AVGUST + ST. 8 VELIKA PROSLAVA (Nadaljevanje s 1. strani) pini odreda predvojaške vzgoje mesta Ilirske Bistrice s pomoč¬ jo civilnega letalstva iz Postoj¬ ne, ki je z akrobacijskim letom naznanilo začetek velikega br¬ kinskega slavja. Veliko parti¬ zansko slavje v Brkinih je za¬ čel prvoborec Anton Dolgan- Branko, ki je prisrčno pozdra¬ vil vse udeležence velikega ju¬ bilejnega partizanskega sreča¬ nja v Brkinih. Za tem je tov. Leopold Krese-Jošt, ki je med NOV prav tako nekaj časa de¬ loval v Brkinih, v krajšem na¬ govoru orisal nekaj zgodovine osvobodilnega boja ter povoj¬ nega razvoja brkinskega pod¬ ročja kot nedeljive celote ju¬ goslovanskega prostora. Poseb¬ no se je zadržal pri vlogi in pomenu Brkinov kot središča upora južne Primorske in ope¬ rativnega dela političnih delav¬ cev ter komandnega kadra vo¬ jaških enot. Veliko partizansko slavje je potekalo v izrednem prijatelj¬ skem vzdušju, saj so se tu sre¬ čali številni partizanski prija- telji-borci, ki so vztrajno in ne¬ izprosno bili boj za osvobodi- Občinski odbori strokovnih sindikatov Proti koncu junija so bili trije ustanovni občni zbori sindikata družbenih služb, storitvenih de¬ javnosti ter industrije in rudar¬ stva. Do letos so strokovni sindikati obstajali le v republiškem meri¬ lu in jih je bilo kar štirinajst. Po sklepu Centralnega sveta ZS Jugoslavije so se nekateri stro¬ kovni sindikati združili ali bolje povedano reorganizirali, tako da imamo danes šest strokovnih sin¬ dikatov v republiškem merilu. V občinskem merilu imamo se¬ daj tri strokovne sindikate. Prvi je sindikat družbenih služb, ki zajema štiri sindikalne podružni¬ ce z 290 člani (prosvetni delavci, zdravstveni delavci, bančni de¬ lavci in delavci v javni upravi). Sindikat storitvenih dejavnosti zajema štiri sindikalne podruž¬ nice z 230 člani (gostinski delav¬ ci, delavci v trgovini, delavci ko¬ munalnega podjetja in delavci stanovanjske skupnosti). Vsekakor najmočnejši je sin¬ dikat industrije in rudarstva, ki zajema kar 16 sindikalnih po¬ družnic z 2095 člani ali 65,6% od vseh zaposlenih v občini. Da se nismo odločili za ustanovitev strokovnega sindikata tudi v dru¬ gih strokah, n. pr. v kmetijstvu ali prometu, je razlog v tem, da obstoja v omenjenih strokah le ena oziroma po največ dve po¬ družnici z majhnim številom član¬ stva. Te sindikalne podružnice bodo še nadalje vezane na občin¬ ski sindikalni svet. Morda se bo kdaj v prihodnosti pokazala po¬ treba po ustanovitvi strokovnega sindikata v občinskem merilu tu¬ di v teh strokah. Reorganizacijo sindikata sta na¬ rekovali poglobljena vsebina in nove metode dela. Danes mora sindikalno delo izhajati iz teme¬ ljitih analiz. Če smo pred leti ugotavljali, da je sindikalna po¬ družnica delovna, če zna dobro organizirati izlete in poceni na¬ baviti za svoje člane ozimnico, potem je to danes spričo poglob¬ ljene vsebine dela premalo. Ure¬ janje notranje zakonodaje, dvi¬ ganje produktivnosti dela, deli¬ tev dohodka po delu so vpraša¬ nja, ki zahtevajo temeljitih pro¬ učevanj in mobilizacije vseh sil, saj je prav od teh vprašanj odvi¬ sen naš standard. . Delovni kolektivi v družbenih službah so opravili obsežno delo pri razvijanju lastnih oblik sa¬ moupravljanja in delitve dohod¬ ka po delu. Poleg pravil svoje organizacije so izdelali in spre¬ jeli še vrsto drugih pravilnikov in pravnih aktov, ki urejajo no¬ tranje odnose. Žal da vse to gra¬ divo v nekaterih kalektivih ni doživelo širše in temeljitejše raz¬ prave, zato obstojajo še mnoge nejasnosti. Kolektivi v storitvenih dejav¬ nosti ugotavljajo, da jih težave iz prejšnjih let, tako objektivne ka¬ kor tudi subjektivne, spremljajo tudi v letošnjem letu. Vsled tega trpi produktivnost dela, kar spre¬ mlja sorazmerno nizke osebne dohodke- V teh dejavnostih je v ospredju tudi vprašanje pomanj¬ kanja kadrov. Za nižji in srednji strokovni kader so letos že spre¬ jeli nekatere odločitve, tako v pogledu štipendiranja in glede vzgoje na delovnem mestu. Nekaj pa bo treba storiti tudi za višji strokovni kader in to brez odla¬ šanja. Delegati občnega zbora indu¬ strije so ugotovili, da se proiz¬ vodnja v glavnem ugodno razvi¬ ja. Dinamiko na tem področju spremljajo mesečno. Vsekakor premalo pa je bilo storjenega od strani sindikalnih podružnic v pogledu izdelave statutov. Delo je obtičalo nekako na začetni fa¬ zi. Statuti postajajo danes nuj¬ nost in potreba kolektivov. Zato bo moralo vse nadaljnje delo po¬ tekati na temeljito pripravljenih razpravah z vsemi člani kolek¬ tiva. Precej je bilo povedanega tudi v pogledu prehoda na 42-urni de¬ lovnik. Največ izkušenj si je v tem pogledu pridobil kolektiv ^ Lesonitu, ki je ta prehod zasno¬ val že pred štirimi leti in upa, da bo zaključen do konca tega leta. Izkušnje v Lesonitu zgovor¬ no kažejo, da prehod na 42-urni delovnik ni in ne more biti plod administrativnega ukrepa, temveč postopni prehod z izboljšanjem notranje organizacije dela in dvi¬ gom produktivnosti. Zato je nuj¬ no, da se v delovnih organizaci¬ jah osnujejo posebne strokovne komisije, katerih naloga bo pro¬ učiti možnost in način prehoda. 42-urni delovnik je kategorija, ki bi vsekakor morala biti obde¬ lana tudi v statutu. V razpravi so bila načeta tudi druga vprašanja, o katerih pa več še kdaj drugič. Občni zbori so po razpravi iz¬ volili ustrezne občinske odbore strokovnih sindikatov. Novim od¬ borom moramo čestitati in zaže¬ leti obilo uspeha v nadaljnjem delu. L. S. tev naše Primorske izpod jar¬ ma tujih izkoriščevalcev. Po končanih pozdravnih na¬ govorih je bila v spomin vsem padlim borcem in talcem v ča¬ su NOV v Brkinih odkrita spominska plošča na stavbi osnovne šole v Preložah, po končanem slavnostnem sporedu pa je bila za vse udeležence prirejena velika veselica na prostem, ki je še bolj razve¬ drila in sprostila vse uedele- žence, saj so se vseskozi slišali odmevi partizanskih in narod¬ nih pesmi, ki so jih peli števil¬ ni pevski zbori z udeleženci te velike proslave. Pogled na množico in tribuno med zborovanjem Foto: Jože Keuc Komandant »Mladinskega odreda« predvojaške vzgoje, rezervni ka¬ petan I. klase Edo Valenčič, daje raport znanemu brkinskemu bor¬ cu tovarišu Branku Foto: Čeligoj A/ V J Pionirji ob spominski plošči v Preložah pred odkritjem Foto: Jože Keuc AVGUST + ST. 8 Vsako leto, predvsem ob ko ncu obdobij kot so polletje, de-čuje nastali izpad. Povečanje pro- Ostala podjetja, ki izvažajo iz vetmesečje ali konec leta, nas zanima, kako in kaj smo delali. To pride v poštev še posebej v gospodarstvu, kjer nas zanima, ali smo in kako smo izpolnili zadane naloge. Če ugotovimo, da na¬ log nismo opravili zadovoljivo, iščemo vzroke in jih skušamo odpraviti. Če pa gospodarjenje poteka normalno, skušamo svoje delo še bolj pospešiti in izpopolniti. daje blaga, ki znaša napram lan- našega območja, svojo nalogo za- skoletnemu obdobju 10,8%, je del- dovoljivo rešujejo, saj je Topol no tudi posledica povečanja cen. že prekoračil plan za 6,6%. Ugod- Od ostalih neživilskih trgovin mo- no poteka izvoz tako furnirja kot ramo omeniti predvsem Peko, ki rezanega lesa in bo plan po do- V današnjih ugotovitvah bomo obravnavali izključno le finanč¬ ne realizacije za prvo polletje po- slovnega leta i9b3, to pa zato, ker so podatki o finančnem po¬ slovanju najoolj verodostojni, Ker temeljijo na periodičnem obra¬ čunu — iz ten podatKov pa se dajo tudi najbolj prikazati zna¬ čilni pokazatelji uspešnosti po¬ slovanja kot so rentabilnost, pro¬ duktivnost in ekonomičnost. Ker periodični obračuni še niso do stavljeni, bo analiza le-teh priob¬ čena v naslednji številki našega časopisa. Vsied tega si bomo da- nes ogledali, zaradi pomanjkanja prostora bolj na kratko, kako je v prvem polletju potekla realiza¬ cija lizičnega obsega industrijske proizvodnje, obseg blagovnega prometa in izvoz in bomo poiz¬ kušali podati v grobih obrisih glavne značilnosti in vzroke za morebitne izpade z ozirom na plan. Oglejmo si najprej, kako je po¬ tekal fizični obseg industrijske proizvodnje. Krivulje gibanja re¬ alizacije lizičnega obsega poteka¬ jo v glavnem v smeri več ali manj konstantnega naraščanja, kar nam potrjuje, da v posamez¬ nih gospodarskih organizacijah industrijskega značaja ni bilo večj i h-, z astojev. Ce pa po drugi strani pogledamo, kakšna je bila dinamika tega naraščanja, vidi¬ mo, da gredo vzporedno z dina¬ miko le Lesonit, Iplas in Topol. Ostala podjetja so nekoliko zao¬ stala, kar velja predvsem za Eko¬ nomski enoti KIK, Tovarne or¬ ganskih kislin in Snežnik. Tovarna lesovinskih plošč je v prvem polletju dosegla najvišji zrocent piana, saj znaša 60%. To prekoračenje je posledica pred¬ vsem nemotene proizvodnje v glavnem v vseh obratih, kljub te¬ mu, da se od časa do časa po¬ javljajo težkoče, ki pa jih kolek¬ tiv s prizadevnostjo dokaj hitro odpravlja. So pa v zadnjem času nastale težave z domačimi suro¬ vinami, saj obstaja nevarnost, da ne bo pravočasno prihajala osnov¬ na surovina — žamanje. Prav ta¬ ko so težave z uvoženim repro- materialom in še nekatere druge nevšečnosti, kar vse vpliva na iz¬ vrševanje zadanih nalog. V pri- • merjavi z istim obdobjem lan¬ skega leta je letošnja proizvodnja večja za celih 210,6%.. Ob pomisli na to, da se je lani ravno v tem obdobju vršila rekonstrukcija, moramo primerjavo izpustiti. Re¬ alnejša sliko o pridobitvi, ki je nastala v rekonstrukciji, nam da primerjava 1963/61. Takrat je in¬ deks nekoliko nižji in znaša 190,2, torej je povečanje 90,2%. Podjetje TOPOL se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta zna¬ šlo v nekoliko kritičnem položa¬ ju- Izredno nizke temperature so po eni strani ovirale in onemogo¬ čale vsa zunanja dela in so pa- rilne jame predstavljale ozko grlo v proizvodnji, po drugi strani pa je obstojal in še obstoja problem pomanjkanja hlodovine. Žagarski obrat je vsied tega izkoriščen le s 60 %. Kljub tem, precej objek¬ tivnim težavam je podjetje še ujelo dinamiko plana s 50,6% in povečalo obseg proizvodnje za 12,9% v primerjavi z lanskim I. polletjem. Še vedno pa se borijo s kadrom, saj primanjkuje kadra z visoko in srednjo izobrazbo. Upajo, da se bodo delovna me¬ sta vsaj za silo izpopolnila s štipendisti. Obrat Iplasa v Podgradu dose¬ ga svoj plan s 55,8% in je za ce¬ lih 56,1% večja realizacija kot v lanskoletnem obdobju; tudi ta obrat je imel določene težave za¬ radi vremenskih neprilik, a je za¬ mujeno hitro nadoknadil. Prav tako pa imajo težave s kadrom, ker primanjkuje predvsem sred¬ njega strokovnega kadra. V obratu Javor na Baču izpad 5% izpod dinamike ni tako kriti¬ čen, da ne bi mogli v bodočih mesecih nadoknaditi. Tu je kriva predvsem zima in so kljub temu povečali svojo proizvodnjo v pri¬ merjavi z 1. 1962 za 16%. Bolj zaskrbljujoč je izpad v KIK. TOK je dosegel 43% plana, Snežnik pa šele 38,6%. Mogoče pridejo ravno pri TOK še najbolj do izraza vremenske razmere. Obrati, ki bazirajo na predelavi mleka, so bili najbolj prizadeti zaradi slabega dotoka surovine vsied neprevoznosti cest. Drugi vzrok pa je bila tudi dobava raz¬ nih surovin za proizvodnjo vin¬ ske kisline. EE Snežnik je tukaj sicer prikazala izpad, je pa po drugi strani močno prekoračila planirani izvoz, kar bo obravna¬ vano pozneje. Če vkapituliramo vse nakazane rezultate, ugotavljamo, da je in¬ dustrija kot celota s svojim ob¬ segom proizvodnje nad dinamiko za 3,5% in da je prekoračena lan¬ skoletna realizacija za 74,4% (pri čemer je upoštevana proizvodnja Lesonita za leto 1962). Prav tako je v primerjavi z lanskim obdob¬ jem narasla povprečna delovna sila za 7,6%, a je še vedno pod planom za 3%, kar daje slutiti, da se je produktivnost na splošno v industriji dvignila. Blagovni promet poteka v glav¬ nem zadovoljivo tako v trgovini na debelo kot v trgovini na drob¬ no- Ker je obstajala bojazen za¬ radi izgube tržišča na reškem ob¬ močju, je bil postavljen plan v trgovini na debelo nižje, kot se je predvidevalo. To je delno upravičilo tudi realizacijo v pr¬ vem polletju, saj je le za 2,3% večja kot lansko leto v istem ob¬ dobju, a za 11% nad dinamiko, saj je plan dosežen le s 45,7%. Vzroke za to bi mogoče iskali v premajhnem asortimanu blaga, ki ja na razpolago, včasih v prepo¬ časni oskrbi poslovalnic z bla¬ gom itd. Toda dejstvo je, da se v trgovini običajno več realizira in proda v drugem polletju in da je trgovsko podjetje Ilirija inter¬ no razbilo letni plan na 47% za I. polletje in 53% na drugo pol¬ letje, kar do neke mere opravi- too K nvesect J. (vUMMl/ UESoUit 17,2,7. ToK, 7° Topoi, Satani 8b.i % txv&a £>w. 55,8). \ZVOZ I,—VI. 1 0)