Za poduk in kratek čas. Iz (iradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski 'vojski 1. 1878.) XVII. Ker se je meni 7 tabor mudilo, skrbel je bišni gospodar, da smo zamogli 7 kraktkem k mizi sesti. Stregel nam je gibčen mladeni6, ki je imel na pol obrito gla7o tako, da so mu na temenu rasli dolgi lasje, kterih gosta kita mn je plahutala po zatilniku in širokib ple8ab. Stal je kakor jagnjed ravno za naaimi hrbti, pazee na 78akega gosta. Da se je nož ali krožnik le malicko genil iz pia^ega raesta, uredil ti ga je bliskoma. Ponudila se nam je riž-jnha, go^edina 8 friakim fažolom, pečen kokot z neko zelenjadjo, ktero so Z7ali: aalato. Ali meni se je zdelo, da grizem orebovo ali jelševo listje, tako je bila nsalata" gorjupa, neokusna. Dobro, da je stal glinast 7rč 7ode pred menoj, s ktero sem si pogasil ta pekoci ogenj na jeziku. Po do7išcuem obedu smo pili Bruo kavo, ktere ne rnore pogrešati pra^i Bošnjak, bodi kristijan bodi mohamedan. Turčin je postal med obedom nenavadno besedljiv in zgovorlji^. Nikoli mu ni botelo 7prašauj zmanjkati. Posebno rad bil bi znal, kako se bode mohamedanom godilo pod no7o 7lado. Po njeg07ih mialih nimajo ni8 prijetnega priSakovati. Najbrž bodo odslej turčini raja, kristi jani pa begi, age, efendije, morebiti še cel6 paše. Da nam neče dobro biti, pristavil je ne^oljno, to se kaže že sedaj, to sem skusil nedavno že sain, ko mi je aosed Nikola pso^al dragega o8eta in ljubo mater. Spomin na nmrle starae ga je tako prevzel, da je zastokal in po mizi udaril rekoč: na kosce hočem zdrobiti onega šejtana (vraga), ki mi zasramuje majko. Župnik je tolažil bega, kteremu so oči žarele kakor srditemu le7U in se obraz temno grbanSil, naj se vendar umiri ter pomisli, da je ovi budalasti Nikola 7e8krat pijan in ne 7e, kaj govori. Kristijani so 7sakako priljudni, spra7lji7i, prizanesljivi in dobrohotni, in jib sveta vera jim nikakor ne dopuača, da bi kterega človeka žalili, a še manj trpinčili. On ne sme soditi kristijano7 po 07em pijancu. Omeniti ruoram, da je mobamedancu skoro naJ7ečji greb, 6e mu kdo atarše, brate, sestre ali druge sorodnike preklinja in zmerja. 0 tej priložnosti sem spoznal turako besnost, turško divjanje. Ako ae je drznil ta neskuaani mladi8 7 pri8ujo8no8ti njemu ne podložnib, tujih ljudi tako razsajati, da so po mizi knpice plesale, noži in vilice k^išku poskako^ale, kako 8e je moral pa8 repen8iti 7 aredi uboge, zapua8ene raje? Nikakor ne d^omitn, da je zgrabil za naprašeno pištolo ali za nož, oster ko britva, in je podrl na tla 87ojo žrt70 — zatirano rajo. Ko si je razjarjeni tur8in nespametno jezo zopet nekoliko potla6il z debelim kosom pečene kuretine, pričel je go^orico o drugib za-nj gotovo 7ažuejih re8eh. Ah ! zdebnil je globoko, da bi pač A^strijanci poznali naao 7rlo knjigo, zlati koran, kako vse lepše bi mislili o nas, in kako vse drugače ravnali z nami. Evo, gospodine! obrne se proti meni, ko bi ti znal čitati to delo naaega preroka Mobameda! Kako bi se mu čudil! Odslej se je aukal naa go^or le o tej h^alisanej knjigi. Veselilo me je, 7 srce 7eselilo, da sem 7saj nekoliko, 6e tudi le po^ršno, pozual od Turkov tako čislani in ljubljeni koran, ktera beseda pomenja to, kar zbirka ali berilo — čitanka. Nikdar nijsem mislil, da mi bode učenje par 7r8tic iz alkorana kedaj koristilo! Giabila me je zelena jeza, ko sem ga moral o svojem 8asu 7 roke 7zeti, niisIeS, da ae to godi !e za prihodnje pozabljenje, ali danes me je sprehajalo belo-rudeče 7eselje, ko sem zamogel bego^ej rado^ednosti zadostiti in ae menda 7e6 ko zadostiti! Oprosti dobri tur8ine ! (tako treba, kakor sem zvedel, mohamedanskega Bosnjaka nazivljati, ako 6eš, da ae mu prikupiš. Kedar pa hoče on lepo go^oriti, onda imeuuje 7sakega, bodi Vlab bodi Š7ab, komaijo, t. j. soseda, prijatelja, znanca) tur8ine! oprosti, re6em torej begu in nadaljujem pra7 resno: po Austriji ima mnogo učeuib mož, ki natančno poznajo vaše tako imenovano 87. pismo ali koran. Ta knjiga je preložena 7 razne jezike, ki se go^ore po našem cesarstvu. Sicer se pa tudi nahajajo učenjaki, ki morebiti tako dobro razumijo koran 7 iz7irnem, t. j. 7 arabskem jeziku, kakor 7aše hodže. Ti imaš mnogo denarja, zato lehko potujea 7 7elika mesta, kakor 7 Beč, Gradec, Prago, 7 Budim Peato, in našel bodeš tam ucitelje7, ki bodo 7rlo umeli — to hvalisano knjigo na vsako stran tolmačiti, in ne samo le čitati. A^strijanci predobro poznajo 7ašo pismo, pa tudi nauke, zakone, pra^ice, kri^ice, reanice, laži, aploh 78e, karkoli obsega. Turcine! le tolaži ae, ne boj se za S7ojo 7ero, ona se ne bo silo^ito preganjala. Tudi 7 pribodnje bodea smel čitati knjigo, ki ti je tako k srcu prirasčena. No! koliko sur pa ima ,,zlatna" knjiga, kakor ,jo imenujea? Komšija 114, odrezal se je 7esel, lice pa mu je žarelo otročje radosti. 0 kom go7Oii postavim 12 pogla^je? 0 Jusufu ! 0 Jusufu ! (Egipto7skem Jožefu). kričal je mahaje z rokarua in teptaje z nogama. S kterimi besedami pa začenja vsaka sura? In tu je beg z nepopislji^im 7eseljem in milim glasom, kakor iz7en sebe, vskliknil: ,,Bismillabi rabmani rabimi" — V imenu boga, usmiljeuega usmiljenca. Te so besede 7sakemu moharnedancu sladke in s^ete, ktere rad po 7krat zaporedom z 7eliko pobožnostjo in spoštlji^oatjo izgo^arja. One atoj6 na pričetku 78ake sure, iz^zemši de^eto; one se pri molit^ah 7ečkrat ponavljajo, se na^ajajo 7 nesreči, 7 ne7arnostib, 7 tugah in teža^ab. Zato nje je tudi beg s takim po^darkom in ponosom izgo^oril, da setn se mu moral čuditi. Pa tudi njega se je začudenje tako polastihi, da mu je sapa zastajala in so mu skoro oči skipele. Vse bi 7ero7al, le tega ne, da zamore kakšen 8lo7ek, kristijan, daleč tam gori ined džauri doma, poznati le po imenu turško biblijo, ne pa še zapopadka posameznib odlomko7. To je pre7eč, to piesega ozke meje razuma neaolanega mobamedanca. Ta razgo^or me je z begom bolje spoprijaznil. Ker sem opazil, da je tako 7esel in ži^aben postal, poprašal sem ga uljudno, da li pozna ,,l8usa". Sirota ni znal drnga odgovoriti. kakor to le: dakako! tudi mi poznamo Isusa. On je bil pengaber (prerok). Čifuti (tako imenuje Bosnjak žido7e) so ga na les pribili. Vi ga sedaj kakor Boga moliti. Naš veliki pverok je pa Mobamed; veliki je se Adam, Abraham in pa Da^id. Te 4 mi najbolj poznamo. Ali Mohamed je 7edno prvi in ostane prvi. Ni ga iooža 7ečjega nikder od nja. On je prvi za Bogom. Ime Mubamed je mladenič 7selej spoštljivo izrekel, da si uže iz tega lebko sklepal, kako močno čisla tega svojega ns7etca". V spoato^anju vere, zakono7 in utemelitelja teh reči — bi pa kristijani 7 resnici snieli posnemati zaslepljene Turke. Turek  živi in umre za svojo 7ero, za 87ojega proroka. On se nikoli ne sramuje, da je tuobamedan. Ponoaen je na to, da mu je dragi Allah to milost dal, da se je rodil 7 čisti 7eri Mobamedano^i. Za živo glavo ne bi prestopil naredeb iu obredo^ 87ojega vcrozakona p. posta, umi^anja, klanjanja itd. Kedar pride oas molit^e, opra^i S7ojo molit^o, kjer ga ravno odločeni čas doleti: na ogonu, na cesti, 7 kavarni, pri ve8elici. Eo pa do7iši S7ojo dolžnost, onda se mu arce umiri, onda ae mu zdi, da je prerojen. Eako pa kristijani ravnajo, kedar k molitvi pozvoni ? kako pa oni niolijo edino pravega, resničnega Boga, 6e uevedni Turki krivega Boga tako čaatijo? Kako? kaj? oui molijo? častijo? se ne sramujejo? E pa bolje, da molcim. Rude6ica zaliva obraz cloveku, ki je tako nesrečen, da zajde roed ljudi (in kje njib dandanes ne najdeš takih nemarnih bogakletnežev), ki se norcujejo iz najsvetejšib reči, ki zatajujejo svojo vero, ki se sramujejo, da so kristijani. Kaj misliš čitatelj, s kom bode večni sodnik večje usmiljenje imel, se spridenim kristijanom ali z nevednim Turkom? (Dalje prih.) Siuešničar 16. Utrujen Rus je stopil na železnico, da bi se iz Moskve peljal v Orel. Rad bi bil zaspal, toda dolgo ni mogel dobiti tak kupe, kder bi bil sam v njetn. Peljalo se je namreč tudi 5 brbljavih in smradljivib Judov ž njim. Jeden ga vpraša: gospod, od kod prideš? Rns mn čenierno zarenči: naravuost iz Astrabana bežim, ker ondi razsaja strahovita človeška kuga! Jndi se prestraaeni spoglednejo in uže pri prvej štaciji V8i posiuukajo iz nevaruega kupeja, prebiisani Rus pa je mirno spal tje do Orela!