shaja vsak dau aveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a v a tri j s k o-ogar sk e detel e za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj obijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. zrn četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesce, po 0 kr. za Četrt leta. — Za t nje deželo toliko već, kolikor poatniua znala. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. oe se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franko vati. - Rokopisi so ne vračajo. Uredniltvo in apravnistvo je v Kadolfa Kirbila bili, „GledaliSka stolba". U prav nistv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Conrad — Gautsch. Hitro in nenadno, skoro kakor prevrat v Plov-divu, zvršila se je prememba v ministerstvu za uk in bogočastje. Stališče barona Conrada je sicer že davno omajano, vsa desnica bila je v tem jedina, da naučni minister ne sodi več v sedanji kabinet, in še za prejšnjega zasedanja državnega zbora se nam je ponavljaje obetalo, da se sme barona Conrada ostavka kot „conditio sine qua nonM v kratkem pričakovati. Vendar ni bilo niti čitati niti slišati običajnih znamenj in vffij, ki sicer javno mnenje pripravljajo na take premembe in zaradi tega bila je ostavka Conradova, akoravno le vprašanje časa, vendar nepričakovana. Reči moramo, da smo te ostavke prav veseli, saj je baron Conrad od nekdaj dosledno nasprotoval našim prizadevam za narodno ravnopravnost, saj se je s tem le izpolnila naša že davno gojena želja. Naše veselje bilo bi pa še popolnejše, še glo-beje, da imamo o osebi njegovega naslednika več gotovosti, da nam je možno po njego vej preteklosti soditi o njegovih nazorih in o njegovem politlškem mišljenji. A ne glede na to, da je dr. Gautscha baš baron Conrad za naučnega ministra priporočal, kar nam vzbuja precej skeptične misli, je novi minister za uk in bogočastje v politiškem življenji „homo novus" in mi nemamo še nobenega povoda njegovega imenovanja posebno veseliti se. Dr. Paul Gautsch pl. Frankenthurn porodil se je 1851 I. kot sin državnega uradnika ter se vzgo-jeval v Terezijanišči. L. 1873 dovršil je juridiško-politiške študije na vseučilišči Dunajskem in bil kmalu potem promoviran doktorjem prava. Državno službo pričel kot koucipijent pri dolenjo-avstrijski finančni prokuraturi. L. 1874 poklical ga je Stre-mayer v ministerstvo za uk in bogočastje, kjer je kmalu bil imenovan ministerskim koncipistom. V novembru 1875 izročilo se mu je vodstvo prezidi-jalnega bureau-a v naučnem ministerstvu, 1. 1878 dobil je naslov in značaj ministerskega podtajnika, 1. 1879 pa je bil imenovan pravim tajnikom. L. 1881 imenovan je bil vladnim svetnikom ob jednem pa ravnateljem Terezijanišču. Ko se je orijentalska akademija spojila s Terezijaniščem, bil je tem povodom dr. pl. Gautsch imenovan dvornim svetnikom. V 30. dan junija t. 1. odlikovan je bil zaradi zaslug za oba zavoda viteškim križem Leopoldovega reda. Iz teb podatkov je toliko jasno, da je novi minister jedva 34 let star, da se je po uradniški lestvici izredno brzo kvišku popenjal, da je imel doslej veliko sreče. Razen teh podrobnostij se iz njegovega življenja nič posebnega ne ve. Zatrjuje se sicer, da je izvrsten govornik, da je odličen strokovnjak, da ima mnogo in temeljitega znanja, katerim lastnostim moramo mej drugim pripisavati njegovo sijajno karijero, a v politiko se doslej ni mešal, zatorej tudi nesmo imeli prilike opazovati ga v parlamentskem življenji. In ravno to, da novi minister ni izbran izmej državnih poslancev, ampak da je grof Taaffe predlagal politiško nedolžnega moža, je slabo znamenje za naš parlamentarizem in za upliv državno-zborske večine, katere voditelji o tem imenovanji baje prav nič znali neso. Osupneno je po tem imenovanji skoro vse in časniki ugibajo po kakem potu bode krenil novi naučni minister. Za dobro znamenje zmatramo ne-zaupnost in nevoljo, ki se kaže v Dunajskih listih in pa trditev „Politike", da je minister Gautsch izmej nnjodločnejših pristašev sedanjo sisteme. S tem sicer še ni veliko povedanega in gotovosti nemarno ni-kakoršne, vendar mislimo, da bode padec Conradov uplivu! na njegovega naslednika toliko, da ne bode popolnem v nemar puščal želj in zahtev državno-zborske veČine in po mej zastopanih narodov, dasi kaj posebnega tudi od novega ministra ne pričakujemo. Preverjeni smo namreč za trdno, da bi nam vlada Tnaffejeva bila lahko marsikaj dala tudi proti volji Conradovi, da je hotela. A ravno te volje nedostaje, zatorej smo še dalje neverjetni in ne-zaupni navzlic novemu ministru za uk in bogočastje, želimo pa, da nam skoro z dejanji dokaže, da sta naša neverjetnost in nezaupnost bili neosnovani. Pamflet nemškega društva v Gelovci. Iz Koroškega. Za Bachovega absolutizma imeli so koroški Slovenci še slovenske šole. Seveda so se učili tudi nekoliko nemškega. Pa glavni pouk bil je vendar slovensk, kakor zahteva zdrava pamet. Tokrat je imela še duhovščina šolsko nadzor- stvo; njej je šlo za to, da se otroci kaj naučijo in to je bilo mogoče le s slovenskim poukom. Tisti, ki so hodili takrat v šolo, neso se sicer učili zemlje-pisja, natorozuanstva, risanja, telovadbe in takih reči, pa slovensko brati, pisati in računati so se v resnici naučili, česar žal o sedanjih koroških šolah ne moremo trditi. Potem pa je prišla ustava in dobili smo šolsko postavo po kopitu nemških liberalcev. Po zmagah na Danskem (1803), na Češkem (18GG) in na Francoskem (1870) je Nemcem zmi-rom bolj rastel greben, v Avstriji še posebno zato, ker so imeli večino v državnem zboru in so sklepali, kar so hoteli. Specijelno na Koroškem so nekdaj tudi Nemci pošiljali svoje otroke na Slovensko, da bi se naučili slovensko, Slovenci so pa narobe pošiljali svoje otroke mej Nemce. Odkar je pa »velika Nemčija" bolj in bolj prihajala v kri in meso, na-udilinil je Nemce tak ponos, da o potrebi slovenskega jezika neso hoteli nič več slišati; le zaničljivo so še gledali na Slovence. To je začetek vseh narodnih prepirov v Avstriji in pravi ter jedini uzrok zatiranja koroških Slovencev. Mej tem, ko so koroški Slovenci še zmi-rom trdili, da jim jo znanje druzega deželnega jezika koristno (čeravno ne neobhodno potrebno), začeli so Velikonemci koroški narobe učiti, da Nemcem ni slovenščina prav nič potrebna, ampak le nemščina Slovencem. Rekli so, da Koroškim Slovencem druzega ne kaže, ko poprijeti se nemščine, svojo okorno in borno slovenščino pa prej ko mogoče pozabiti in zatajiti. Neso ostali pri besedi, uredili so ves šolski pouk v tem duhu. Brez ozira na čl. 19. drž. temeljnih postav, brez ozira na šolsko postavo samo, oklenili so se samo § 6. šolske postave, ki pravi, da o učnem jeziku določuje dež. šolski svet. Pa še tega paragrafa neso potrdili celega, ampak le toliko, kar služi njihovim namenom. Paragraf 6. namreč pravi, da o učnem jeziku določuje dež. šolski svet, pa le „v dogovoru s tistimi, ki šolo uzdržujejo" in pa nv postavno določenih mejah". Za ta dva pri-stavka pa so se naredili gluhe in slepe. Uredili so šole po svoji volji, t. j. usilili so slovenskim občinam nemške šole. Na Dunaj do LISTEK Po Sibiriji. (Aus Japan nach Deutschland durch Sibirien von Wilhehn Jo os t, Kiiln, 1884. Dn Mont-Schaubergi«che Bucbhandlung.) (Konec.) Nekaj dni pozneje so potovalci bili na Baj-kalskem jezeru. Ime tega jezera pomeni, kakor nekateri trde, „sveto jezero", kakor drugi, „velika voda". Izmej največih notranjih jezer je na tej zemlji, njegova površina meri več kot 34.000 štir-jaških kilometrov, dolgost njegova znaša največ 600, širokost največ 50 kilometrov. Nobeno drugo sladkovodno jezero kakor Bajkalsko nema v sebi morskih psov; v njem vidijo kristijani kakor maliko-valci zle in dobre duhove ter premnogo prestarih pravljic in povestij je združenih z njegovim imenom. Toda, če se opazuje od postaje Bo-jarsk na južuovzhodnjem bregu, nič ni, kar bi ga odlikovalo pred drugimi notranjimi jezeri. S parobrodi se po njem vozijo že izza 1844. leta; sedaj vozijo parniki Kjabtske družbe, kateri je poglavitno do tega, da bi čaj iz Kjahte od južnega obrežja oddajala naravnost do postaje, ki je najbližje Irku-tska. Po zimi je jezero zamrzneno pet mesecev, a tedaj se po njem vozijo s senmf. Na srečo je par-nik došel že druzega popoludne in ko se je drugo jutro zorilo so dospeli k bregu na nasprotni strani, zvečer pa v Irkutsk, v Pariz Sibirije. Tisto leto je imelo mesto žalosten obraz. Skoro do tal je dve leti poprej (1879) pogorelo in zelo milo je bilo videti nova zidovanja in začasne koče poleg razvalin od pogorelih kamenitih palač in poleg upepeljenih cerkvenih zvonikov. Široke, ne-potlakane, prazne ceste vodijo mej ograjenimi sta-višči in pogorišči: tu in tam naletiš na poluzdelane pobeljene kamenite hiše, ki so ti nenavadne po svoji brezokusnosti, na puste trge s polupopravljenimi cerkvami in lesenimi stavbami, ki služijo v pisarnice, šole in drugo tako; potem pridejo manjše in veče gruče z nova vzgrajenih sibirskih ostrogov, ki se prijetno gledajo poleg črnih počenih dimnikov, kvišku molečih v tesnem obližji, a dobi se tudi palača jednega ali drugega tamošnjih milijonarjev z ospredjem, katero je večjidel spakudran palik ka- kega znanega Pariškega poslopja. Zraven si je Kitajec svojo hišo zverižil od starih zabojev, v katerih je bil čaj, ali pa si je Žid uredil svoj „bome" umno porabivši kosce razletelega se parnega kotla. S kratka, dandanašnji Irkutsk, mesto s 3<>.000 sta-novniki in še več, mesto, o čegar lepoti sanjari vsa Sibirija, vse od guverneja doli do najrevnišega Burjatana, pred dvema letoma pogoreli Iskutsk je še vedno tam, da nove stavbe še neso dodelane in pogorišče še ne pospravljena. Nemcev je prav malo v Irkutsku, a več je Rusov, ki nemški govorijo. Od le-teh jeden se je ravno tačas napotil v Moskvo ter se pridružil pisatelju, kateri je bil vesel, da se je mogel otresti svojega tolmača. Ker pa se je odhod za nekaj dnij zapoznil, bilo je časa dovolj ogledati tisto malo, kar za oči ponuja mesto. To je bila uječa, ki je takrat imela 600 najemnikov, deloma ujetnike v preiskavi, deloma izgnance, ki so tukaj osem dni počivali, prodno so šli naprej na jutrovo. Druga znamenitost v mestu je plavež zlata. S hudo kaznijo pokorijo tistega, kdor iz Sibirije izvaža nvkovano zlato. Kolikor se zlata zmije todi bodi od zasobnikov bodi od ministetstva so poročali, rta je na Koroškem vse v lepem redu, da so šole slo ven s k o-nemške, kakor jih IfBdRVO samo žeTf; navzdol proti slovenskemu ljudstvu pa so bih trdi in neizpros-Ij i v i, zavrgli so vse prošnje za slovensk-pouk z ničevimi izgovori ker so si mislili: ,Saj minister taku ne bo zvedel, kako mi gospodarimo, in če se prav kdo pritoži, bomo pa rekli, da vse vkup ni nič res. Lahko si je toraj misliti, kako so škripali t zobmi, ko so Koroški rodoljubi objavili brošuro „Die Karntner Slovenen" in tam razkrili poslancem, ministrom in celemu svetu vse nepostavnosti in krivice, ki jih morajo prenašati koroški Slovenci glede ljudskih šol. Iz prva jim je kar sape zmanjkalo, potem so se pa vender zopet zavedli in začeli ugibati, kako bi zbrisali utis, ki ga je napravila zgo-rej omenjena knjižica. Zbrali so se v posvetovanje in rekli so mej seboj: „Kaj nam je storiti? Ta dva človeka (Kinspieler iu lladerlap) nam bosta zbegala vse ljudstvo. Že pri zadnjih volitvah za državni zbor 80 nas kor.iški Slovenci zapustili in volili ministra Pinota. Ce zdaj na to brošuro molčimo, začeli jima bodi) verovati še ministri na Dunaji iu dali bodo koroškim Slovencem slovenske šole. Zmi-rom smo mislili, da bomo v kratkem času ponein-čili celo Koroško; pa naš up je šel po vodi, ako } dobimo slovenske šole. Druzega nam zdaj ne kaže, i ko to: spišimo tudi mi tako knjižico in povejmo v ; njej, da vse vkup nič ni res, kar pišeta in go- | vorita E. in II.; naslikajmo ju pred svetom kot j .kriva preroka" in kot dva ..hudobna človeka", ki delata nemir in /dražbo v deželi in brez i katerih bi bila Koroška pravi pozemeljski raj! Tako j bo svet, obsodil ona dva, mi bomo pa šo zana- | prej ostali v svitu pravičnosti, miroljubnosti m mo- \ drosti." Ta nasvet se je potrdil, in tako se je rodila ferifižica nemškega društva „Die Karntner Slo-veti en umi d i e V 6 1 k s s c li u le. Ein Wort | der Rich tigstellu ng uud Abwe.br." O vse- j bini te knjižice spregovorimo kaj več v prihodnjem članku. razgled. Bili rVU»tB'«&iajc # govori, da bode predlagala, da se Vzhodrijemmelijci povprašajo po plebiscitu za svoje mnenje. Največ p zornosti obraća še vedno nase veliko ponižanje bolgarskega kneza od strani Rusije. Angleški listi vsi obsojajo ukrep ruskega carja, da se je izbrisal knez Aleksander iz zapisnikov generalov a la suite in se mu je odvzelo imetništvo jednega batalijona. To je spravilo tudi Avstrijo in Nemčijo malo v zadrego. Še nedavno se je zatrje valo. da so tri cesarske vlasti popolnem jedine, kar se tiče balkanskih zadev. Knez Aleksander je tudi pruski generalni major in avstrijski polkovnik. Dosledno !»i mu tudi te dve državi morali odvzeti ti dostojanstvi, ako hočeta dosledno postopati z Rusijo. Da tega ne bosta storili, je gotovo. Zategadelj mislijo nekateri, da hi to ponižanje bolgarskega kneza utegnilo nekoliko omajati prijateljstvo mej cesarskimi vlastmi. — Dotični carjev ukaz izdal se je bil naravnost iz carjeve kabinetno pisarne. Razen carja poprej zato ni vedel noben član carske rodovine. Ko so je to zvedelo, podali so si; takoj k carju carjev brat Vladimir in dva carjeva strica, a vladar jih ni hotel vsprejeti. Giers je osobno ta ukaz sporočil angleškemu veleposlaniku. Giers sam je sicer za to že poprej vedel, a je skušal carja pregovoriti, da naj tega no stori. To bi se mu tudi bilo posrečilo, ko ne bi poslednje dni prišlo v Po-terburg poročilo, da je knez Aleksander izročil angleškemu iliploiuatičnemu agentu neka diplomatiska pisma, katera bode Anglija lahko porabila proti Rusiji. Ruski vladni listi jako hudo napadajo kneza, zlasti „Journal de St. Petersbourg. Očita mu, da je prelomi) določbe Londonskega protokola iz 1^71 leta, po katerem ne sme nobena vlast samovoljno preminjati mejnarodnih dogovorov, ampak morajo v to privoliti vse vlasti, katere so dogovor podpirale. Ostaja v Plovdivu tudi ni taka, trdi ta list, da ne bi vlasti imelo nič govoriti vmes. Po modernem pravu se vlasti le tedaj v u-tajo ne smejo mešati, ako narod sam skuša premeniti državno obliko. Tu 86 je knez Aleksander mešal v zadeve sosedne dežele. Srbski vladni listi dementujejo vest, da bi se bil nameraval kak atentat na kralja. Temu ori-cijalnemu zanikanju pa ni dosti verjeti, najbrž hoče I vlada s tem le prikriti, kako slabo stoji Milanov stol. — Srbija se baje ne bode dala zadovoljiti samo s status quo ante, ampak hoče neki zahte-I vati, da se jej dajo kaka jamstva, da se zopet ne prigodi kak tak prevrat na Balkanu. Več krečanskih g-rAkih veljakov izročilo je konzulom neko izjavo, v katerej zahtevajo, da se Kreta pridruži Grškej, ako se na Balkanu ne ustanovi popolni status quo ante. — V grškej zbornici je ministerski predsednik Delvannis objavil, da bode vlada v kratkem predložila predlogo o velikem narodnem posojilu. To objavo je vsa zbornica pozdravila z veliko naudušenostjo. — Narod grški neki že ni prav zadovoljen s sedanjo vlado, ker kaže premalo energije. Turčija se še vedno pripravlja za vojno. Vse turške ladije, kolikor jih je na raspolaganje in štirje Llovdovi parniki neprestano privažajo iz Azije vojake, kateri se hitro odpošiljajo v Solun. Vlada je naročila mnogo torped in posebna komisija ogle- vlada ne bode odstopila, dokler jej parlament ne da nezaupnice. Dopisi. lioiiloronou imela je v soboto drugo sejo. Kaj je sklepala, še ni prišlo v javnost. Ugiba se j duje vojne ladije, katere so še za rabo marsikaj. Govori se mej drugim, da se veleposestniki tako prišli navskriž, da ni misliti, da bi konferenca imela kak vspeh, in da je bila ta seja poslednja. Druga poročila zatrjujejo ravno nasprotno, da so velevlasti sedaj jedine, da se mora ustanoviti status quo ante. Zatrjuje se, da misli Rusija predlagati konferenci, da naj se knez Aleksander odstavi. To se nam zdi jako verjetno, če pomislimo, kako ga črti ruski car. Če bode pa Rusija res sta- Novi unigloski parlament snide se neki v začetku januarja, potem bode pa za nekaj časa odloženo zborovanje. Kako dolgo da potem ne začne zborovati, zavisno je od tega, katera stranka zmaga pri volitvah. Ako zmagajo liberalci, bode vlada dala ostavko, in zbornica tako dolgo ne bode začela zborovati, da se postavi novo ministerstvo. Tako bode pa vlada tačas samo sestavila program za to zasedanje. Ako bosta obe stranki blizu jednako močni, lat Ljubijanske okolico 8. novembra. [Izv. dop ] Čim dalje, tembolj vemo učitelji presojati vrednost krajnih šol. svetov po deželi. Dovoli naj se mi izpregovoriti le v jednim oziru in to o imenovanji učiteljev na razpisane službe. Pred letom 1879 imenovali so le krajni Šol. sveti učitelje, a po Vestenockovi noveli prevzel je to deželni šol. svet in ker sta doslej prvi kakor drugi imenovala učitelje vsak po šest let, nastane vprašanje, kdo nam jih je primernejše in pravičnejše nastavljal7 Kakor me izkušnja uči. rekel bi, da nobeden. Za 1. 1879. imenoval je deželni šol. svet učitelje večinoma po svojem dobrem prepričanji di k večemu baje po predlogu dežel. šol. nadzornika, ne oziraje se na predloge krajnih šol. svetov. A taka imenovanja zadela so blizu vselej na hudo opozicijo. Krajni šol. sveti so take učitelje silno neradi vspre-jemali, očitavši jim nemoralo in vse mogoče. Učitelj bil je trpin, bil je preganjan, moral se je podvreči željam krojnega šol. sveta, kar je bilo pa vselej napredku šole na kvar, ali prestaviti^ se v drug kraj, na drugo službo. Zakaj pa tako V Jaz bi rekel zato, ker dežel. šol. svet ni zadosti dotičnega učitelja poznal! Višje šol. oblastvo spoznavši to napako, jelo se je ozirati novejši čas na milovanja vredne predloge kraj. šol. svetove in imenuje zadnja leta zopet one učitelje, katere si odbero krajni šol. sveti. Kaj so pa kraj. šol. sveti, to učitelji predobno vemo in kako učitelje volijo, navedem tu le par izgledov. V N. razpisala se je bila služba nadučitelja iu prosilcev privrelo je do dvajset. Kakor navadno, bilo je tudi tu nekaj prosilcev sposobnejših, nekaj manj sposobnih. Krajni šol. predsednik bil je gosp. župnik, a drugi udje, kakor večinoma povsod premož« nejši, boljši kmetje. Da so se učitelji, predstavljavši se, obračali le na omikanega predsednika, a na druzega nikogar, se ume samo. Vsak prosilec priporočal se je, kar mogoče najtoplejše in iskal si vse mogoče protekcije, kar bi še ne bilo nič napačnega. Ali bili so vmes, (menim mej prosilci) zloueji, ki so svojega kolego znali črno slikati, grajati, kar je bilo mogoče zato, da bi bili sami sebi pom.igali. Častiti kolegi! prosim vas nikarte odslej naprej več tega. Aii ni to nepošteno? Ali ni to zopet sramotno za učitelje, da drug druzega iz strastne zavidnosti črnijo ? Ali ni to grdo, da se tožijo, kakor otroci pred učiteljem, ki so na ulici kamne metali? Ali se nam ne posmebujejo drugi, zlasti kmetje, katerim je pri seji kraj nega šolskega sveta g. predsednik moral taka „mazila" razlagati? Evo! duhovnike v tej zadevi! Ker se je meni že v Ljubljanski okolici v drugič nekaj tacega primerilo, zato pišem. Silno, silno pa obžalujem, ako je res, da neki Ljubljanski učitelj, ali je še nekaj več, ki je že od nekdaj rad učite je tožil, tako dela ali vsaj jednako mislečim rad to delati pomaga. Krajni šolski svet je bil potem ves zbegan in ni vedel, koga bi si bil izvolil. Prestavil je sejo za osem dni j, a tudi potem ni bilo boljše. Zavrgel je slednjič dobre sposobne učitelje in zvolil si jednega talilnic v državni svojini, vse se mora odposlati v Irkutsk, Barnaul ali Jekaterinburg, kjer ima država svojo talilnice. Vsako leto se baje natopi v Irkutsk u blizu 1500, v Barnaulu 600 in v Jekaterin-burgu 4O0 „pudov" (1 rpud-lG,381 kg.) Da bi se v talilnici kaj moglo ukrasti, je skoro nemogoče. Stražarji, Kozaki, se menjavajo slebarui dan, delavci pa kovino dobivajo v roke, če je razbeljena al i pa če je v zlitkih, katere je težko odnesti. Tudi uradnikom ne kaže, da bi si osvojili zlatega prahu, tudi ne za dva prsta; skoro stanovito je, da toliko procentov, ni več in nič manj, gre v izgubo, kadar se tali, in če bi kaj več mankalo, to bi se takoj pokazalo z razliko pri tehtnici. Od Irkutska do Jekaterinburga jo pisatelj potoval s svojim spremljevalcem samo IG dni in noči, kaj malo časa za 4S7 milj daljave. Oba sta imela to misel, da bosta postajala samo, kolikor treba. Pot jima je pa tudi to pospešilo, ker je za njima potoval general, ki se ga zavoljo njegove strogosti boji vsa Sibirija. Zastran njega je bilo vse natančno urejeno in poštarji so gledali, da se neso imeli pritoževati tisti, ki so prihajali pred generalom; za tiste pa, ki so šli za generalom, se menda neso več kaj menili. Tudi naprej neso bile ceste nič boljše, a blaga se je na obe strani čedalje več vozilo. Zapored so se pomikale preobložene jednoprežnice. Vozile so čaj in kože, železo, jeklo, stroje in rokotvorino. Ko potovalca prideta v Tomsk, čujeta neprijetno novico, da je odšel pašnik že prej ta dan v j Tjumen, pa da prihodnji odide šele čez teden dni. Navadno se namreč vozijo doli po Tomu in Obu, i dokler se ta ne združi z Irtišem, potem pa po Ir-tiši in njegovih pritokih gori do Tjumena; odtod se v lVa dnevu dospe v Jekaterinburg. Da ne bi potnikoma bilo treba celih osem dni brez dela čakati v Tomsku, uganeta, da se odpravita po suhem preko Omska v Tjumen. To storita koj druzega dne. V obližji Oba bila je zemlja jako rodovita in vasem se je poznalo blagostanje; žal pa, da se pridelki ne morejo v denar spravljati, ker ni prilike za to in ljudem tako primaukuje gotovine. Za tem se je pokazala BarabinSka stepa, katera ima neopisno žalosten, nemičen obraz; nema druzega ko polomljeno drevje, suho grmičevje in sem ter tja raztreseno rosje. Da bi si pot prikrajšala, krenila sta potovalca že blizu Omska s ceste, ki v mesto vodi v južno-zahodnji smeri in nagnila se naravnost proti zahodu. Pota tu ni bilo nobenega; peljala sta se, koder je teklo, večkrat čez ograje in prekope; a vlekli so dobro kmetski konji, ki sta jih povsodi lahko dobila. V mestu Kresti je ravno bil velik somenj in četudi je ponoči tu bilo zelo razbrzdano življenje, morala sta se nekoliko ustaviti, ker sta bila lačna; še tisto noč pa sta hitela naprej. Do tu ni pisatelj ničesar doživel. Tu pa je konj na levi iznenada poskočil in nepridiprav je zaklical „stoj" ter hotel na voz. Toda strel v piBi ga vrže na tla, konji se zakadijo naprej in pustolovine je bilo konec. Tisti, ki v tem kraji ob cestah prežijo, imajo namreč ve-čjidel opravičeno misel, da so vračajoči se sejmarji vinjeni in je tako posel z njimi lehak. Konečno sta prišla v Jekaterinburg, ki je gotovo najlepše mesto v Sibiriji in središče vzhodno-uralskega rudarstva. A tudi tu pisatelja ni delj držalo, kakor se je bilo neobhodno potrebno. Že s prvim vlakom je pohitel v svoje domače kraje ob Renu. iz Bele krajine ali s Krasa, o katerem ni n hče kaj posebnega (rečem posebnega) vedel. Tako izrazil se je istinito g. predsednik, proti neki zanesljivi osobi. S tem učiteljem že krajni šolski svet ni posebno zadovoljen, a molčati rh trpeti mora. V drugem kraji zmagala je, bilo je pred kratkim, neopravičljiva protekcija na jednak način, da si je izvolil krajni šolski svet takega, ki je Že na dosedanji šoli zadostno pokazal, da nihče zanj ni maral, težko, da bi si ga priljubil tudi njegov novi kraj. šolski svet. V tretjem kraji si je izvolil krajni šolski svet celo takega, ki je bil pred malo časom baje za kazen iz službenih ozirov drugam prestavljen! Vprašati moram, zakaj so zopet imenovanja učiteljev pri krajnih šolskih svetih napačna? Kar sem poprej rekel, to rečem sedaj: Zato ker krajni šolski sveti kar nič učiteljev ne poznajo. Ako kraj ni šol. sveti učitelje imenujejo, je še toliko slabše, ker se učiteljem povod daje, da drug druzega nesramno iz zavidnosti kvalifikujejo. Zato menim, da je taka naloga, po kateri naj se kaki učitelj v stalno povišano nadučitcljsko službo vsprejme, prevažna in preimenitna za krajni šolski svet po deželi. Neovrgljivo najbolje in najpravičnejše bode, ako se postava tako uravna, da bodo c. kr. okrajni šol. sveti učitelje imenovali in jednake službe oddajali, dežel. šol. sveti pa čuvali nad njimi, da se vse postavno izvrši. Zakaj okrajni šol. svet pozna učitelja, ž njim učitelj največ občuje, v njem sedi okrajni šol. nadzornik, ki smelo trdim, da učitelja in njegove zmožnosti najbliže pozna. Okrajni šol. nadzornik nadzira učitelja, on obravnava ž njim referate v uradnih shodih, on ga pozna skozi in skozi in on naj ga kvalifikuje. Zastonj mi bo izgovor od jedne strani, da naj si oni voli učitelja, ki ga tudi vzdržuje. Ozrimo se zopet na duhovnike, oni prejemajo biro in druge dohodke iz lastne roke kmetove in vendar jih kmet ne voli. Okrajni šol. svet ima zastopnika verstva, zastopnika občin, a tudi zastopnika učiteljstva, katero jednako okrajnemu šol. nadzorniku učitelje mej sabo dobro pozna. Naj moj glas ne ostane glasu upijočega v puščavi! Učite lj. \w. Trannkega o Ur« ju 4. novembra. [Izv. dop.] Kako potrebno je, da železnični uradniki na Slovenskem slovenski znajo in da se postaje slovenski kličejo, zato imamo zopet nov dokaz Pretekli teden se je peljal osemdesetletni starček iz Celja v Hoče. V Celji na kolodvoru zahteva vozni list za Hoče. Ko uradnik slovensko besedo sliši, je bil, kakor da bi ga bil sršen pičil, ves raz sebe in ga začne zmerjati. Ker je bilo že pozno in ni bilo več nikogar v „čakalnici", da bi mu bil povedal, kako se Hočam po nemško pravi, bil je primoran vozni list za Maribor vzeti in torej več plačati. —• Koliko se takih in jednakih slučajev zgodi, pa ker je Slovenec le prekrotka duša, jih malo v javnost pride. Torej slovenski poslanci in zastopniki naroda ne utrudite se, da odstranite take goropadne krivice in sramoto, katero mora naše ljudstvo prestajati ! Domače stvari. — (Nadvojvoda Štefan) pripeljal se je z brzovlakom včeraj ob 10. uri 48 minut dopoludne v Ljubljano. Po obedu v kolodvorski restavraciji odpeljal se je ob 11. uri 40 minut v Arco na Tirolskem. — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 10. dan novembra 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: L Naznanila prvosedstva. II. Pravnega odseka poročilo o vdove Marije Jalenove ulogi glede poprave ograje poleg njenega dvorišča na Ilesljevi cesti. III. Klavničnega ravnateljstva predlog, da je: 1. kavcijon za teleta zvišati s 50 kraje, na jeden forint; 2. uvesti in določiti klavnino za konje. IV. Finančnega odseka poročilo o ponudbi družbe „Wiener Lombard- und Escomptebank" glede izplačevanja izžrebanih srečk Ljubljanskega mestnega posojila. V. Finančnega s stavbinskim združenega odseka poročilo o gradnji nove vojašnice. VI. Stav-binskega odseka poročilo a) o oddaji gradnje obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice pod Hra-deckega mostom ; b) o določilu stavbinske črte pri Filip Zupančičevi hiši na Rimski cesti. VII. Šol-skega odseka poročilo o poslednjih letnih računih tukajšnje c. kr. velike realke in mestnih ljudskih učilišč. VIII. Mestnega odbornika Frana Potočnika samostalni predlog glede razsvetljave ceste na ce- sarjevič Rudolfove železnice postajo. IX. Mestnega odbornika Iv. Hribarja samostalni predlog: „mestni zbor naj sklene prošnji do c. kr. glavnega ravnateljstva državnih železnic in do glavnega ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, naj bi pri zvezi avstrijsko-nemških železničnih uprav storili potrebne korake, da bi se tudi na Ljubljanski po-taji izdajali kuponi za povoljno sestavljiva okrožna potovanja." X. Istega mestnega odbornika samostalni predlog: „naj se sklene prošnja do visoke c. kr. deželne vlade, da se ustanovi v Ljubljani šesta lekarna." Tajna seja. — (Pisateljskega podpornega društva) drugi zabavni večer združil jo preteklo soboto blizu 40 članov. Predsedoval je dr. Vošnjak. Gosp. J. Vrhovec čital je svoj jako korenito in marljivo sestavljeni spis „Ljubljanu pred 100 leti", kateri bode prihodnjo soboto nadaljeval. Gradivo nabrano je večinoma iz mestnega arhiva, ima polno zanimivih podatkov, zategadelj vsprejelo se je predavanje s posebnim odobravanjem. — („Sokolski večer"), ki je bil včeraj zvečer v restavraciji Ljubljanske čitalnice, bil je dobro obiskan in zelo živahen. Najbolj dopadali so krasni čveterospevi, ( P f i b i 1, Š t a m c a r, V a I e u ta No Ili -1) ečm an), ki so se morali ponavljati, izmej obširnega sporeda vojaške godbe pa Ambrožev potpouri „Operetttenschau." Razen primernega nagovora staroste g. V a 1 e n t i n č i č a iu zabavnega berila Sokolovega tajnika z naslovom „Proxinius tuus", predstavljal se je tudi komičen prizor „Kle-petec", ki je vzbujal jako veliko smeha. Posebno ugajal je gosp. Jeršek ki je predstavljal Italijana. Utis pa je bil še boljši, da so izostali ali se pre-drugačili nekateri izrazi, posebno pa, ko bi se bili izpustili stavki in dovtipi, tikajoči se gotove osebe. Občinstvo bilo je prav zadovoljno in gotovo je, da bode prihodnji Sokolski vočer" še bolje obiskan. — (Za Dolenjce), po toči poškodovane, dobilo je c. kr. deželno predsedstvo od raznih stran nij doslej 1149 gld. 58 kr. — („Tries") bode ime novemu listu za šalo in satiro, ki začne izhajati prve dni prihodnjega meseca po dvakrat na mesec v Zagrebu v tiskarni dr. Starčcviea in dr. — (Volkovi) prikazali so se na Notranjskem. Okolu Zagorja, Palčjega itd , ugrabili in raztrgali so že nad 40 glav drobnice in jednega konja. Mihi Knaleleu v Juršičih odnesli in požrli so v noči 3. t. m. 10 ovac. — (Požar.) V 4. dan t. m. pogorel je gosp. I Mateju Lavrenčiču z Vrhpolji pri Vipavi hlev z ■ zalogami krme. Škode je okolu 400 gld. — (Most čez Dravo pri Varaždinu) je deloma voda odnesla. Pošta in potovalci prepe-Ijavajo se v čolnih. — (Razpisano) je mesto zemljiškega knjigovodje pri c. kr. okrajni sodniji v Onnoži. Prošnje do 3. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Konjice 9. novembra. Za Konjiški okraj ustanovljena danes poddružnica Cirila in Metoda. Tri najslabšem vremenu prišlo iz Konjic in od daleč 36 ljudij, vsi pristopili, mej temi 5 gospej, Jednajst ustanovnikov 18 letnikov sedem podpornikov začasni odborniki: Dr. Prus, Sepič, Kline Navdušenje veliko. Carigrad 9. novembra. (Izvestje Ha-vasovo.) Sobotna konferenca je po ugovorih nekaterih poslanikov ukrenila, da je bolje, Če se posvetovanje ne omeji samo na to, da se zopet napravi status quo ante. Misli se pa, da bode konferenca sklenila, da se zopet napravi status quo, ne da bi se posvetovala o prisilnih sredstvih. Sofija 8. novembra. (Izvestje Havasovo,) Vest, da so bolgarski in srbski kmetje udarili se, ni istinita. Mogoče pa je, da se mej Srbi in Bolgari prične boj, ker se sploh misli, da bode konferenca brez vspeha. Akoravno se je sklenilo, ustaviti se vsakemu prisilnemu koraku Turčije, se vendar še vedno upa, Jda se bode po končanej konferenci doseglo sporazumljenje s Turčijo, kar bi pa sklepov konference ne uničilo. Razne vesti. * (Dohodki južne železnice) so od 22. do 28. oktobra, to je v 43. tednu 1. 1883 znašali 830.300 gld . to je 707G gld. več nego v jednakom tednu preteklega leta, vkupni dohodek od 1. jan. do 28. okt. lbs3 znaša pa 82,814.611 gld., torej za 293.891 gld. več kakor v jednakej dobi lanskega leta. * (Za klasično gimnazijo) na Cetinji so že statuti in v kratkem se bode otvorila prva črnogrska gimnazija. Imela bode osem razredov. * (Notar — duhoven.) V 44 štev. časopisa za notarijat bere se, da bode nekdanji c. kr. notar v Lani na južnem Tirolskem, Klavs Haind dne 8. novembra t. 1. novo mašo pel v cerkvi ci-sterijenskega samostana v Stams-u, v katerega je pred nekolikimi leti ustopil z namenom, da se posveti duhovskomu pastirstvu. Sedanji pater Toma/, (Haindl) služboval je prej skozi več let na Dunaji kot notarski kandidat, kjer je bil tudi zagovornik v kazenskih zadevah, in tu ljubili so ga in spoštovali zarad vestnega in vspešnega njegovega delovauja in pohlevnega vedenja ne le kolegi, ampak tudi sod-nije in klijenti, sploh vsi, ki so prišli z njim v dotike. — Čudno, da vendar svojega poklica ni našel na juridičnem polji, ampak da si ga je iskal drugje. Vendar pa hode tudi v častitljevem svojem novem stanu nekdanjemu poslu iu nekdanjim tovarišem obranil prijazen spomin; kar kaže že to, da je na povabilih k prvi svoji mašni daritvi z nekakim ponosom pod svoje ime zapisal: emerit. c. kr. notar." * (Skrajna predrznost) V Parizu izhajajoči list „National" je te dni prinesel povest o nekej bisernici, ki nam živo kaže prekanjehost se bolj pa predrznost Parižkib tatov za Napoleona 1. Policija Parižka bila je takrat sicer izvrstno orga-nizovana, kajti na čelu jej je bil policija vi šef imenom Fouche, mož izredne nadarjenosti in nečuvene eneržije; a policija je imela v političnih zadevah toliko posla, da se s potepuhi in lopovi ni mogla toliko ukvarjati, kakor bi bilo potrebno in kakor je to zahtevala dolžnost in skrb za varnost imetja. Zato se jej pa tudi zviti in prekanjeni tatovi včasih kako napravili, da se je vse čudilo predrznosti in hitrosti tatov. — Nekega večera — Napoleon I. bil je takrat na vrhunci svoje slave — bila je v opernem gledališči v Parizu velika slavnostna predstava. Mnogo vladajočih kne/.ov in knegiuj bilo j * v ložah, še prostore, kjer so se navadno šopirili tako imenovani klakerji, posedli so ta večer vojvode in grofi. Vse je lesketale v krasnih, z zlatom in srebrom obšitih uniformah, a brezštevilne luči gledališča so tisočkrat odsevale iz dragocenih biserov in dijamantov, ki so dičili obleko in lase visokorodnih krasotic. — Princesinja Borghese, ljubezniva Pavlina, sedela je tudi v svoji loži ter očarala vse s svojo lepoto, posebno pa s prekrasnim, dragocenim nakitom, iz biserov in dijamantov, koji je imela okrog vratu ta večer. Vse je bilo na njo opozorjeno, vseh oči bile so nanjo obrnjene, vse se jo čudilo redkokrasnemu nakitu, ki je na izredno umeten način jako okusno in elegantno vezal nečuveno lepe bisere in dijamante. — Kmalu odpro se tudi vrata . nasprotno lože in mogočni zapovedovalec, Napoleon L od kraljev in knezov živahno z „Vive V ompereur!" , nazdravljen, stopi s cesarico v ložo. Vsakdo je kmalu opazil, da so cesarice oči neprestano bde obrnene v krasni vis-avis, v ljubeznivo princesinjo Borgbe.se, I cesaričino svakinjo ter da je s posebno zanimivostjo ! opazovala prekrasno in dragoceno nje ovratno bi-1 sermeo. — Najedenkrat odpro se vrata lože, v ka-terej je sedela krasna Pavlina s svojimi dvorskimi j damami, in mlad oficir, v bliščeči, s srebrom obrob-j ljeni uniformi cesarske garde elegantno vstopi, in poklonivši se princesinji reče: „Nj. veličanstvo cesarica, prijetno iznenađena uad prekrasnim, dragocenim nakitom, ki ga ima Vaša cesarska visokost okrog vratu, si usoja izraziti željo, ako bi bilo mogoče, Bi prekrasni ta nakit natančneje ogledati." — Smehljaje namigne lepa Pavlina jedu j svojih dvo-skih dam, ki jej odvzame bisernico in izroči ordo-nančneinu oficirju. Ta se uljudno prikloni in hitro odide. — To se je dogodilo mej drugim aktom. — Pričel je že naslednji akt, — dovršen je bil že tretji akt, — prične se že četrti — a bisernica krasne] princesinji še ni došla nazaj. Čudno se jej je sicer zdelo, a mislila je, da je temu zakasne nj U kriva le slučajna kaprica cesarice Matije Luize. — Še le drugi dan imela je princesinja priliko, govoriti s cesarico ter jo vprašati, kako ji dopada bisernica in če je tudi njej bila naredba biserov in dijamantov po godu. — Cesarica bila je seveda vsa presenečena. O tem zvedel je takoj tudi Napoleon. Brzo si pusti naznaniti imena vseh onih ordonan-čuih oficirjev, ki so na večer slavnostne predstave bili v službi ter jih pod nekim izgovorom pokliče pred svojo sestro, krasno Borgheso. A ta ni nobenega spoznala, oni, ki je na predvečer jej v loži poklonil se in bisernico odnesel, ni bil mej njimi. Napoleon pusti takoj klicati policijskega ministri!., kneza Otranto in naznani mu, kaj se je zgodilo; policijski šef Fouche bil je v strašanski zadregi, svoje najboljše uradnike informovui je v tej stvari, vse je tekalo sera in tje, vse je bilo na nogah, a zaman. Dragoceni nakit, v vrednosti jednega milijona zginil je za zmirom, a z njim pa tudi pro-dizni tat v uniformi ordonančnega častnika. Mnogoletni* opazovanju. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti dO jedij, splob pri \ seli /.eloiluiih boleznih so pristni Moll-ovi' „ S oi i> «1 pričelo s lO. novembrom t, 1. in pričakujemo z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena leta Glavna zaloga v Gradci pri P. SCHEDIWY, 663—2) Loterij ne srečke 7. novembra : V Trstu: 47, 9, 75, 5, 74. V Line i: 79, 26, 67, 23, 27. Umrli SO T ljubljeni j 4. novembra: Marijana Šrnalc, davkarjeva hči, 33 let, Gospodske ulice 5t. 14, za jetiko. V dežel noj bolnici: 6. novembra: Margareta Sadar, strežnica, 62 I., za mrtvoudom. — Jakob Dobič, pek, 37 let, za rakom na jetrah. — Blaž Hrovatin, dninar, 25 let, za vnetjem možganov. Tržne cen4k v IJuoljaut dne 7. novembra t. 1. l kr. Špeh povojen, kgr. . g kr. 6tf Rež, „ ... 5 63 Surovo maslo, „ — 84 Ječmen, „ ... 4153 Jajce, jedno .... — 3 Oves, . ... 3 09 Mleko, liter .... _ 8 Ajda, „ ... 4 23 Goveje meno, kgr. — 64, Proso, „ ... 5120 Telečje „ n — 64 Koruza, a ... 5 3 Svinjsko „ „ — 58 Krompir, n ... a 60 K ost runo v o „ „ — 34 Leča, „ ... 8 — 50 Grah, , ... 8 — Golob...... — 17 Fižol, , ... 8 60 Seno, 100 kilo . . i ^7 Maslo, kgr. . — <>o Slama, ■ • » i 78' Mast, „ — 80 Drva trda, 4 □ metr. 7 60' Speb frišen, „ — 54 „ mehka, „ „ 5 50 Meteorologično poročilo. 1* Cas opazovanja Stanje j T , y barometra, tura j trov| v mm. ' I Nebo Mo-krina v mm. ! 7. nov. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-87 mm. 738 20 u. 739 04 mm. 8-6° 0 9 6*0 9 8' C si. szh. z. svz. z. svz. obl. obl. obl. 79 mm. dežja. 8. nov. j 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73995 »m. 739-70 mtn. 741-16 mm. 86 G 9 8" C 8-6-0 si. vzh. si. vzb. z. vzh. dež. obl. obl. 6*5 mm. dežja. Srednja temperatura 9'3° in 9*0°, za 3 7° in 36° nad normalom. ^-u.r3.a,js!k:a, "borza. dne 9. novembra t. 1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 3^> kr. Srebrna renta.......... 82 „ 65 Zlata renta........... 109 , — „ 5°/0 marčna renta......... 99 „ 80 n Akcije narod;ie banke ....... 863 r — „ Kreditne akcije......... 2 1 „ 30 „ London.......... 125 , 75 Srebro....... ... — „ — . Napol. ...... i* „ 98 V, „ (!. kr. cekini . .... 5 „ 96 „ Nemške niarke 61 , 80 4"/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld 126 „ 50 , Državne srečke iz 1 1864 100 gld 171 „ 50 , Ogrska zlata renta 4%...... 97 „ 65 „ „ papirna renta 5°/0 . . . 89 , 95 , 5e/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — „ Dunava reg srećke 5°/„ 100 gld 116 . 75 n Zemlj. obč avstr. 4'/1°/0 zlati zast listi 124 , 75 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „50 , Kreditne srečke.....100 gld. 176 „ — „ RnđoUbv« srečke.....10 „ 17 „ 80 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 97 , 25 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld a. v. . . 185 , 50 , Cvet zoper trganje! X II i ♦ S- ^frjutjmarfr. l*oslano. (7 — 3*») GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužno KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izkusaa liek proti trajnom kašlju plućevlne I teludoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III Mi K MATTONIJ A Karlovi vari i VVidn. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI sta ravnokar izšli knjigi: Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Isefebvre. Poslovenil , * # 8', 535 struni j. Stano 60 kr., po Stat notninis umbra. Ml. pošti 70 kr. Hiša št. 22 v Kamniku po domače »»pri Krl&tofu", kjer je že skozi 30 let vedno hotel in restavracija, tedaj pripnvna za oštirja, se d d za več let v najem. — Hiša ima Bpodaj 5 sob, veliko ktthinlo, kamrico, veliko vežo, velike kleti, v prvem nud« stropji 9 sob, dve kuhinji, veliko vežo; pri Mil veliko dvorišče, veliko gospodarsko poslopje, vrt in polje; v hiši se že nahajajo vse oštirju potrebne piiprave, na pr. uiizo, klopi, stoli itd. Natančneje pove gosp. France EkNler, meacau v Kamniku.' (66/—2) po clr. muliću a SO kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce i;> kit« itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja (C46—2) LI]K1K^1 TRNKOC2EYfc zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. lirdatel in odgovorni urednik: Ivan deležnik VELIKA [500000 zao. ailr kot največji «lol»it«'k v iiajare>'u«*-|em slučaji ponuja velika od IIh.-m -burdke drlare zajamčena deimrnu lotetiiu. Specijelno pa: 1 prem. d mark H 00000 1 dobit, d mark 200000 Cd dobit, d mark 100000 1 dobit, d mark 1 dobit, d mark 2 dobit, d mark 1 dobit. d..mark 2 dobit, d mark 1 5 3 26 56 106 253 512 818 dobit, d mark dobit, d mark dobit, a murk dobit, d mark dobit, d mark dobit, a mark dobit, a mark 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 0 0 14 5 dobit, a murk dobit, a m;irk 31720 dobit, a mark 16990 d.i,h.*ij»ck 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, od \ isoko državne vlade V HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima loo.ooo »trečk, od katerih se bode BO.BOO are*k. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjim na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v »edmeoi pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja origi- alnib srečk te denarne loterije je izročena P