List 37. Tedaj XXXVI. v. . V 7 obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi p61i. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 11. septembra 1878. Obseg: Letošnja letina v našem cesarstvu. Postave za napredek govedoreje je treba. Gospodarske novice. Po nižna poslopja za ljudske Šole, ne pa velike palače. (Dalje.) Novičar. Razločki narodov jutrovih in večernih dežel. „Domovinoslovje za ljudske Šole". Z globočine morjd. (Konec.) Popotne črtice Naši dopisi. Gospodarske stvari Postave za napredek govedoreje treba. Letošnja letina s našem cesarstvu. 26. dne u. m. je bil na Dunaji veliki mednarodni tržni dan, katerega se je udeležilo 5500 kmetovalcev in žitnih trgovcev iz vseh dežel Avstro-Oger ski h. Pri tej priliki so se brala poročila letošnje žitne letine v različnih deželah našega cesarstva. Naj našim bralcem, katerim je mar za to, da zvejo stan pridelkov, na kratko podamo zanesljivo poročilo. Pšenice se je na Ogerskem letos pridelalo blizo milijona hektolitrov, na Avstrijskem pa 3/4 milijona hektolitrov več, kakor v navadnih dobrih letinah. Pridelek pa še obilniši bil, ako bi ne bil snet (Brand) tu in tam okoli 10 do 15, v nekaterih krajih pa celö do 35 odstotkov uničil. V obče je pšenica v nekaterih tuje dalo letos prodati 12 do 13 milijonov krajih prav težka in lepa, v druzih pa slaba. dežele se bo centov pšenice in moke. Rži so na Ogerskem pridelali letos le srednjo mero i na Avstrijskem pa znaša pridelek za milijon hekto- litrov več kakor v navadnih sredojih letioafa. Posebno na Avstrijskem je letošnja rž lepa. Iz Avstrije in Oger-ske bo mogoče kaka dva in pol milijona hektolitrov rži na ptuje prodati. Ječmena se je na Ogerskem blizo 1 milijon hektolitrov, v Avstriji pa 12 milijona čez domače potrebe več pridelalo. Pridelek je zelö različen. Z ozirom na to, da se zadnja leta na Avstrijskem in na Ogerskem manj piva skuha, se utegne ječmena tujim deželam od- dati do milijonov centov. Ovsa se je na Ogerskem 600.000 hektolitrov več pridelalo, na Avstrijskem je letina bila večidel dobra in se bo dalo ovsa na tuje izpeljati kak poldrugi milijon hektolitrov. Oves je na Avstrijskem lepši, kakor na Ogerskem, kjer mu je deževno vreme zelo škodovalo. Novega ovsa se utegne iz Avstrijskega in Oger-skega na ptuje oddati kaka 2% do 3 miljone centov. Koruze se bo letos precej>pridelalo. Krompirja pa v več krajih prav nič ne hvalijo. Kupčija gori imenovani tržni dan je bila živahna; prodalo se je različnega žita ta dan okoli 470.000 me- tričnih centov. Gospodarji, ki ber6 „Novice", vedö t da je deželni odbor Kranjski odobril načrt postave , ki jo je lanski občni zbor družbe kmetijske ukrenil in katera na to gre, da se pleme taki biki (junci) smejo upotrebovati za > ki za to dobijo licenco. Dostavljati moremo > danes temu poročilu, da je si. ministerstvo kmetijstva obljubilo deželnemu odboru višo sankcijo te postave ako jo deželni zbor sklene. Kako potrebna je vsem deželam, ki še nimajo postave, to potrjuje tudi „Gosp. list" družbe kmetijske Goriške, v katerem gosp. prof. Povšč tako-le piše: 7) Ce pridem po deželi v dogovor z gospodarji 7 mo- ram sleherni dan slišati tožbe, da krave jalove ostajajo, čeravno so bile že 4krat pri biku. To naravno > da se tako godi, kajti nahajajo se vasi pa je prav 7 ve like občine, ki nimajo niti enega bika. Pri pregledovanji govedoreje našel sem, da na Krasu pripada na enega bika do 400 7 500 7 celö 600 krav! To statistično dokazati, da je moja trditev istina. Sežanskem je 11 bikov in 2208 krav bikov in 1870 krav« v Korminskem morem okraju 7 V Komenskem bikov in 1551 krav, v Tržiškem bikov in 1462 krav. In temu sta- tističnemu računu niso vštete telice 7 ampak krave i ki so vsaj 3 leta stare. Ker pa v naših pokrajinah no- ben gospodar ne čaka do 3. leta, smem računati, da se mora za vsaj tretjino več krav prištevati enemu biku. Prav tako moramo še dostaviti, da so nekateri veliki posestniki, ki imajo junca za pleme 7 hlev in ga pripuščajo drugim Pa za lastni iz prijaznosti, a ne da teh številkah so pa bi bil njih junec za javno rabo. tudi taki junci všteti. Tako se istinito nahajajo pokra- ki imajo do 600 krav in komaj enega, pa še jme, kakošnega bika! Senö je drago, kmetje neradi plačujejo dvajsetico za skok, bik postaja hudoben; reven kmet ga ne more, premožniši pa ga ne mara držati, ker ni mu treba vkvar-jati se surovo živaljo. Najde se vendar možiČek, ki pravi, da so v njegovem hlevu že od nekdaj bike redili , toraj da že stara šega zahteva, da tudi on redi bika, ki mu bo zaslužil sol in moko. Ko zbira junčka kateri ima postati ,,reformator" govedoreje v dotični i okolici, pač si ne beli glave in prvi junček, ki se je rodil, je že v prvem tednu starosti odločen za velevažni posel, naj si bode še tako reven in grdih životnih lastnosti. Da bi ga bolje redil, to mu še v pamet ne pride. Ko je junček 10 ali celö 12 mesecev star, že pripelje sosed kravico ia pravi: bi lahko opravil, meni glej no, Juri vsaj tvoj junček »8aüj «uuj jwu^orw spodarstvo, v mevu bq nanaja se za&iaa, Kateri niDre, pa prihraniš toliko pota do sta- ako ga umemo izkoristiti, našim vpešanim kmetovalcem m n .T n r i vfltrAZA in lnn^.Alr ia Sa n« U v hlevu še nahaja se zaklad, kateri more, rega junca". Radostno mu Juri vstreže in junček je še na noge pomagati junaško prvi eksamen opravil, Juri pa dvajsetrco pre- jet I za katero si je kupil zlate vinske kapljice. Junček je potrjen in proglašen za veljaka bika, in vsaki dan ima dovolj vizit. Revše, katero samo še potrebuje krme in časa, da bi postalo vsaj samo dobro živinče, mora že druge stva- riti. Ni čuda, da so novorojena teleta tako silno majhna, skoro nič boljša od kozlet. * Sole Gospodarske novice. pletenje košev namerava ministerstvo kme tijstva vpeljati tudi na Primorskem za l > <» UM L liuiuioa^ui , aot zdaj že sedaj cvete ta obrtnija. Veliko v Fog vlaž nib močvirnih zemljišč, na katerih prav vspešno raste t emu Tako peša rod za rodom in večinoma imamo zahvaliti, da pri nas tak zel6 peša govedoreja. se beka, od katere se labko dobiva veliko gradiva za ple ,,Qosp. list" dostavlja tej novici, da tako do tem dragi gospodarji, imate iskati glavni vzrok, za kaj da se vaše krave ne obrejijo. Tukaj je vzrok, da toliko daljnih potov storite zastonj. Ker je bik oddaljen, treba kravo goniti daleč od doma in huda dolga pot morda v prepekajočem solncu ali hudem dežju je m arsikrat nevspeha kriva. tenje. mačo obrtnijo je treba zimo doma kruha pospeševati, da ljudstvo dobi za kor na pr naši f ne pa ga išče po f a n tj širokem svetu, ka sicer zaslužijo par goldinarj s hribov gredo v gozde 9 kjer 9 pa jih tudi hitro zabi JeJ mov Kaj tedaj storiti? Pomagaj si sam in pomagano pri tem pa navadno zbole in potrti priromajo ^o-rodbina, ali če je ta prerevna, občina pa mora , ple v , luuujuM , ctti jo tc* picicvuft, uuvžiua Ui nje skrbeti. Ali bi se pletenje ličnih košaric bo! Zlat } pa malo priljubljen pregovor. Sicer nam ministerstvo kmetijstva iz državnih subvencij po kmetijskih društvih tenje platna in sukni naših krajih? i. ne dalo vdomačiti tudi po * Amerikanske goveje živine čedalje več dohaj v do lepe podpore za nakup bikov pošilja, pa vendar ne za- Evropo. Iz Londona se poroča , da vsak teden dostujajo, da bi vse občine imele številu krav primerno 3000 goveje živine pride v različne Evropejske luke 9 ki so za pleme tudi isti- 0d kodar gredö po celi deželi po nizki ceni, čeravno ji število bikov, in sicer takih nito sposobni. Ker bik služi celi občini, ker je od dobrega ple- živina lep in nekatera še predebela menskega junca odvisna lepa prav, da bi županstva govedoreja, ali ne bi bilo skrbela za občinskega bika, ka- kor se to nahaja drugod po svetu m ie tem napravam imajo se Švicarji zahvaliti, da je njih govedoreja najbolj sloveča v Evropi. V Švajci imajo ostre postave , katere velijo, da mora občina rediti za vs^cih ki mora biti od posebne živino- Šolske stvari. Ponižna poslopja za ljudske šole, ne pa ve 100 krav enega win.«, uivi« m.** v« ^^^^ rejske presojevalne komisije potrjen, da je sposoben za bika like palače. Tudi pleme, mar j eno koristno ? COUjU /aiUC avUJiOIJW puuj^uj UM jv/ oj/wowuwu uv JL UUl ^UUVIVO DU treba gledati na to, če nima dovolj si-dovolj visocih in prostornih sob, in da , vwuvu tu ucdruuuuv/^aj ^/u tvi*« , uct ui u« , kmetje po dobrem biku dobili veča teleta, katera bi rokih stopnic se za večo ceno prodajala. Recimo, da od 100 telet niso sobe pri tleh popolno suhe, da bi se zarad tega bi se jih redilo 50 za pleme, 50 bi se pa prodalo me- kar brž zahtevalo prezidanje ali novo zidanje. e za- Od onih 50 plemenskih dobimo tudi 50 lepih voljo premajhnih sob ni moči dobrega zraka imeti v sarju krav in krepkih volov , ki bodo lep kapital v občini , šoli, naj se dober kup ventilacija (morebiti pri oknih) za vsakega telička pa preračunamo, da bo mesar plačal napravi; če so sobe stare šole premajhne, naj se kaj gold, več, torej dobi občina leto in dan 300 gold, malega dozida, in če to ni mogoče, naj se blizo šole najame potrebnih sob; močvirnost naj se odpravi stem več za prodana teleta. * Prav tako hočem pokazati še drugo zgubo in škodo, da se stara malta z zidovja odbije in s cementom na katero imajo živinorejci zarad slabega bika. Krava domesti. Kjer celö nobene šolske hiše ni ali kjer je je 3krat pri biku bila in vendar še ni breja. Ako tedaj staro poslopje tako, da nikakor ni za ljudsko šolo, naj ie pol leta pozneje teleti, ali ni zopet v tem velika se tako dolgo, dokler občina ni v stanu brez ve,;cih zguba? Koliko bi mlek a, koliko masla in sira doklad in dolgov nove šole zidati ali pa stare prezidati več bilo! Z mirno vestio smemo reči. da zgubi gospodar v najem (štant) vzame kaka hiša za šolo ali pa za- 9 vsaj 30 gold, dobička. Pri 100 kravah v vasi je tedaj časno čisto le se no poslopje napravi, katero, če je dobro par tisoč goldinarjev škode. Glejte kmetovalci, v takih stvarčh razjeda rak blagostanje vaše. Ako že toliko stroškov imate v občini, utrpeli boste narejeno, po skušnjah na Švedskem in Norveškem trpi sto in sto let; za revne gorate kraje so take šole popolno dobre. Sploh mora veljati to, da se občinam še te, vsaj le ti vam bodo pripomogli k boljšemu blago- ne nakladajo presilna bremena stanju »uju, da bodete mogli druge obilne davke zmagati, uao, a pridelovanjem žita si bode malo opomoglo naše go- danje šol. 9 in čas da se B& ko so obložene z drugimi davščinami, odloži zi a 289 Tako blizo od besede do besede se glasi jako modri ukaz ministerstva, ki naj je občinam kažipot, kedar gre za napravo novih šolskih poslopij ali prezi-daßje starih. Ministrovega ukaza naj se držijo! „Domovinoslovje za ljudske šole/4 Založnik te slovenske šolske knjižice nas prosi, naj bi priobčili sledeče: „Dom o v i nosi o v j e za ljudske šole" je namenjeno učencem, šolskim knjižnicam, učiteljem in vsem, kateri bi se radi z zemljepisom in zgodovino slovenskih pokrajin seznanili. Cena knjižici je le 12 kr., dobiva se pri vseh knjigarjih v Ljubljani, Novomestu, Gorici, Celji, Mariboru in v Ljutomeru". — Vredništvo „Novic" rado zadostuje želji založnikovi, ker je prepričano, da — poleg šol — je taka knjižica jako potrebna vsacemu domačinu, da mu srce ogreje za lepo domovino našo. Ozir po domovini. Popotne črtice. (Dalje.) Prideva memo Pleterškega gozda lepih visokih dreves in obilne sence. Tu je imela Pleterška grajščina nekdaj svoj „standrecht", naglo sodbo in marsikak revež je tu po zraku bingljal. Zato ljudje pravijo , da duše teh obešenih še zdaj tu strašijo. Jaz nisem videl nobenega strahu, pač pa mi je senca košatih hrastov in lip dobro dela. Ob koncu gozda pokaže se nama St. Jernej s svojim svitlim in visokim zvonikom. Ta kraj je menda eden najlepših na Dolenskem, zato pojö ljudje: Ni lepšega tiča, ko je petäln, Ni lepšega kraja, ko je St. Jdrn. Res, vsega je v obilnosti: po goricah najboljše vino, po planjavah najlepše žito, sadje in senö. Vas je tudi podobna bolj trgu, kakor na pr. Višnjagora mestu. Le dvoje je, kar kazi lepoto: šola in pokopališče, ki je v sredi vasi. Šolsko poslopje je res revna bajta , podobna najbolj hišici pri šrangi med Šiško in Ljubljano. Vsaka še tako revna vas ima lepše šolsko poslopje; to se mi je tem bolj čudno zdelo, ker živi v Št. Jerneji nekoliko bogatih nemškutarjev in je okrajni glavar Krški, gosp. Schönwetter, predsednik okrajnega šolskega sveta. Popraševaje po vzrokih zvedel sem to le: Duhovščina se na vso moč poganja za to, da bi se zidalo primerneje, bolj zdravo poslopje in ne ob cesti, po kateri vedno kak voz drdra ali se živina goni, kjer sploh ni za pozornost učencev primernega miru; al okrajni glavar z županstvom vred je rekel, da se to manj mudi, kakor preložiti pokopališče. Ali ni to čudno, da se tu poganja duhovščina za šolo, liberalni posvetni, za šolo toliko vneti gospödi pa je taka nezdrava luknja prav! Pokopališče v sredi vasi tudi ai poseben kinč ljudem, ki o smrti ne marajo slišati; trdi se celö, da je zdravju škodljivo; al zvedel sem, da se tu pokopuje sila malo ljudi, ker ima fara še več drugih pokopališč. Toraj bi bilo na vsak način boljše, da bi se gospod okrajni glavar brigal bolj za šolo, kakor za pokopališče. Hoja in vročina naju prisili stopiti v gostilnico ohladit se in pregnat žejo. Vino zjutraj ni dobro, toraj pivo. Po vinskih krajih pa je pivo malokje dobro, tudi tu ni bilo, čeravno je bilo dražje ko v Ljubljani. V tem, ko požiram to jalovo mokroto, pride moj prijatelj mladih let, „Pehličar" kakor jaz, ki zdaj že nekaj časa tu duše pase. Ta naju spravi v farovž, pred katerim zadenemo na gospoda župnika, ki nas brž k sebi povabi. Zdaj pa ni bilo drugače, kakor da smo pili vino; tudi češnje so se mi prav prilegle. Tako je, če ima človek povsod znance; nikjer se mu ne more slabo goditi. Toda ni se bilo dolgo muditi, morala sva do kosila priti nazaj v grad. Saj se bomo še videli, ker pot proti Krškemu mu pelje preko Št. Jerneja. Vdariva jo toraj s profesorjem nazaj in res ne zamudiva še kosila. Popoldne pa sedemo vsi trije : „kučegazda" , profesor in jaz, na voz ter se peljemo proti Št. Jerneju; jaz ostanem tam, ona dva pa se peljeta naprej na travnike ob-ljubivši mi, da prideta zvečer nazaj. Da bi se ne dolgočasil, poiščem „Pehličarja" in sprehajava se po lepem kraji. bi ne bilo prevroče, bila bi šla proti Pleterski grajščini, ki ni daleč v stran. To grajščino je kupil mlad gospod protestantske vere , ki je pa prav priden in vseskozi pravičen; nima nič tistega nemško-prevzet-nega duha v sebi, ki ga imajo nekateri drugi protestanti; on celö strogo gleda na to, da njegovi posli hodijo pridno k maši. Tudi je sila dobrotljiv , za pogo-relce v Stari vasi je dal precejšen znesek. Ljudje ga sploh spoštujejo bolj ko marsikaterega domačega graj-ščaka. Ta grajščak se imenuje baron Borsch. Pri gradu je tudi lepa gotična cerkev , a sedaj zapuščena in shramba za razno orodje. Zvečer smo sešli se pri „Poldetovih". To je namreč gostilnica, v kateri bivate dve dolenjski grlici. To je bilo petje ! Donele so med drugimi narodnimi tudi meni dozdaj še čisto neznane. Jaz sem slišal že veliko pevk, a tako čistega G, kakor ga je pela mlajša, še ne. V tem grlu tiči kapital, želeti bi bilo, da bi se vzdignil po kaki šoli. Jaz sem bil popolnoma očaran po tem petji sestrd, katerih druga poje jasen alt. Pri takem petji pretekel nam je večer prekmalu , čeravno je bilo že pozno, ko smo zlezli na voz in peljali se v grad nazaj, kjer smo po kratki večerji poiskali postelj. Ker sem bil svojo lahko prtlago pustil v Novomestu, sem drugi dan, ko je imel „kuČegazda" opraviti v Novomestu, peljal se ž njim tje. Tam sem se poslovil še od raznih prijateljev in peljal ž njim se ob levem bregu Krke memo Bele cerkve po lepem polji na travnik, ki ga ima takraj Krke. Potoma naju vjame nevihta, ki pa ni nič hudega storila. Umikati se nama je ob ozki cesti pogostoma prihajajočim težkim vozom sesa, predno prideva na travnik. Tu je mrva gosta, pridelek lep. Ta kraj je že bolj podoben Hrvaškemu, hiše nizke, zemija debela, ljudje gleštajo le konje in prešiče, ki se kar po prostem pasejo, kakor pri nas ovce. Na brodu prepeljeva se čez Krko, ki tukaj ni globoka. Videti je veliko morskih golobov in brežnih lastovk; te imajo svoje mlade po luknjah ob bregu nad vodo, kakor raki pod vodo. Te vrste tičev više gori ni videti. Prepeljavši se čez brod, ki zavoljo počasno tekoče vode ne potrebuje nobene vrvi, drčiva proti Št. Jerneju. Tu se zaletimo k znanemu očetu Zagorcu. Mož je ves drugačen , kakor je bil v Ljubljani kot poslanec ; zdaj se že preobrača in se bo gotovo tudi preobrnil ter počasi pustil Dežmana popolnoma. V svoji ponosni hiši sprejel nas je — tudi mene — prav židane volje in prinesel bokal boljšega, čeravno je vse vino njegovo dobro. Zdaj, ko ni bil več voljen, je menda sprevidel, da je Dežmanovim grabljem pri poštenih prebivalcih Kranjske dežele že tudi odklenkalo. Oče Zagorec pa hoče biti poštenjak, zato bo popustil Dežmanove grablje. Pili smo toraj nekaj kozarcev dobrega Zagorčevega, potem pa sem jaz zahvalivši se za gostoljubnost vzel * 290 slovö od gospodaRudeža, ki se je odpeljal proti domu; jaz pa sem šel s „Pehličarjem" v farovž, ki je starinsko zidovje in bilo nekdaj tudi trdnjavica proti Turku, dokaz temu ostanki vretčn in jarki krog zidovja. Za farovž je to poslopj e preozko, zlasti gospoda kaplana imata premajhne prostore. Tako se po teh krajih povsod nahajajo spomini na Turke. Večer nam je zopet pretekel ob živahnem pogovoru raznih zadev še prenaglo; skoro je bila ura polnoči, ko smo šli k počitku. Jaz sem prav dobro spal, zbudil me je še le moj prijatelj, ki mi je naznanil, da je za-jutrk že pripravljen. Brž se oblečem in grem v drugo sobo , kjer me gospod župnik razveseli z naznanilom, da bodo kmalu na mizi — ž gane i s kislim zeljem. O saperlot, to je pa nekaj! Toda Gorenec že ve, kaj ima Gorenec rad, posebno če potem kam grč. Prav dobri so bili žganci, še boljša kupica vina nä-nje, in tako sem poslovivši se marširal s „Pehličarjem" proti Kostanjevici. Cesta gre tu dolgo časa naravnost, kakor da bi strelil. Senco ni nobene, zato se nama jame kmalu cediti po obrazu pot. Enoličnost in dolgočasnost ceste si preganjava s tem, da gledava krasno okolico, vasi in vinograde ob levi in desni obširnega polja. Tako prideva sčasoma v Kostanjevico, kjer se greva hladit in suho grlo namočit v Bučarjevo gostilno. Pivo ni preslabo in precej hladno. Okrepčavsi se nekoliko greva gledat mestice. Velikih hiš tu ne smeš iskati, vse je nizko, a dosti lično; mestice je.na otoku Krke, nekdaj je bilo imenitno po svojem samostanu, ki je kakih 20 minut v stran. Zdaj jevpostal poslopje okrajne sodnije, altarji cerkve so v St. Jerneji. Tako imaš tu dve zapuščeni cerkvi blizo skup. IJnkraj mosta je stacuna glasovitega Gača, ki je bil v „Novicah" že pred leti tako zel6 obdelan. Nič ri smešnejšega, kakor tak napuhnjen nemškutar v kakem malem mestu. Misli, da je Bog ve kaj , in bi cel6 z ministrom ne menjal; pa ni nič druzega, kakor napihnjen mehur; če ga stisneš, da mu sapa uide, pa ni nič. Pa taki ljudje morajo tudi biti, da svet ni preveč enoličen. (Dal. prih.) llazločki narodov jutrovih in večernih dežel. Ker smo dandanes skoro bolj na Turškem, kakor domd, naj bralcem našim podamo nekatere črtice o šegah prebivalcev jutrovih dežel (Orientalcev) po popisu Hammer-Purgstalo vem. Običaji (šege) tistih narodov, kateri bivajo v deželah, kjer solnce izhaja, so od onih, ki stanujemo proti solnčnemu zahodu, skoro da malo manj razločni kot sta si noč in dan. Prebivalec jutrovih dežel ljubi bolj lenobo, za-padnih krajev je pa delaven, gibčen, in želja vedno više priti navdaja vse narode večernih dežel. Tri reči pa so vsem ljudem na svetu in vsakemu narodu lastne: rojstvo, ženitev in pokop. Še le 7. dan po rojstvu misli Orientalec, kakošno ime naj bi imel novorojenec, kateremu ga prebiva ec zahodnih deželd, če ne prej, vendar kmalu po rojstvu odloči pri krstu. Pri nas pride ženin po nevesto na dom in ne zakrivajo ji tančice zornih lic. V jutrovih krajih jo pripeljejo pod nčbesom (baldahinu) ženinu; ona ne prinese ničesa druzega sabo kakor lišp na sebi, zakaj ženin si mora nevesto kupiti. K pogrebu ne nesö mrliča zakritega, ampak odkritega, in ne počasi, ampak naglih korakov letč proti pokopališču in le včasih se hipom a ustavijo, kakor da bi občutili želje mrtvega, da bi še rad na svetu ostal. Ravno tako različno je obnašanje prebivalcev izhoda in zahoda v pojedinah, obleki in prebivališči. V starih časih so jedli v jutrovih deželah leže na roke opiraje se, kar so Grki in Rimljani posnemali; dandanašnji sicer ne jedö več ležč , pa po dva ali trije se vsedejo skupaj z nogami navskriž in jed6 vse , razen juhe, z rokami. Zrezano pride vse na mizo, kakor pri nas na kmetih. Med j e d j 6 ne pijejo ničesa, po jedi pa tudi ie vodo; tudi jim niso znane pojedine naših krajev. Dasiravno dandanašnji v Turčiji niso vilice, noži in steklenice polne vina nenavadne, je to le zavoljo gostov iz naših krajev, in ta navada ne sme prištevati se izhodnim običajem. Naša oblačila so ozka, kratka in tesna, jutranj-cev široka in dolga pa ročna, in ne spreminjajo se vsak teden kakor pri nas. Po novi šegi in bolj nam podobni so v Turčiji le vojaci in uradniki oblečeni. Pokrivalo jim je ravno takošno še, kakoršno je bilo Abrahama in kakoršno se na starih kamnih Asirskih in Babilonskih nahaja izrezano. Pasovi so ondot še zelö imenitni in so znamenje nekake pobožnosti; pri nas so se ohranili še pri samotarcih (menihih). Rute ne obešajo ženske okoli vrata kakor pri nas, k večemu na glavo jo pri-vežejo ali se ž njo opasujejo zavolj lepšega. PosrMo pa je naše ženstvo orientalski lišp, kateri se pri rr* zelö ceni, namreč ušesnice in zapestnice; a til;q zale rožice ne vedö, da to je znamenje podložnosti, znamenje sužnosti! Ženstviše (Grkov gin a ikon) je popolno ločena od sobe, kjer sprejemajo se gostovi. Po vročih krajih izhoda prebivajo poleti v podzemeljskih sobah in nekake veternice imajo narejene, da si stanišča zračijo. Stari zgodovinarji imenujejo taka stanišča v Bagdadu „baldaco" — odtod ime bald a hin (nebö pri procesijah) in tem sobam podobni so „salle terrene" Evro-pejskih palač in gradov, pa ne potrebujejo veternic kakor une za zračenje. Kmetje so tudi tam kakor pri nas. Neznani pa so nam be du in i, ker nimamo puščav. Nekako podobo z beduini imajo cigani, ki so pred nekimi stole-ji v Evropo prišli. Na suha zemljišča tudi pri nas vodo napeljujejo, al drugač so naprave, s katerimi v jutrovih deželah zemljišča močijo, kakor v zahodnih krajih; tega ne poznajo Perzijanski kjarifi in Egiptovski fellah-i. Kolö, katero pri nas okrog se vrteče vodo zajema v golide ter jo v visoka korita zliva, je drugačno od Arabskega kolesa, katero z vejami palmovega drevesa prepleteno neprenehoma žalosten sum dela in krterega Arabec cele ure zamišljen posluša, ker že sam na sebi se rad v sanjah zadržuje pri potoku sedč. Zato pa tudi mnogo Arabskih pesem prepeva in popisuje to kolö, kateremu pravijo navra; Arabsko to ime se je obdržalo v spanj- ski besedi „noro". (Konec prih.) Zabavno oerilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob AlčŠovec. Iz globočine morja. (Dalje in konec.) Obljubivši mu, da se bom popoldne zopet oglasil, grem in se podam naravnost k trgovcu Riparju. Po- 291 redo mi ne pusti ) da je Toda v SVOJ pisarnici, a da nikogar zahtevam kot sodnijska oseba sebi da oglav starček kup, se obrne proti zijalcem JU O pusti« JLUua Ja£j Ziauicvaiu aui ouuuijoao uocva , ua StrOgO. „v>gluu BljaiC, na puULiü^a me pustč k njemu, kar se tudi zgodi. Najdem ga na vidite, da je sirota na pol mrtva? Vasčanska druhai se razkropi s krikom reče emu zijate, ne pomaga pa nobeden? Ali ne naslanjaču bledega in vpadenega. Ko me zagleda, pravi čmerno: „O, „gospod že vem , čemu ste prišli. Sprideno dete i ki župnik!" sivček v duhovni obleki pa pomaga revici na nam je včeraj všlo, se je že vrnilo noge in jo pelj na dom Ko se malo in Gospica Ema se je vrnila domu in zdrava?" prašam komaj skrivajoč svojo notranjo radost okrepčala, se terega mili obraz je spustila v pogovor z župnikom dpočila f ka' vzbudil popolno zaupanje do njega, tako, da mu je razodela, s kakim namenom je 7) Kaka pa, kot zdrava! Le malo premražena je. bežala z doma in da stariši ne vedö, kaj je namera Pa naj bi bila 03tala tam, kamor ni tako nič , ženin se všla. dpovedal in jaz Z ženitvij jutri vala. Vspeh daljega pogovora je bil ta da ▼ vvtt^t» v M^/VU UUIJU5n J/VgV VUIO J \J Uli L SJLCk 86 JO & traj vdana peljala z župnikom v mesto ter podala se . 1 • V • I • , , • I • m » « «-v M* > «WM.M ----—--J J ---J * fVlj«.« bo vse mesto govorilo, da je bogati trgovec Kipar prišel starišem nazaj volj zju UVUi IÖVUJ UU&«J v V/1JUO trpeti, «.c li ji jo Liaujcujouü. jL^ULU« so jo sprejeli s strašno jezo , ker je bil med tem ju kar na kant a namenjeno Domd d Hvala Bogu, da sem prišel še ob pravem času it vskliknem na polgl » Kaj ? se mehovanj od vas, gospod sodnik V dovski ženin sam prišel razdret ženite mestu zvedelo, da je neveste zmanjkalo 7 ko se je po zakriči Ripar razjarjen in skoči kviško Zasmeho To je bil vzrok, da si Ema ni končala ema vanje od vas, ki 7) niste bili v stanu vjeti mi Spitlerja?" Zakon njen je bil srečen, tudi oče Ripar se je kmalu e bi ga pa vendar bil vjel? vprašam jaz mirno in vprem va-nj oči. On zre in ko nič ne odgovori, nadaljujem privadil tega, v kar je sprva ščinab prisilj z Izak Morgenstern prišel dovolil, zlasti ko kant olj po okoli 77 In če ne bi imel le Spitlerja v pesteh, ampak tudi ženj bilo 7 ker čez pol leta bogat v delnicah različnih podvzetij njegovo premo ki so pa vam vkradeni denar ? Ker še brezsap zre me kakor da bi besed mojih ne razumil, potegnem po Dolarju mi izročeni za- aaporedoma propadla. Vrh tega sem ga dobil še jaz v pest zarad ponarejanja menjic in več prav grdih goljufij, ki so potem na dan prišle. Obsojen je bil na več vitek z ga razvijem in mu pokažem bankine nakaznice na 290.000 gold. Oči se mu odpro skoro do pa let težke ječe poka in hlastno seže po nakaznicah larj Malo imam tej dogodbi še dostaviti. Trupi se 7 ste 7) S to j t ga stavljam jaz 77 Vi , gospod, počasi bljubili tistemu, ki vjame hudodelnika z denarjem Do- ko so ga dotične osebe spoznale, zagreblo ker v kotu pokopališča, preiskava pa je bila končana ni bilo nobenega gradiv več 7 njo vred, lepo plačilo Prej tedaj to, potem se vam zamore Trgov Rip denar izročiti, o čemur boste dali potrebno potrdilo tt je bil po vsem tem na zgubi za tega pozneje še čutil ni, marveč se mudi Gospod' t prične zdaj strastno in naglo 7 meni dveh urah imam plačati okoli 200.000 gld 7 če ne, moram naznaniti konkurs. Povejte tedaj, kaj za- kakih 10.000 gold je bil vesel, da se je z dobljenim denarjem rešil in da ni dražje plačal tako izvrstnega zeta, kakor je Dolar zdaj visi sodnik pri neki nadsodniji, ker se je bil po 7 hteva tisti, ki je hudodelnika vjel? a tem vrnil k 8odnijskemu stanu nazaj in £uda naglo na- „Ker se vam mudi, bova, mislim, pogumni mladeneč, Dolar z imenom (pri teh besedah skup Ta vprem va-nj oči in govorim počasno) gotovo znan , ker je pred malo leti predoval. Ema mu jboljša družica za življ jaz pa jaz sem krstni boter njegovemu starejšemu 7 vašo kateri vam bo hčer franco* svojega truda, pri katerem je zastavil svoje življenje in žrtvoval vse svoje premo sinu, ki ima zdaj že brate in sestre ščine učil, zahteva za plačo zenje 7 roko vaše hčeri 7 gospice Eme, o kateri sem z vaših ust radosten čul, da se je zdrava vrnila. Menim Duuaja. Naši dopisi. Kakor o Bosni in Hercegovini tako da ne boste odrekli delavcu plačila, katero je gotovo se tudi o grofu Andrassy-u dandanes največ govori pa tudi po vsej Cis- in Translajtaniji. Povsod se zaslužil tu vsak Ripar stoji kakor po streli zadet. Vendar lahko vprašuje: ali je Andrassy še minister vnanjih oprav da sem ali pa je že odložil breme, kateremu ni kos. Tukajšnji gane, da je slednjič privolil vse, tudi to ai od nakaznic pridržal jih za 50.000 gold., katere je časnik „Deutsches Montagsblatt" je prinesel te dni ob- skonca sam obljubil tistemu, ki bi hudodelnika zasačil Ta denar sem si bil pridržal za Dolarja. Ko mi je Ripar dal postavno pobot denar, se nemudoma podam k Dolarju z veselo novico Od katera ga je hipoma siren članek, v katerem med drugim to-le piše: „wu poved Andrassy-eva bi se bila vsakako sprejela, ako bi se ne bilo v viših krogih mislilo, da bi sprejeta ALU tv L/uiai ju t* vcaciy uu v i odpoved okoli njegove glave ne ovila glorije mučenca, ila. Da sta on in Ema potem če bi bil zavoljo njegovih Turkom prijaznih zahtev za prejeti kmalu stala pred oltarjem, to se samo razume, prej zdaj iz službe dejan. In tako se je naredil oni kom-nego to, kako da ni skočila v vodo, kar je bila za promis, po katerem je grof Andrassy slovč dal svojim nameram, da bi Turčija in Avstrija skupno gospodo-trdnim sklepom, rajši se poko- vali v Bosni, pa je zato dovoljenje dobil, da sme su- trdno sklenila je pozneje sama razodela ljubljenemu „možičku", namreč pati v vodi, kakor postati žena vodi Marij judova, je hitela proti vereniteto sultanovo pripoznavati v malo hvaležni obliki. Pride memo kapelice, v kateri je bila podoba Odpovedno pismo Andrassyevo je zato na odločilnem mestu z ozirom na ustavno dolžnost bilo rešeno tako Ko se v to podobo ozre, se jej zdi, kakor bi jo Marijne oči svarilno gledale in hotele reči 77 da Kaj da se mu je reklo, da se odpoved ne more sprejeti } 7 nameravaš ? Kaj počen j zaide poti in gre, sama vtrujena in z raztrganim obuvalom do neke vasi že Vsa zmešana gre od tod, predno delegaciji svoje sodbe ne izrečete o politiki prišla odgovornega ministra. Kako bode ta razsodba se gla- to dvorni krogi mislijo že zdaj natanko vedeti. vedč, kam Tako sila > tem le imate ključ daleč od mesta. Tu se zgrudi na skladnino tramov in Padec grofa Andrassya je gotov ne more dalje. Kmalo se nabere okoli nje kup otrok skrivnostnih dogodeb zadnjih 14 dni. in tudi nekaj radovednih odraačenih vaščanov, a nobeden gori omenjeni časnik z nekim ponosom, kakor da bi Tako pise ne ponudi do smrti trudni pomoči. Slednjič predere vedel pravo. Jaz dostavljam temu le: vederemo! 292 Gradca sept. Včeraj je bilo vse mesto in vedan nov boj, katerega izid ni dvomljiv zato ker velik del Štajarske dežele na nogab. Odkril Be je nam- imajo nasprotniki večino. Pred očmi takih izjav bodo narodni poslanci glede na način glasovitih volitev menda reč, kakor so „Novice" ze poročale, slovesno spominek nepozabljenega nadvojvode J o an a. Ne bodem Vam po- vedeli, kaj storiti. pisaval svečanosti na dolgo in široko f to navajam, (V seji deželnega odbora 10. dne t. m.) skle da sam presvitli cesar je iz Beča prišel poveiičat sve- nila se je predloga Da deželni zbor glede plače ljudskih čanost, ki je trajala v nedeljo od 11. ure do poldne; učiteljev in deželnih uradnikov v slučajih, kedar med j jw * "---w ---— 7 ----i ' ' * * popoldne ob 3. uri se je cesar zopet vrnil na Dunaj vojake stopijo vsled mobilizacije. Spominek je krasen, bronasta podoba priljub- želni odbor načela Odločil je A nazaj. ljenega nadvojvode je mojstersko delo. 7 po Notranjske Bistrice sept Naj Vam danes katerih se bode med uboge družine rezervistov v ta namen nabrani denar razdelil. Nabranega denarja je dosedaj blizo 8000 gold. zopet nekoliko vrstic pišem iz naše doline! Pred 14 (7676 gold. 75 kr.), toda število takih družin je veliko; dnevi nas je počastil s svojim obiskovanjem presvetli oglasilo se jih je dosedaj 470 žen, ter se še oglašajo. Tržaško- koperski škof g. Jurij D o bril a. Ustavil se namenjen birmat v Podgraje in Jelšane na (Zbornica kupcijska) je sklenila prošnjo do c. k. ministerstva kupčijstva, naj na vso moč dela na to, da Je tukajšnji železniški postaji ter je pri gosp. dekanu obe- se napravi železnica iz Siska v Novi. doval. Pred svojim odhodom je počastil Bistrico ter ogledal našo lepo podružno cerkev sv. Jurija. Proti Vsa- škof večeru se je svitli gospod odpeljal v Podgraje. kemu , kdor je imel srečo ž Njim govoriti Enak predlog so v včerajšnji seji mestnemu odboru narodni odborniki izročili. (Občni zbor učiteljev Kranjskih ljudskih Šol) se se je s&ot je pričel včeraj. Sešlo se jih je 34. Ze prvi dan je zelö prikupil s svojim priljudnim in prijaznim obna- prof. Linhart s svojo nemščino povod dal živahni borbi» sanjera se je v Bistrici Bog ga ohrani in živi še mnogo let! Ko doznaia vesela novica, da so naši hrabri (CeŠpljev sejm) je malo ljudi privabil v Ljub Ijana; kupčije je zato ie malo bilo. Goveje živine tudi vojaki vzeli srce Bosnije — Sarajevo je bila Bistrica ni prišlo veiiko na sejm; cena jej je bilasrednja: tujci razsvetljena in mnogo hiš je bilo s slovanskimi zasta- so je največ pokupili. — Za med in vosek se na na- vami okinčanih. Razsvitijava je bila „improvisirana', vadnem trgu „pred mostom'1 ni mogla nobena prava ali vendar je bila dobra, le malo hiš je bilo tamnih; cena določiti; kupci so za stari cent medu ponujali po a«i vcuuaa J c nc» uuyia , i« uio j« še celö siromaki so par lučic po oknih razpostavili. 15 do 151 2 gold. Našega spoštovanega in priljubljenega okrajnega sod- niso hoteii dati. 7 za to prenizko ceno ga pa čebelarji nika gosp. Jurija Strucelj-aje zadela britka zguba. (Odbor Matice slovenske) je slavnemu našemu Padel mu je v boju v Bosni vrli brat Jakob, kate- pesniku Koseskemu, ki jutri obhaja 80. rojstni rega je gospod sodnik srčno ljubil. V Trnovski farni dan, danes v lični obliki poslal čestitko v Podbrezje cerkvi je imelo 10 duhovnikov veiiko mrtvaško sloves- na Gorenjsko^ kjer so ga pretekli teden osobno pozdra-nost v pričo obilno zbranega ljudstva za dušo ranjkega vili gospodje dr. J. Bleiweis, ravnatelj Zagrebške gim-Jakoba Strucelj-a. Bog bodi milostljiv njegovi nazije Bradaška in pa prof. Vodušek. duši čigar truplo počiva daleč od domovine slovenske! Prošnja Kranjskega mestnega odbora da ne bi Kakor sem Vam že zadnjič pisal, imamo letino prestala Kranjska gimnazija, žalibog! ni vslišana. sadja je toliko, da nam skoraj — (Pevski večer) na čitalničnem vrtu v nedeljo je pri nas le srednjo posode manjka shraniti ga 7 Ravno, ko Vam to pišem, bil prav dobro obiskan in bili so zbori in čveterospevi tuli in razsaja huda burja, ki nam bo prezgodaj češ- pevskega zbora z veliko pohvalo sprejeti. Vsled živahno pije in jabelka otresla, grozdje osula in ovila, in tur- naznanjene želje sta pela prvaka slovenskih pevcev go- šico polomila. Burja je pač huda nadloga za naše kraje, spoda Meden ia Josip N o i i i pesem ,.Domovino" s Srečni Gorenjci in Dolenjci, da e več kot dve leti hodijo • — — —» — —■ • ~ WJk^ V v v» V »J t/ U U I JJ- A A * U J V iOl j J AV UJ \ß vsaj te šibe ne poznate, spremljevanjem zbora, konečno pa gosp. Nolli Tržaškega magistrata, in celö sam župan de Angeli bil že parkrat v Bistrici. Po kaj hodijo sem nam neke komisije drugi dan odpotoval v Milan 7 ki se Kje dom je moj je in 3© go- 77 spodje V Nič druzega jih sem ne vabi, kakor naša mrzla Slovo" is Jamske Ivanke. Gromoviti aplavs bil je dokaz, kako visoko ceni občinstvo omenjena pevca katerima se smemo ponašati Slovenci. s in bistra voda. Zelö jim je všeč, radi jo bi kupili ter — (Slovenska slovnica za prve7ice)} ki jo je spisal jo v Trst po vodotočib izpeljali. Obetajo neki Bistri- gosp. Andrej Praprotnik, je po ministerskem ukazu čanom 500.000 gid.; kar se bi med mlinarje in Žagarje t. m. št. 11785 vnovič potrjena in dopuščena razdelilo. Po zimi in spomladi damo lahko Tržačanom slovenskim ljudskim šolam, in se ima prirediti v zapis- še trikrat toliko vode, kolikor je zahtevajo , ali po leti nik dopustljivih učilnih knjig za ljudske šole, ki je bil bi naša soseska skoraj na suhem ostala. Zatorej velika v Dunajskem „Verordnungsblatt" 1. junija t. 1. na- razprtija med BistriČani. Posebno kmetje in podružniki znanjen. Ta slovnica (o kateri se je že tudi po slov. ča- protestirajo zoper početje mlinarjev in Žagarjev, ki ho- sopisih poročalo, da je v imenovanem zapisniku izpuščena) če j o tega ne bo svoje, tisuče. ...—jw — ~f~- jr---j ------j —o J 7 biti edini gospodarji vode. Najbrže pa iz vsega sme nič. Mi bomo obdržali svojo vodo, Tržačani Bogom! Ljubljane. xyz se tedaj rabiti po vseh slov. ljud skih šolah. Naprodaj je v Miličevi tiskarni in tudi pri drugih bukvarjih vezana po 30 kr. To naznanjamo tedaj Jutri se začne deželni zbor, vsem, ki pcprašujejo, ali se sme ta slovnica v javnih za katerega so si tako imenovani „ustavoverni 7 nemci" šolah rabiti ali ne. po raznoterih potih oskrbeli veČino na zemlji slo- venski. Kaj namerava ta veČina v prihodnjem zboru, je oficijozna „Presse" hitela v listu od 7. dne t. m. hajati Ravnokar nam je došel prvi list časnika ko-hercegovačke no vi ne", ki je začel iz v c. jw „A «.vsuvw r Ituvu \J ^ . . UUÖ V. Uli ' >-» «-»• "»"Ul U4. svetu oklicati. „Per putz und stingel" bode iztrebila vse, mu je Jan. Lukež, cena vladni tiskarni v S ar a j 7 vredaik gold četrt leta. Zanimi kar so narodnjaki poslednja leta o narodnih zadevah je ta list posebno onim, ki imajo kakega svojih ljudi v 97 zmedli in pokvarili". Sole se morajo prestrojiti v duhu Bosni liberalizma in ponemčiti; uradovanje deželnega odbora tudi v slovenskem jeziku se mora odpraviti, narodnim uradnikom slovö dati, slov. gledališču podpora vzeti (Dve mikavni politični pravdi) ste bili 7 in dne t. m. pri deželni sodniji v Ljubljani zoper laške rogovileže proti Avstriji. Ljubljani ste bili vsled itd. itd. Po takem je od te stranke domačinom napo- ukaza više deželne sodnije Graške. Poslušat ji je prišlo 293 več Lahov iz Trata in Kopra, vstop je bil le z vstop- ae ne ta, ne oni čisto nič ne brigata ) nicami. Predsednik sodišču bii je g03p. Gr čar, državni Prebere se še pravdnik grof Gieispach iz wiauw, Baguvutum« »a- ^xiiauauiDoiuiuv uu xsbiijauuv Siuper ÄVSiriJO , K tožencev gosp. dr. M o še in Zamik. — Prvo dejanje o istem času našel nabit v Paznu in Poreči, dalj Gradca, zagovornika več pisem raznih uradov, nek jako nesramen oklic za- Italianissimov" do Istrij zoper Avstrij ki se neke hudodelstva veleizdaje se je godilo v Trstu 1. junija ode Trsta, Ogleja in Pole do kralia Humberta: v Oglej t. žaji na sprehajališči „acquedotto". Trije markerji (stre- ski se trdi, da je Atila razdjal ie njegovo trupi v kavarni), vsi Italijanski podložniki, so bili Du zasa- naj pa razdeva tudi njegovo d čeni pri tem , ko so na drevesa pritiskali in po tleh „Comitato istriano" UUptUj i-/ Vse to ima podp Zoper zatoženca pričajo še triji raztresali oklice nekega Laškega „comitato degli Alpi žandarji, a vsi povedö ie to, kar so zvedeli od De Gjuli « ki hujskajo proti Avstriji. Ker je pa glavna colle M s U II « a i UUjOÄUJ V J^I 4.A» gviij»! jv f ^ v«« priča zdaj pri vojakih v Bosni, se je po predlogu dr- o poldne žavnega pravdnika ta obravnava preložila do tje, ko bo vprašanj * a % # . # 1 Dokazovanj potem podal tudi ta priča mogla sama priti Druga obravnava je bila zoper dva vseučiliščna di- veieizdaje, in če te ne lenj za vsacega zatoženca dvoje bilo končano še le v nedeljo sodnija porotaikom čvetero . sta li kriva } sta kriva hudodelstv ka » javnega miru. Drugemu vprašanju ugovarjata oba jaka: Feiice Ben a ti iz Kopra in Luigi Quarandotto zagovornika, ker ga v zatožbi ni, a sodnija ga po pred iz Rovinja. Tožena sta bila hudodelstva veleizdaje. logu državnega pravdnika vendar-le obdrži. Po vsem m Zatožba ju namreč dolži, da sta ponoči med junijem, ko se je po Italiji, pa tudi po Istri in nekaterih lahonskih mestih obhajal Italijanski statut, v Kopri na tem se p ach. glas Graški državni pravdnik grof G zmožen laške g e v obravnavi je bii pokazal , da je dobro lauUUBIMU XJLIGOHU UUUfljBi naujMuoai »vc«vu.v, » • jeZlka, IQttCi jO , U» Ulli« öl monte Grisino" prilepijala rudeče in bele listke z venski. 8 podkupljivo zgovornostjo in v dobro stavlj mi nanisi: ..Živiio Humbert I., naš krali" — in nih stavkih skuša oorotnike nrenričafci' Ha ip nahnan rekel je celö, da ume slo «C* „Ui^UlC VJ. UWUU . laškimi napisi: „Živijo Humbert IB&.1LU1 Li<*piBi: „^ilVIjU iiuujucu x., nas maij - «u juj.w oiomiu ocmao» puiubumc picpi'iüttU, U» JC JLiaOljaDje ven s tujcem!" Žandar De colle ju je namreč videl, takih listov in razširjanje oklicov propagande italianis- kralj nih stavkih skuša porotnike prepričati da Je abiianje ko sta okoli 11. ure prišla na „belvedere" (razgled na simov hudodelstvo veleizdaje. Po občudo vredni morje), tam sedla na klop in se pogovarjala. On je po sostavi vsega, k»r se je pokazalo v razpravi, prepričuje ukazu politične gosposke stal tam za zidom na preži, porotnike tudi, da sta pred njimi sedeča zatoženca res ker se je bilo to noč bati političnih demonstracij na tem prilepijala gori omenjene listke, in se drži pri tem vse- kr aj i. Tu skrit je videl, kako sta ta človeka, katerih pa se ni poznal, šla skozi le priče žandarja Decolle a. Slednjič pričakuj proti zastavnici, videl je tudi roko patriotičnega dubd porotnikov kot Avsirij več ne ki se je vzdignila in nekaj prilepila na tako 3 od da bodo zdajsko početje italianissimov obsodili v teh dveh y - * CVi Uv , - at oo JV. »«WiQU.»« J------„J zid. Na to gre on navzdol, potem po stopnicah na dru- zatožencih. — Za njim govori dr. Zarnik in sicer gem kraji navzgor, stopi k zastavnici in vidi še mokre slovenski (vsa druga obravnava je bila na pol laška listke prilepljene, prižge klinček in bere gori omenjena na pol pa nemška). Najprvo hoče porotnikom razložiti napisa. Raztrgavši ta lista in pustivši še druge t ki jih Je ob vratih videl; se podd za hudodelnikoma v kavarno kaj se je ta pravda prestavila iz Trsta v Ljublj predsednik ga ustavi rekoč, da se o tem ne sme f > g° kjer izve njuna imena. — Zatoženca soglasno pravita, da voriti. Isto tako ga ustavi predsednik, ko hoče opom sta omenjeni večer res šla še pozno od doma zato, ker je niti, da je vseh teh demonstracij prav za prav kriv sedanj' Quarantotta grizlo po trebuhu, sam si pa zavoljo bojaz- sistem > ki Ijivosti ni upal ponosi v lekarno zdravila iskat. Res zatirajoč v Primorji Slovane J* « # • sta dal dušek lahonskemu živelju, ki postaja zdaj Avstrij , kjer je Quaraatottu nevaren. Tedaj ne ostane dr. Zamiku druzega, ko do-iviiau uuicgiy, v*« ni maral več buditi lekarnarja, ampak kazovanje tega, da so take demonstracije le pobalinske, šel s tovarišem v kavarno ogret si želodec. Na poti tje otročje, ne pa veleizdajske, ker so se v nekaterih slu- sedela na „belvederu" na klopi toliko odleglo, da pO ci uduuu vi tt pva djc* oauv^ /jc^uuai fa^ j «v uw w«u f jvm p l cm v * i ougiAjQiLii ^ aa/iuuvaic jlu a nista se zmenila za-nj. Pri izpraševanji trdita odločno, s 14 dnevi zapora. Tudi dokazuje, da njegov klijent da sta šla po tej cesti, ne pa po drugi, kakor žandar Benati nikakor ni kriv niti prvega niti druzega hudo Fernandovi cesti" sta zagledala za sabo žandarja čajih ko so bili vjeti p razgrajalci, kaznovale le trdi, iz kavarne naravnost domu. pečata, o politiko se nič ne delstva, ker ni dokazano demonstraciji sta zvedela še le drugi dan po svoji gospodinji. Njuno zagovarjanje se zdi poslušalcem tožba dolži dr. Moše i da bil storil to cesar ga On Za druzega zatoženca zagovornik je mani, da se tako važna vprašanja, ka OTVji Hjuuu oagurai jfluiv aa «ui puoiuacii^CLU v u v» v«-» uuvui, VAC* a^ konv * a»c* aa v^iacauj a, ao- verjetno tem boij, ker njuni osebi nikakor niste podobni kor so ločitve deželnih kosov od Avstrije, ne bodo vr- veleizdajalcem; skoro bi rekel človek, da morata v jav- šile po takih pobalinskih demonstracijah, kakor 3e zadnji nem življenji biti prava „božja volka". Občinstvu se čas po Primorskem in v Istri godč. Te demonstracija jame dozdevati, da je žandar na mestu pravih tičev so imele pač vspeh nasproten, namreč ta ■■■■■■■■■■■■^■■^■H HHHHHHj ^IHHHlilHHHPHHRIH Pe" vjel dva nedolžna, ki sta mu ravno v mrežo prile- da so na dan godu našega presvitlega cesarja goreli tela, to tem lajše, ker je moral iti precej daleč na budodelniki čas imeli, odnesti pete toraj pa so pravi okoli Ta > nista nikakor bežala, in to dä sklepati na to da Tudi vest ni pekla; hudodelnik ne čaka žandarja. čudno to, da žandar celö teh dveh ni nemudoma prijel Ju Je kresi po slovanskih prebivalcih zažgani ob vseh južnih mejah Avstrijskega cesarstva. Laška kri po naših deželah je živahna, se rada vname za kaj, a se ravno tako naglo ohladi. Prave nevarnosti se od naših laho-nov za Avstrijo ni bati, ker Italijanska vlada vse tako uia jjlij^lj LX\J * tjlvoviiju ui uuwi p au a^uu vjlc4uu v uuou Glavna in rogovilstvo odločno zametava. Ge bi bil toraj njegov ampak je bil zadovoljen z njunimi imeni. skoro edina priča, žandar Decolle, se pri zaslišanji pred klijent res vse to storil, česar ga tožijo, bi bil ie rogo- porotniki prav tako lovi, kakor se je lovil pri izpoved- vilež, ki se politično kaznuje. A Quarantotto tudi tega bah pred preiskovalnim sodnikom; zlasti o času nima ni storil, nasprotno je po vsem^ kar se je pri obravnavi pravega pomena, pol ure več ali manj mu ni nič. On dokazalo, čisto nedolžen dd t celö nezmožen takih de govori laški. Druge priče, katerih je bilo vseh monstracij , — prvič ker se s politiko prav nič ne pečd, skup 10, niso vedele nič povedati, kakor le to, da je Qua- drugič, ker je tako bojazljiv, da si ponoči sam nikamor rantotto tak strahopetnež, da zvečer ne gre nikdar ven ne upa. Vrh vsega tega je po vsi obravnavi očitno, da brez svojega spremljevalca, ki ga zato nalašč plačuje, sta oba zatoženca popolnoma nedolžna; kar tožba trdi, Benati pa je vedno doma in se uči. Oba sta iz dobrih, storili so vse drugi ljudje. Toraj se tudi on obrača do Avstriji vdanih rodovin, Benati ima brata kateheta na porotnikov kot Avstrijcev z nado, da pri takih možčh realki, Quarantotto pa strica kanonika v Rovinji vrh ivR.a. , ^uciautvvvv p« ou^a aauuuma v uu.iuji , viu najde praviCO, kdor pravice išče. . tega nevesto iz rodovine Avstriji prijazne. Za politiko nemu pravdniku si dr. Zarnik se enkrat nakloni grajo odgo držav 294 od predsednika zato, ker je rekel, da je ta pravda Dreo, predsednik kupčijske zbornice 30 gld., nabira fa vsakako politična. uvi j v iVAVi i viif jv im ^am f «M i/iüv^ jj t ^uauu uii\ Predsednik potem podd porotni- ranov v Št. Jurji 10 gold. kom še enkrat pregled vse razprave in jih opominja, naj sodijo po svoji vesti. Porotniki gredč v svojo sobo in ko pridejo nazaj, oznani načelnik njihov, gosp. Dom kraje. Skupni znesek 6508 gld ladiš , da so obojno vprašanje zanikali: prvo z 10 proti 2, drugo Novicar iz domačih tujih dežel. s proti 6 glasovom. Po takem sta bila zato-ženca ne kriva spoznana, kajti po porotni postavi veljd zatoženee za nekrivega, če je enako število glasov ..da" m „ne << To je vzbudilo pri nazočih Lahih veliko ve- selje. Popisali smo celo obravnavo zato bolj obširno Dunaja. — Tukajšnji ustavoverski časniki imajo zdaj sila veliko opraviti z volitvami poslancev v deželne zbore. Veselja vriskajo, če pri volitvah propadejo možje, ki ne trobijo v pogubni rog liberalizma nasproti pa s zobmi škripljejo, če zmagajo pošteni kon- t ker je bilo vse občinstvo radovedno njenega izida in je bila tudi velike politične važnosti. Gotovo bodo naši nasprotniki sumičili zato Ljubljano in Slovence, češ, da takih lahonskih demonstracij proti Av- servativni. Tako se stara „Presse" do3ti čuditi ne mere^ da so v kmečkih občinah v gornji Avstriji zma gali možje, ki so „od pete do glave klerikalni". Bolj ve- so nelojalni, ker striji ne obsodijo. Al pomisliti je, da tu ni šlo za de-so je bili obdolženi; monstracijo, ampak za tiste, ki demonstracije take mora vsak Avstrijec obsoditi in kriva spoznana bi bila gotovo tudi oba ta zatoženca, če bi bilo dokazano bilo, da sta res ona dva to storila seli so ustavoverci Doljne-avstrijskih volitev in še posebno Koroških, da je propadel prof. Ein-spieler. Najbolj jih vznemirjajo volitve na Češkem. Koroško. Pri volitvah v edinem či3fco slovenskem j česar sta bila obdolžena. Naj pripeljejo prave, naši porotniki jih bodo obsodili. volilnem okraji je propadel mnogozasluženi borilec za narodne pravice prof. Eins pie ler. Pa kako to? Nemčurji so zvite buče; „voniaDger Hand" pripravljajo propad Slovencem. Ko je šlo za to, kedaj naj kmeč- kim občinam bode volilni dan mu«« v v/ti AUA , so znali vodo napeljati (Javno vprašanje do gospodov, ki imajo Ljub- na svoj mlin — 2. septembra, ko je v Bleiburgu znani Ijanske mitnice (šrange) v zakupu). Mi kmetje neverno, veliki sej m. 12 popolno zanesljivih naših volilcev kako je to, da od novega leta 1878. sčm se na Ljub- ni tedaj moglo izpustiti sejma, in — Grebenski župan, prof. ljanBkib mitnicah (šrangah) od na sejm prignane veliki nemčurski liberalec Homer je dobil 44, živine za noter v mesto in ven iz mesta kar skupaj Einspieler pa le 39 glasov. Pa kaj še? Pater Beda ob enem cestnina pobira. To je za prodajalca očitna Sehr oil, administrator fare Doberle Vasi, je volil z krivica, zakaj po takem mora on tudi od take živine, nemčurskimi liberalci!! Tako je slovenski narod ki jo Ljubljanskemu mesarju prodd in ta jo v mestu na Koroškem izgubil edinega svojega zastop- pobije, brez izjeme tudi za nazaj iz mesta cestnino pla- nika! Tako deiajo naši nasprotniki ,,tabulo raso" & Naj nam gospodje, ki imajo cestnino v najemu, Slovenci. črti. povedö, zakaj to? Pa čeravno se živina tudi iz mesta žene, zakaj neki Iz Bosne in Hercegovine. Upor mohamedancev se moral prodajalec kupcu za na- razširja. Turška viada nima nobene moči več da kupljeno živino cestnino plačevati? Jo bode že sam svojih podložnih. Najsijajniši dokaz temu je smrt Ali- naredbo, ki je po plačal kakor poprej. Torej proč s to naših mislih krivična, in držite se starega reda, če pa mislite, kako pravico imeti do tega, povejte nam jo, da paše, znanega vojskovodje zoper Črnogorce ubili so j ne bomo mislili, da kmeta odirate. M. Hov ar i J/ M M V J » VJJOVTVVljij UV^fVl W 1 UV'I^Ui VIW . UU11A QU ga z vsim spremstvom vred v Ipeku Albanski uporni mohamedanci sami, h katerim je bil poslan iz Carigrada^ da bi jih pomiril. Ali-paša je bil nemšk renegat, njegov žalostni pogin bodi svarilo vsem renegatom. kom Čeravno gre v Bosno in Hercegovino polk za pol , je vendar naših vojakov doli še vse premalo to kmet v imenu več druzib. (5. izkaz milodarov dežel. odboru poslanih za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 4. izkazu 5003 gold. 69 kr. Od čistega kažejo nam krvave dogodbe zadnjih dni. Zgube naših zneska 44 gold. 18. avgusta v Mokronogu napravljene v teh bojih so bile primerno velike. General S za loterije 9 od katerega se je že 3 družinam reservistov Pia*T je imel 4. in t m. hudo bitko s Turki ob ostanek gold., c. kr. okrajno gla- Bosni, ki so hoteli zasesti cesto. Pregnal jih je, ali to dalo po 12 gold. varstvo v Kočevji nabiro občine Loški potok 16 gold, ga je stalo 64 mrtvih 9 med njimi častniki, 342 mož 75 kr., društvo strelcev v Crnomlji 30 gold. hard Seemann v ani 10 gold., gosp , gosp. Pogačar Ri-Si- je ranjenih, med njimi 12 častnikov, 34 mož se pogreša. Najslabše se je godilo generalu Zachu, ki je vzei pot preko Ključa proti Bihaču. Ključ je sicer vzei dohodek svečanosti za"god °presvitlega"cesarja v Škofjl (razen grada), a stalo ga je 150 mož. Pri napadu na mon, c. k. uradnik vojaškega oskrbnega urada 5^ gld. Loki 50 gold., v jour-fix družbi v Škofji Loki v pred- Bihač in je pa — vzemši dve sovražni poziciji večer cesarjevega rojstnega dne nabrani donesek 17 gld. moral umakniti se nazaj na Zavaije. Zguba naših kolikor se zdaj že vč, je: 400 mož in 14 častnikov ra njenih * 50 kr., nabira fare pri sv. Križu pri Tržiču 2 gold., nekdo daruje najdeni 1 gold., gospoda trgovca Franca 9 med temi 1 polkovnik in 1 obristlajtenant, ubita Ksav. Souvan v' Ljubljani 50 gold., Ljubljanska hra- sta dva častnika, 2 pa se pogrešata; število mrtvih vo nilnica 500 gold. gatcu gosp Ö > "J ^ v - / Virant Anton, krčmar v Lo- jakov še ni znano. gold. 55 kr., po c. k. namestniku Dolnje-Av Hercegovini tudi ne gre vse gladko; čeravno strijskem baronu Konradu 600 gld. od svote 10.000 gld., je Mostar in Trebinje v naših rokah, vendar ne dajo katere je daroval baron Alb. Rothschild v imenu svoje turčini miru. Tako je 6. t. m. padlo zopet ^ J -m + m m ta« m 1 11 TT T moz m rodovine M. S. pl. Rothschild; nabira županstva mestne uau»»j1Cu0ui, ^ p« ^ • ^ občine Idrijske 61 gold. 40 kr., nabira županstva v število naših na obeh krajih je še vedno premajhno. Tržiču in čisti dohodek pevskega večera 18. avgusta Pisma naših vojakov popisujejo trpljenje in silne te- nadlajlenant pa se jih je zgubilo. Vse to kaže da 81 gold. 17 kr., županstvo v Domžalah vena nabira pri bv. Heleni 10 gold. gold. > cerk ♦ tu« unuim pn or. iicioui jlv j^utu. , gOSp. itauouucok Anton, hišni posestnik v Ljubljani 10 gold., gosp. A. Moschek žave, ki jih imajo tam dol. O Andrassy, Andrassy! kaj je že na tvojem hrbtu! Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikoviü naslednikov v Ljublj