čevljar letnik xvi glasilo delovne organizacije tovarne obutve ■ v ■ v trzic PREDKONGRESNA AKTIVNOST Obdobja pred kongresi Zveze komunistov so bila vedno v središču pozornosti naše družbe, saj v javni razpravi v pripravah na kongrese ocenjujemo naše pretekle dosežke in hkrati programsko usmerjamo našo aktivnost za prihodnje štiriletno obdobje. Člani Zveze komunistov v Peku smo z volilnimi konferencami osnovnih organizacij Zveze komunistov v zgodnji jeseni in ustanovitvijo konference Zveze komunistov, ki bo za naprej le posvetovalnega pomena, pozitivno ocenili naš razvoj in se zavzeli za še večja prizadevanja k povečanju produktivnosti kot edinemu pravemu vzvodu povečanja dohodka. V oktobru in no-novembru smo ob obravnavi študije tovariša Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« zavzeli stališča, da moramo kot družbeno najbolj dejaven subjektiven faktor storiti vse, da razgibamo vse druge subjektivne sile v delegatskem sistemu, da bi kar najbolje pokrili mnogotere interese delovnih ljudi in občanov. Veliko pozornost smo posvetili uresničevanju Zakona v združenem delu. V roku smo sprejeli vse temeljne samoupravne sporazume in pravilnike, ki vsebinsko utrjujejo položaj delovnega človeka in krepijo samoupravne odnose. Osnovali smo dve novi TOZD in izvolili nove delegate v samoupravne organe, družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Vse to je terjalo precejšnje napore in veliko časa. Naša nadaljna aktivnost pa bo morala biti usmerjena predvsem k pogojem in rezultatom gospodarjenja, kajti naša temeljna naloga je ustvarjati novo vrednost, katera bo edina lahko zagotovila nadaljni razvoj produkcijskih sil in od njih odvisnih produkcijskih odnosov z družbeno zavestjo kot njeno nadgradnjo. Nedvomno je naša srednjeročna in dolgoročna strategija razvoja pravilno postavljena, izbrati pa bomo morali najoptimalnejše taktične rešitve, s katerimi bomo lahko dosegali željene cilje. Priprava proizvodnje v širšem pomenu je slej ko prej najbolj odločujoč faktor uspešnega poslovanja. Pri tem bomo morali še bolj upoštevati mož- nosti v proizvodnji in na tržišču. Predvsem bo potrebna večja učinkovitost in hitrost, kar je zagotovo pogojeno z novim pristopom, od trenutka sprejema definitivnega naročila do izpolnitve dobavnih rokov. To bomo dosegli le z večjo učinkovitostjo nas vseh, uporabo računalnika v planiranju, intenzivnejšim kadrovanjem od poklicnih delavcev do sistemskih strokovnjakov, zaostrovanjem odgovornosti in ne nazadnje investiranjem v tisto tehnologijo, ki bo ekonomsko najrenta-bilnejša in jo bomo hkrati tudi tehnično obvladali. Tudi specializacija in skladen razvoj vseh TOZD in DSSS je pogoj za uspešnost celotne delovne organizacije. Večkrat se dogaja, da naši izjemni napori v delovnih sredinah navznoter delovne organizacije ne rodijo sadov predvsem zaradi različnih zavor zunaj delovne organizacije, pa naj bodo to administrativni posegi državnih organov ali pa ozki interesi posameznih delov združenega dela, ki skušajo zase ustvariti priviligiran položaj na račun drugih. Konkretno: neurejeni predpisi in omejitve pri uvozu opreme rezervnih delov in repromateriala, nam nemalokrat povzročajo težave, cene nekaterih osnovnih materialov, ki so na našem trgu daleč nad svetovnimi cenami zmanjšujejo našo konkurenčno sposobnost, dajatve za družbene dejavnosti presegajo realne možnosti hkrati pa moramo posamezne dejavnosti, zdravstvo, izobraževanje, kulturo še posebej financirati. Tudi posamezni etatistični in formalistični politični ukrepi od zunaj niso v prid nadaljnemu poglabljanju samoupravljanja in demokracije. Nedvomno bosta VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ postavila tiste mejnike, ki bodo prekinili forumsko razpravljanje in deklarativno reševanje problemov v tistih sredinah, kjer je bilo doslej to že praksa. Edino z akcijo, in to konkretno na delovnem mestu in v krajevni samoupravi bomo presegli današnje stanje in storili pomembne korake, v nadaljnji revolucionarni socialistični preobrazbi naše družbe. Meglič Božidar RAZMIŠLJANJA OB PRAZNIKU 8. marec je za vedno zapisan v zgodovino. Boj žensk za enakopravnost je že preteklost. Ženska si je priborila enakopravno udeležbo pri delu in v družbi. Toda kaj je s tem dosegla? Naložila si je dodatno breme. Družbeno udejstovanje in delovno mesto zahteva celega človeka. Gospodinjstvo in vzgoja otrok pa je še zgolj na njenih ramenih. Marsikaj bomo morali še urediti in ji omogočiti, da bo pridobljeno enakopravnost uveljavila na vseh področjih. Ženska si ob prazniku ne želi cvetja, zabav in enodnevne pozornosti. Želi si, da bi si ji uresničila skromna, majhna želja, da bi bila cenjena in spoštovana. Večkrat ji stisnimo roko in ji izkažimo hvaležnost za ljubezen, za toplino in srečo. REZULTATI NAŠEGA DELA I. UVOD Ob zaključnem računu ocenjujemo rezultate našega dela, ki so prikazani v številkah oziroma količinskih in vrednostnih pokazateljih, med katerimi je gotovo najpomembnejši dosežen dohodek. V smislu določil ZZD in naših internih aktov, je bila vsem delavcem na zborih že posredovana kratka informacija o poslovanju in rezultatih dela v preteklem letu, na podlagi katere so delavci tudi odločali o dokončni razporeditvi doseženega dohodka. Ob upoštevanju zakonskih določil, obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih pogodbenih obveznosti in sklepov zborov delavcev, je izdelana dokončna razporeditev dohodka, ter s tem poročilom dana v ugotovitev DS temeljnih organizacij in skupnih služb. Z »Letnim poslovnim sporazumom 1977« smo načrtovali obseg in rezultate poslovanja, obenem s predvidenimi pogoji gospodarjenja. Navajeni doseganja boljših rezultatov od načrtovanih z izpolnjenimi načrti za leto 1977 nismo povsem zadovoljni. Ob težjih pogojih doseganja dohodka, ki se odražajo v večji ponudbi od povpraševanja po izdelkih našega proizvodnega programa na domačem in tujem trgu, ter porastu cen reprodukcijskega materiala, so torej samo notranje rezerve tiste s katerimi bi ob dodatnih naporih zaustavili hitrejšo rast porabljenih sredstev kot celotnega prihodka. Ne v celoti izpolnjene operativne planske obveznosti, posledica so večji stroški, so delno tudi posledica naših notranjih razlogov, oziroma z večjim prizadevanjem bi zmanjšali vpliv težjih pogojev gospodarjenja na naš rezultat. Ob tako kritični presoji doseženega rezultata, pa je potrebno omeniti tudi pomemben uspeh dosežen pri izvozu naših izdelkov na konvertibilno tržišče, saj je bil ta večji za 18 % ter dosežena vrednost 8,3 milijone USA$ ter za 1,4 milijone USA $ izvoza za račun kooperantov. V pogledu zakonodaje, ki določa način ugotavljanja uspeha poslovanja, ni bilo bistvenih sprememb, saj je tudi uspeh po plačani realizaciji enak uspehu po fakturirani realizaciji, ker je zmanjšanje dohodka zaradi neplačane realizacije konec leta 1977 skoraj popolnoma enako kot leto prej. Sprememba, katero velja omeniti je pri prikazu sredstev za regresiranje toplega obroka, katero prvič prikazujemo v skladu skupne porabe in ne kot osebne prejemke. Negativen vpliv na dosežen dohodek ima tudi sprememba vrednotenja zalog, v katerih nimamo več amortizacije nad predpisano stopnjo, je pa to postopna pot izločanja dohodka iz zalog, kot to določa nov zakon o celotnem prihodku. Preteklo leto je bila tudi v naši delovni organizaciji izredna aktivnost na področju vsklajevanja družbeno ekonomskih odnosov z določili ZZD. Dejavnost je potekala v okviru sprejetega programa na zborih delavcev. Po široki javni razpravi smo oh zaključku leta na referendumu sprejeli nove samoupravne sporazume in interne akte, organizirali pa sta se tudi dve novi temeljni organizaciji in z letošnjim letom pričeli samostojno poslovati. Začeto delo na prenosu ZZD v prakso pa se bo tudi v letošnjem letu v okviru sprejetega programa nadaljevalo. II. SPLOŠNI PODATKI V letu 1977 prvič posluje v okviru naše delovne organizacije tudi TOZD proizvodnja obutve Budučnost Ludbreg. Po zaključni investiciji v letu 1976 ter uspešnem referendumu o priključitvi je tà TOZD sedaj po številu zaposlenih največja v naši delovni organizaciji. V okviru TOZD Mreža so bile v preteklem letu odprte tudi nove prodajalne v Splitu, Titovem Velesu, Kragujevcu ter Portorožu. Število zaposlenih je bilo po poprečnem stanju konec mesecev 3728 delavcev, kar je 11,7% več kot pred letom. Najvišjo stopnjo rasti zaposlenih je bilo v TOZD Budučnost, v ostalem delu DO Peko pa le 4 %. Tako kot že leto nazaj ugotavljamo pomanjkanje delavcev na področju Tržiča, to je bilo prisotno tudi v preteklem letu. Na področju izobraževanja je potekala dejavnost v okviru sprejetih načrtov z letnim planom. Preteklo leto je bilo pomembno tudi pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Vse pomembne zadeve so se obravnavale na organih samoupravljanja in neposredno na samih zborih delavcev, kateri so bili sklicani devetkrat. Tako je bila dana možnost vsem članom naše delovne skupnosti, da so ob pomembnih odločitvah dali svoje predloge in pripombe, katere so bile tudi upoštevane pri oblikovanju in sprejemanju sklepov. Aktivno je bilo tudi delo splošne delegacije in delegacije za zbor združenega dela, saj so se gradiva za seje vedno obravnavala in posredovale pripombe. Obveščanje je potekalo po ustaljeni praksi. Gradivo, katero se je obravnavalo na organih upravljanja, je bilo posredovano vsem članom, pomembnejše točke pa so bile v povzetkih posredovane vsem zaposlenim preko Čevljarjevih obvestil, katera so izšla v 72 rednih in 20 izrednih izdajah. Najbolj pomembna dogajanja v preteklem letu pa so bila posredovana vsem v dvanajstih številkah Čevljarja. III. POSLOVNI USPEH DO PEKO PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE V preteklem letu je bilo izdelanih 2.061.334 parov vseh vrst obutve v TOZD Obutev, kar je 2 % več kot prej vendar 3 % manj od operativnega plana. Zastoj pri vpeljavanju nove proizvodnje — direktno brizgane obutve ter zakasnitve pri široko pojmovani pripravi proizvodnje so bili glavni razlogi, da smelo postavljenih planov nismo dosegli. V TOZD Budučnost kjer tudi izdelujejo gotovo ubutev, je bilo te izdelane 667.039 parov, kar je 87 % več kot pred letom vendar tudi za 6 % manj od načrtovanih količin. Poleg omenjenih težav pri pripravi proizvodnje, je bilo v tej temeljni organizaciji veliko število novo zaposlenih delavcev, kar je vplivalo tudi na kvaliteto izdelkov, ki je bila eden od osrednjih problemov. Poleg gotove obutve so v TOZD Budučnost pripravljali tudi sestavne dele za obutev, med njimi v preteklem letu več spodnjih delov obutve kot zgornjih delov. Za potrebe TOZD Obutev so v TOZD Trbovlje izdelali 531.886 parov vseh vrst zgornjih delov, kar je 7 % več kot pred letom ob izpolnjenem operativnem planu. V TOZD Poliuretan je bilo izdelanih 4.209.027 parov sestavnih delov — podplatov za obutev. Izdelana količina je za 5% manjša kot leto prej, pa tudi operativni plan je bil dosežen samo 89 %. Poleg tehnično-tehnoloških problemov je bilo v preteklem letu prisotno pomanjkanje naročil za te vrste izdelkov, katero je tudi posledica neizpolnjevanja sprejetih obveznosti v predhodnih obdobjih. Proizvodni program v TOZD Gumoplast je deljen v dva dela. Izdelkov iz gume je bilo za 8 % manj izdelanih kot pred letom in 84 % predvidenih z operativnim planom. Porast proizvodnje beležimo pri izdelkih iz plastike za 23%, kar je tudi 7% več od načrtovanega, poleg tega pa je v preteklem letu stekla tudi proizvodnja izdelkov iz TR gume, za katero so bili nabavljeni novi stroji. PRODUKTIVNOST Produktivnost dela spremljamo tako, da na podlagi planirano potrebnega časa izdelave in pa vrednosti dela napravimo izdelke primerljive in izračunamo izdelane količine na zaposlenega. Če tako izračunano produktivnost za celotno delovno organizacijo primerjamo z letom prej, je le-ta za 1,4% višja kot leto prej, pri tem pa je v TOZD obutev za 1 % in TOZD Trbovlje za 6 % višja, enako kot pred letom v TOZD Gumoplast in za 2 % manjša kot v TOZD Poliuretan. Vrednostni prikaz produktivnosti dela se odraža tudi v kazalcu doseženega dohodka na zaposlenega. 2e uvodoma omenjena nižja rast dohodka ob večji stopnji rasti zaposlenih ima za posledico nižje dosežen dohodek na zaposlenega. Po posameznih TOZD so ta gibanja različna ter prikazana tudi v podatkih o njenih poslovnih rezultatih. PRODAJA Šele ko so izdelki tudi prodani ugotavljamo dosežen dohodek, katerega velikost je odvisna od tržno priznane novoustvarjene vrednosti. To je še posebej pomembno za našo delovno organizacijo, saj moramo hočeš ali nočeš upoštevati zakonitosti tržnega gospodarstva. Glavna prodajna pot naših izdelkov je prodaja v naših prodajalnah. IZVOZ Že uvodoma omenjen uspeh katerega smo dosegli pri prodaji naših izdelkov na tržišču EGS dopolnjujemo v tem delu s prikazom celotnega izvoza kateri je bil v letu 1977 po vrednosti v ZDA $ in C1 $ naslednji: ALI KAKO SMO vrsta izvoza 1 leto 1976 2 leto 1977 3 index 4(3:2) 1. Izvoz Peko 11.703.125- 12.746.191 109 1.1 konvertibilni 7.037.072 8.302.203 118 1.1.1 obutev 6.403.856 7.334.119 115 1.1.2 ostali izdelki 633.216 968.084 153 1.2 klirinški 4.666.053 4.443.988 95 2. Izvoz za tuj račun 1.939.263 1.856.521 96 2.1 konvertibilni 1.335.426 1.436.460 108 2.2 klirinški 603.837 420.061 70 3. SKUPAJ (1+2) 13.642.388 14.602.712 107 od tega: — konvertibilni 8.372.498 9.738.663 116 — klirinški 5.269.890 4.864.049 92 Navedeni podatki dokazujejo uspešnost plasmana naših izdelkov na zahtevno evropsko tržišče, pri tem pa moramo še bolj skrbeti, da bodo naši izdelki kvalitetni, saj v nasprotnem primeru kaj hitro lahko odpademo kot ponudniki. Poleg izvoza naših izdelkov, pa je bil v lanskem letu devizni priliv tudi iz naslova uspešnega poslovanja firme »Afis« v kateri imamo 49 % ustanovnega deleža. Po sklepu SDS je bil prenešen v SFRJ naš delež pri dobičku doseženem v letu 1976. Če ob izvozu primerjamo še uvoz reprodukcijskega materiala in opreme, je ta znašal v letu 1977 164.402 tisoč deviznih dinarjev, kar pomeni 9.133.470 ZDA $ v primerjavi s celotnim izvozom Peka pomeni to 72 Vi, oziroma aktivno zunanjo trgovinsko bilanco. DOMAČI TRG Najbolj pomembna in po obsegu največja je prodaja preko naših poslovalnic v SFRJ. V preteklem letu smo prodali 3.181.268 parov obutve kar je 4 V več kot leto prej in pa 19 % več po vrednosti. Ob takem rezultatu so bila uresničena planska predvidevanja, vendar pa v celoti nismo zadovoljni, saj bi bil ob pravočasnejši dobavi, predvsem v jesensko-zimski sezoni, rezultat lahko še ugodnejši. Pri prodaji izdelkov na debelo ugotavljamo, da je bilo obutve prodano po vrednosti za 19 Vi več, ostalih izdelkov iz našega proizvodnega programa pa za 2. % manj. Delen razlog zmanjšanja prodaje ostalih izdelkov je v povečanem izvozu teh, delno pa tudi v vplivu mode in izredno povečani ponudbi teh izdelkov na našem tržišču. CELOTNI PRIHODEK IN DELITEV Vrednostni pokazatelji poslovanja so podrobno prikazani v prilogah ter primerjani s preteklim letom brez TOZD Budučnost ter s planom za leto 1977 za celotno delovno organizacijo. Celotni prihodek je seštevek vrednosti prodaje med TOZD znotraj delovne organizacije in zunanjim kupcem. Rast tega je bilo v preteklem letu počasneje od rasti porabljenih sredstev, tako, da je bil dosežen dohodek le za 3 S? večji kot pred letom. Pri dokončni razporeditvi dohodka je bilo potrebno nameniti za splošne družbene in skupne potrebe del dohodka katerega višina je določena s sprejetimi obveznostmi po SS, zakonskih predpisih in pogodbenih obveznostih. Za osebne dohodke je bil po sklepih zborov delavcev dodatno namenjen del čistega dohodka, celotna sredstva za osebne dohodke pa so v primerjavi s preteklim letom višja za 11 Vi. Del čistega dohodka namenjen za neposredno svobodno menjavo in ostale namene v skupni porabi je večji za 49 Vi, vendar je tu prisotna tudi sprememba predpisov, saj za leto 1977 prvič prikazujejo sredstvo za regresiranje toplega obroka v skupni porabi. Ob taki razdelitvi dohodka pa ostane za poslovni sklad temeljnih organizacij manj kot pred letom. Poprečni čisti osebni dohodki za 182 ur so ob dodatni razporeditvi sredstev za ta namen znašali 4.515 din kar je 12% več kot pred letom, pri tem pa so porabljena sredstva za ta namen v okviru dovoljenih po SS usnjarsko predelovalne industrije. INVESTICIJSKA DEJAVNOST Investicijska dejavnost je potekala v okviru letnega plana, vendar ta ni bil v celoti realiziran, saj se nekatere sprejete investicije nadaljujejo v letošnjem letu, zaradi objektivnih razlag pa se niso pričele investicije v vseh predvidenih novih poslovalnicah. GOSPODARILI Poleg tekoče zamenjave proizvodne opreme in dopolnitve z ozirom na zahteve proizvodnega programa so bile še naslednje večje investicije: 1. V TOZD obutev je bila zaključena investicija — »izdelava direktno brizgane obutve«. 2. V TOZD Gumoplast je pomembna investicija nabava mikserja za pripravo surovca. Sam stroj je bil dobavljen, v letošnjem letu pa bo dokončna ureditev instalacij in ostale potrebne dopolnitve. 3. V TOZD Mreža je v izvedbi investicijski projekt »Razširitev prodajnih kapacitet I«, od katerega so bile v preteklem letu zaključene in že začele poslovati prodajalne v Splitu, Ljutomeru, Kragujevcu, Titovem Velesu in Zagrebu. 5. Izgradnja upravne stavbe je bila začeta v preteklem letu ter bo v prvi polovici letošnjega leta dana v uporabo. Vrednost vseh investicijskih del v primerjavi z letnim planom investicij pa je v 1000 din naslednja: Letni plan Dejansko v letu 1977 Lastno sredstvo kredit skupaj TOZD Obutev 7.810 4.550 785 5.335 TOZD Poliuretan 2.338 1.439 — 1.439 TOZD Gumoplast 8.400 11.413 — 11.413 TOZD Trbovlje 762 378 — 378 TOZD Mreža 34.555 24.419 2.615 27.034 SS Skupnih služb 39.229 20.641 8.697 29.338 Skupaj: 93.094 62.840 12.097 74.937 Poleg prikazane investicijske vrednosti pa imamo še obvezo za prejete garancije za investicije v teku in to v višini 9.730 tisoč dinarjev. TEKOČA LIKVIDNOST O sami likvidnosti, oziroma sposobnosti poravnave naših obveznosti lahko rečemo, da je bila normalna, tako kot vsako leto pa so bila prisotna nihanja tekom leta kot posledica sezonske prodaje naših izdelkov. Seveda je pa pri poravnavi naših obveznosti pomembno na kakšen način so bile poravnane, namreč najeti krediti za te namene imajo za posledico večje stroške v obliki obresti enako tudi poravnavo z menicami na daljši rok. V predhodnem poglavju smo ugotavljali, da je bilo za investicije porabljeno 62.840 tisoč din, kar je celo nekaj več kot amortizacija in namenska sredstva po ZR 76, tako je bilo potrebno financiranje povečanja obratnih sredstev za najete kredite, oziroma poravnavati obveznosti z menicami na daljši rok. Poprečno stanje kratkoročnih kreditov je bilo 131.228 tisoč din, to je za 57 V, več kot pred letom. Za poravnavo naših obveznosti smo izdali za 335.451 tisoč din lastnih menic, od katerih 10 Vi še pride na vnovčenje, za 144.411 tisoč din pa srno indoeirali tudi tujih menic. Že tekom leta smo ugotavljali, da so zaloge vseh vrst previsoke, ter v planu za letošnje leto tudi predvideli ukrepe za zmanjšanje teh na posebno raven. Temu problemu moramo posvetiti večjo pozornost, saj bomo tudi na ta način prispevali k boljšemu rezultatu. DRUŽBENI STANDARD V okviru družbenega standarda posebej omenjam reševanje stanovanjske problematike, za katero lahko rečemo da se je uspešno reševala, saj je bilo večina prošenj naših delavcev ugodno rešenih. Nezadovoljive so bile razmere v obratu družbene prehrane, saj tako po kapacitetah kot tudi prostorsko ne ustrezajo več. Zaradi tega je bila tudi sprejeta odločitev o investiciji v »upravno ugradbo«, kjer bo ustrezno in nam primerno tudi urejen obrat družbene prehrane. V posebni prilogi je podan tudi pregled sredstev skupne porabe, ki se bodo ob zaključnem računu razporedila pretežno za namene družbenega standarda. IV. ZAKLJUČEK Doseženi rezultati so odraz našega dela in prizadevanj ter pogoj gospodarjenja s katerimi smo se srečevali v preteklem letu. Prav ti pa so bili taki kakršne smo že predvidevali z našim planom, to je težji, kar je eden od glavnih razlogov realno manjšega dohodka. Potrebno je ob tem ponovno omeniti izredno ugoden rezultat pri obsegu izvoza, saj smo se s tem aktivno vključili v prizadevanja celotne naše družbe za izboljšanje zunanje trgovinske menjave. Tudi za letošnje leto ne pričakujemo ugodnejših pogojev gospodarjenja, kar seveda pomeni, da moramo še z večjim prizadevanjem poiskati in izkoristiti tiste rezerve, katere bodo zmanjšale stroške na enoto našega izdelka. Franc Grašič DELOVNA ORGANIZACIJA "PEKO" POSLOVNI USPEH 31.12.1977 - plačana realizacija DO brez TOZD Budučnost Vrednosti v 1000 DO z TOZD Budučnost din Naslov podatka Obračun 31.12.76 Vrednost Obračun 31.12, Vrednost ,77 Index 77/76 LPS 1977 Obračun 31.12. Vrednost Vrednost 77 Izpolni tev pia: 1 2 3 4 5 6 7 A. CELOTNI PRIHODEK 1.896.184 2.154.137 114 2.141.306 2.341.467 109 1. Real.proiz.in uslug 728.507 823.317 113 942.023 1.007.866 107 2 .Real.trg.blaga 1.145.022 1.275.344 111 1.199.283 1.275.683 106 3. Drugi prihodki 22.655 55.476 245 - 57.918 - B. PORABLJENA SREDSTVA 1.599.256 1.848.836 116 1.780.682 1.981.199 Ill 1. Poslovni stroški 549.444 634.093 115 694.136 758.635 109 2. Amortizacija 43.117 42.347 98 52.151 48.474 93 2.1. Amort.po pred.stopnji 19.397 22.576 116 24.092 26.283 109 2.2. Amort.nad pred.stopnjo 23.720 19.771 83 28.049 22.191 79 3. Nabavna vrednost tr.blaga 974.699 1.134.401 116 1.015.395 1.134.750 112 4. Drugi poslovni stroški 31.996 37.995 119 19.000 39.340 207 C. DOHODEK(A - B) 296.928 305.301 103 360.624 360.268 100 1. Del skup.doh.-obresti 4.141 7.805 188 7.331 12.172 166 2. Pris.in davki(k.-83) 25.410 20.312 80 37.436 20.739 55 3. Ostale obveznosti(k.-84) 6.364 10.599 167 10.731 11.572 108 4. ČISTI DOHODEK 261.013 266.585 102 305.126 315.785 103 4.1. Osebna in skupna poraba 218.632 242.579 111 256.522 287.431 112 4.1.1. Osebni dohodki 185.991 204.976 110 225.471 241.921 107 4.1.2. Osebni prejemki 3.648 4.578 125 11.215 6.992 62 4.1.3. Stem.sred.TOZD 10.690 12.214 114 11.627 14.639 126 4.1.4. Neposred.svob.menj 7.462 4.761 64 1.926 4.761 247 4.1.5. Za druge namene SP 10.841 16.050 148 6.283 19.118 304 4.2. Zbolj.in raz.mat.osnove 42.381 24.006 57 48.604 28.354 58 4.2.1. Poslovni sklad 22.626 6.251 28 25.033 9.499 38 4.2.2. Posojilo manj razv . 13.817 11.112 80 14.152 11.112 79 4.2.3. Rezervni sklad 5.938 6.643 112 9.419 7.743 82 D. DRUŽBENI PROIZVOD 340.045 347.648 102 412.775 408.742 99 E. POPREČNO UPORAB.SREDSTVA 552.455 - - - 819.686 - F. ČISTI OSEBNI DOHODKI-izplačani 125.319 144.543 115 171.556 - G. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2.736 2.847 104 3.628 3.677 101 H. KAZALCI USPEŠNOSTI 1. Dohodek na delavca 108.526 107.236 99 97.380 97.978 101 2. Doh.v prim.s popr.upor.sred. 3. Cisti dohodek na delavca 54% 95.399 93.637 98 84.103 44% 85.881 102 4. Akumul.v prim.z dohodkom 14,3% 7,9% 55 13,5% 7,9% 59 5. Akumul.v prim.s čistim doh. 16,2% 9,0% 56 15,9% 9,0% 57 6. Akumul.v prim.z popr.upor.sred 7. Osebna in skupna poraba na del 7,7% . 79.909 85.205 107 70.706 3,5% 78.170 111 8. Čisti dohodek na delavca 45.804 50.770 111 - 46.657 - 9. Popr.čisti oseb.doh.za 182 ur 4.090 4.515 110 4.108 DELOVNI JUBILANTI V soboto 11. marca je bilo v hotelu Jelovica na Bledu slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta in tovariško srečanje za delovne jubilante, ki so 20 ali 30 let v delovni organizaciji »PEKO«. Jubilantom so bile podeljene denarne nagrade v znesku 3.450 din za 20 let in 4.600 din za 30 let delovne dobe v delovni organizaciji. Po končanem uradnem delu so slavljenci ob zakuski obujali spomine na pretečeno pot. Pesem in veselje je trajalo do poznih ur. Delovni jubilanti za 10 let delovne dobe so dobili nagrade dan prej. 30 let 1. BONCELJ HELENA 521 2. DOBRIN FRANC 500 3. GROBOVŠEK IVAN 500 4. JAGODIC MARJETA 300 5. JAGODIC EGIDIJA Ljubljana I 6. KOŠIR JANEZ 511 7. KRAPEŽ ANTON 520 8. KURNIK IVANA 400 9. MEDIC IVAN 301 10. MERHAR FRANC 300 11. PERNUŠ MIRKO upokojen 12. PEŠL FRIDERIK Ptuj 13. PUHALJ SLAVKA 512 14. SEDEJ IVANKA 512 15. SKUMAVC ANTONIJA 512 16. SREČNIK ANICA 400 17. STEGNAR LUCIJA 511 18. TERAN RUDA 511 19. ZALETEL JOŽICA 400 20. ZIBLAR KOZMA 525 21. ZUPAN STANE 200 Boncelj Helena 10 let 20 let 1. BODLAJ VALENTIN 521 2. BOGATAJ HERMINA 512 3. BUČAN FRANC 500 4. ČESEN JERCA 512 5. DELAVEC MILAN upokojen 6. DOBRIN FRANC 300 7. DOLINAR PETER 525 8. FAFLIK DARINKA 512 9. GABERC JOŽEFA 510 10. GRAŠIČ MILENA 521 11. GREGORC JOŽE 520 12. GRGURAS MARIJA 512 13. HASAKOVIČ JAGODA Zagreb I 14. HLADNIK MARIJA 524 15. HRVATIN DANA 521 16. JANČIČ MARJAN 512 17. JENKO PETER 525 18. KASTELIC FRANČIŠKA Celje I 19. KERSNIK FRANCKA 512 20. 21. KERŠIČ SLAVKO KLEMENČIČ HEDA 523 Gor. Radgona 22. KOGOJ MARIJA 400 23. KOKALJ IVANKA 533 24. KRIŽNAR DORA 200 25. KOS JOŽICA 521 26. KOŠIR CIRIL 540 27. KOŠIR RAJKO 300 28. KRAPEŽ ELZA 524 29. LUKMAN IVANKA 600 30. MANESTAR IVANA Crikvenica 31. MARKIČ JOŽE 560 32. MARKIČ SUZANA 521 33. MEGLIČ AMALIJA 700 34. MEGLIČ MARIJA 512 35. MEKUŠJOŽEFA 510 36. MLADIČ MARIJA 400 37. PAVŠEK MILKA 400 38. PERKO ALOJZ 900 39. PERKO IVANA 512 40. PETEK EDVARD 200 41. PINTARIČ JOŽEFA 510 42. PODGORŠEK LJUDMILA 512 43. PRAPROTNIK FRANC 512 44. PUŠKAREVIĆ SALKO 529 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. RADETIC JOSIPA Piran RAZTRESEN MARIJA 400 BOŽIC FRANCKA 512 RUPARlClC ANA 201 RUPARClC FRANC 520 SAVIČ VIDOJE Niš II ŠPEHAR VILI 500 ŠVAB LJUDMILA 540 ŠVAB OLGA 400 ŠVAB VINKO 522 VEKONJŠANDOR Novi Sad I ZAJC KAROL 600 ZALETEL ANTONIJA 525 ZUPAN KRISTINA 520 ZUPAN SILVA 522 ŠURAN SILVA 521 ŽEPIČ ANTON 550 1. ALIČ ZDRAVKO 529 2. AŽMAN JOŽICA 300 3. BEČAN MILENA 602 4. BEDINA EDVARD 600 5. BEVC MARJAN 529 6. BOHINEC MARJANA 512 7. BOŽIČ BRANKO 540 8. BRANŠTETER MARIJA . 512 9. BRELIH MILENA Idrija 10. BUBALO MARIJA 512 11. BRUMEN MARIJA 512 12. SKOČIR MARJETA 512 13. ČARMAN MARIJA 512 14. DOBRIN MARIJA 400 15. DUH ŠTEFAN 549 16. DVORNIK FRANČIŠKA Split II 17. GABOR ZORKA 600 18. HLADNIK NIKOLAJ 300 19. JAKOVLJEVIČ RADOVAN Banja Luka 20. JEREBIC STANISLAVA 600 21. KAŠTELA NATAŠA Zadar 22. KAVAR MARIJA 512 23. KEMPERLE VANJA Ljubljana I 24. KLEMENC JOŽICA 512 25. KONCILIJA MARIJA Novo mesto 26. KAUS STANISLAVA 541 27. KRALJ SONJA 500 28. LAKNER ALENKA Prevalje 29. LEVIČAR ANA Krško 30. LAUSEGER LJUDMILA 523 31. MANDIČ HILDA 511 32. MAVRIČ VALENTINA 400 33. MEGLIC JOŽEFA 520 34. MLADIČ MARIJA 520 35. MRAVLJE OLGA 500 36. MUSTAČ LIDIJA Rijeka I 37. NJEGOVAN JOŽEFA 400 38. NOVAK MILENA 512 39. OSTRELIČ MARIJA 512 40. PAVLIČ BRANKO Banja Luka 41. PAVLIN PETER 900 42. PESJAK MARIJA 400 43. PETROVIČ JOŽICA Ptuj 44. PEVEC MARIJA Kranj I 45. PIPAN JANEZ 300 46. PODAKAR STANISLAVA 511 47. POLJANEC ANA 400 48. POLJANC IVAN 521 49. POTOČNIK MARIJA 522 50. PRETNAR MIROSLAV 300 51. RIBIČ MARJETA 512 52. ROŽIČ FRANČIŠKA 200 53. SEDEJ VIKTOR 520 54. SEKULIČ MARICA Šoštanj 55. SOKLIČ JOŽEFA 531 56. SRNA MARTA 200 57. ŠLAMBERGER DRAGICA 512 58. ŠOLAR DRAGICA 525 59. ŠPENDALJOŽEFA 512 60. ŠRIMPF IVANA 512 61. TIŠLER DOROTEJA 523 62. TOMAŽIČ MILENA 512 63. ZALAZNIK ALOJZ 523 64. ZUPAN PRIDEREK 569 65. TRDAN LEOPOLD 550 Košir Janez Kozma Ziblar NAGRADNA KRIŽANKA Prejeli smo 97 rešitev križanke. Žrebala je naša sodelavka iz splošnega sektorja Rožič Francka. Sreča je bila naklonjena: 80 din MIRA TEPINA, 200 60 din REPINC IVANKA, šiv. 512/11 40 din TOPORIŠ ANTON, 522 20 din BEVC MARIJA, Ljubljana II 20 din ROVTAR FRANCKA, 522 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 30. marca 1978. m r''3 i&i L ih."1/ IrA TROPSKA SMOLA KRAJ PRI BLEDU S C0LHARWC MAJH EH OKOL. VRTIČEK o ČETRTA DMEUZIJA VIJAK PRI SADM1 STI5K4LHIÜ ARABSKI KUEŽ PODJETJE ZA ODKUP KOŽ PREBIVALEC AUAMA starogrS. PISEC BA5UI E ČVEKAČ DCL m\ DEZELA LA KEDAIMOliffl ORODJA PERIC \V il W 1 ► BARAB5TV0 ČLOVEK 5 PREHUDIM EROTICI! IM WAG0U0M jethiSka HRAMA ČLOVEK, KI 0ŽEMA IVE , AUTORI RUSKI VLADARSKI MASLOV USTAMOVl-TELJ RIMA SPOROČILA HAZMAHIU BOLEZEU HA RAPI HRAMJulJA 1 RIŽEM EMKA MESTO V MAKEDOUIJI KODER ■m- OLIGARHIJE MIU050VA Hči,JU JE RESILA TEZEJA ŠKILJEUJE VR5VA RASTLIME ROČAJ PLAH MALO ElAH HRV. 5AHI5T IMEPESHI-KA ZLOBCA Iliterarmo DELO PRIBITEK ZA KRITJE TRGOVSKIH STROŠKOV S1MF0H1Č. PESUITEV RIMSKEGA KORSAM GL. MESTO GRČIJE PODROČJE VLADARJA EMIRJA \ LETH! ČAS OKRAS, LlSPAUJE BOLGARSKI PESuik iu REV0LUC10 UAR (HRISTO! E ČA50VHI TERMIM VULVAM HA F1LIPIUIH A LEPO" OB; LE ČEH MOŽ HERCE- GOVEC AO mihut IVAMA mepjč MUREHČEk ČRiTPES. MURČEK AMERIK M. IME r HUKLEARHi pORABl/l HORZEH IVAH A ADAMIČ EMIL IME FILM. REŽISERJA KAVČIČA E UABIRALEC OREHOV ČIM V VOJSKI FR. PISEC [CLAUDE, „ARIAUA“) DLAKA IZ SLAME SPLETEM JERBA5 ZAHVALE Ob smrti mame VALETNINE KLEMENC se sodelavkam iz oddelka 512 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč'in izrečena sožalja. Štefka Godnov Ob izgubi mojega dobrega očeta JAKOBA JEKOVCA se zahvaljujem delovni skupnosti »PEKO« za poklonjene vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujem sodelavcem mehanične delavnice za izražena sožalja in denarno pomoč. Jekovec Lado Ob izgubi nadvse dobre mame MARIJE VALJAVEC se najtopleje zahvaljujem vsem za izražena sožalja, sočustvovanja, poklonjeno cvetje, pevcem »Bratje Zupan« in sodelavcem iz ERS, ter vsem, ki ste ji karkoli pomagali in jo spremili na njeni zadnji poti. Stane Valjavec Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujem za večkratno denarno pomoč v času moje bolezni. Mirka Pogačnik PUR POŽAR V GUMARNI V obratu gumarne — TOZD Gumoplast je v petek, 17. februarja, ob 12.25 nastal, v prostoru za pripravo zmesi požar. V tem prostoru so obratni električarji in mehaniki preurejali električno razsvetljavo, zato so varili, iskre od varjenja pa so bile vzrok požara. Iz analize dogodkov je očitno, da je bil vzrok požara neprevidnost, oziroma neupoštevanje požarnovarnostnih ukrepov. Za hitro intervencijo pri požaru se moramo zahvaliti gasilcem iz Peka ter za požrtvovalno in hitro pomoč gasilcem sosednega društva »Žaga« iz Zlita. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz društva Tržič-mesto. Telefonično pa so se javili tudi gasilci iz IGD-BPT. Za požrtvovalno delo pri gašenju velja zahvala tudi posameznim delavcem in mojstrom iz gumarne. E. P. SMUČANJE V HRASTAH V nedeljo 19. 2. 1978, se je kljub zgodnjemu startu zbralo stodvajset članov osnovnih organizacij sindikata naše delovne organizacije za preizkušnjo v veleslalomu. Na odlično pripravljeni progi, ki jo je trasirai Stanko Sova in je imela 20 vratič, smo se pomerili v šestih kategorijah. Dobra pripravljenost vseh tekmovalcev se je pokazala v majhnih zaostankih za zmagovalci posameznih skupin in zelo majhnim številom odstopanj. Rezultati: Članice 1. KRAMAR MAJDA 0,36,30 2. STRITIH SILVA 0,44,04 3. KRALJ MILA 0,46,95 4. KLEMENC IVANKA 0,47,59 5. KRIŽAJ MARIJA 0,48,10 Mlajše članice 1. DOLČIČ MILENA 0,33,99 2. LAVRIČ IRENA 0,36,03 3. SOVA METKA 0,38,51 4. BREZAR ANKA 0,38,90 5. SOKLIČ MILENA 0,39,59 Veterani 1. KALIŠNIK JANEZ 0,35,46 2. STRITIH FRANCI 0,37.26 3. SLAPAR DAMIJAN 0,38,72 4. TERAN RUDI 0,39,08 5. PEHARC ANTON 0,39,70 Starejši člani 1. ŠVAB VINKO 0,36,58 2. ŠPEHAR VILI 0,37.25 3. HOMAN FRANC 0,37,83 4. ROBLEK PAVEL 0,37,92 5. BAHUNJAKA 0,38,62 Člani 1. MEGLIČ JERNEJ 0,31,69 2. SOVA STANKO 0,31,98 3. JURJEVČIČ DRAGO 0,33,59 4. KRAMAR NANDE 0,34,57 5. MEGLIČ BOŽIDAR 0,35,25 6. PERKO BORIS 0,35,44 7. PRIMOŽIČ MILOŠ 0,35,46 8. AHAČIČ DUŠAN 0,35,48 9. MEGLIČ MILAN 0,35,58 10. BRODAR BOGDAN 0,35,97 Mlajši člani 1. PRIMOŽIČ ANTON 0,30,18 2. MEGLIČ JOŽA 0,30,23 3. PERKO PETER 0,32,46 4. KODOROVIČ ŠTEFAN 0,32,96 NAŠI PETDESETLETNIKI JOŽE GROS, pomočnik direktorja za tehnolo-ško-proizvodna vprašanja EDO PETEK, vodja oddelka za varnost JOŽEFA KOS, čistilka golenic ali podplatov v montažnem oddelku 521 ŠARLAH STANISLAVA, pomočnik v poslovalnici Celje I VOJAKI NAM PIŠEJO Oglasila sta nam se vojaka MILAN OPALIČKI, ki služi vojaški rok v Mariboru in JANEZ TIŠLER iz Bovca. Obema hvala za pozdrave. Čevljarja vama bomo pošiljali na vajin vojaški naslov. Urednik 5. VALJAVEC MARJAN 6. JERMAN ZDENKO 7. BAHUN MARKO 0,34,25 0,34,91 0,3495 Za dobro razpoloženje in spodbudo tekmovalcem in predvsem tekmovalkam je poskrbel Jože Bukovnik. Letos že drugič so bile najboljšim razdeljene medalje in diplome, medtem ko so bile nagrade žrebane in razdeljene med uvrščene tekmovalce. Stodvajset tekmovalcev in petdeset tečajnikov dokazuje, da je smučanje v naši delovni organizaciji med najbolj priljubljenimi športno rekreativnimi dejavnostmi. Meglič Božidar OTROŠKI DODATKI, PREŽIVNINE... V prvih mesecih vsakega leta, so bile aktualne novosti v zvezi z otroškim dodatkom, letos pa je skupščina zveze skupnosti otroškega varstva soglašala tudi z novostjo v zvezi s porodniškim dopustom, skupnost socialnega skrbstva pa je sprejela sklep o preživninah. Predlogi in sklepi bodo zadevali mnoge od nas, zato si jih natančneje oglejmo. Po predlogu naj bi se povečali otroški dodatki za 50 din mesečno v primeru, če je povprečni mesečni dohodek na člana družine do 1.650 din in za 40 din mesečno, če je povprečni mesečni dohodek na člana družine od 1.650 din. Predlagano mesečno povečanje velja na vsakega otroka. Otroški dodatki za otroke iz kmečkih družin in nekaterih drugih družin, ki jim taki dodatki pripadajo po sklepu o dohodkovnih pogojih iz leta 1977, bi se prav tako povečali za 40 din. Za 95 din mesečno naj bi se povečali posebni dodatki k otroškim dodatkom za huje telesno ali duševno prizadete otroke in bi tako znašali 200 din. Večji je predlog tudi za otroke samohranilcev in sicer 80 din mesečno. Za omenjeno povečanje bo potrebno zbrati 7,2 milijona din. Po novem predlogu bi imeli tudi starši več kot enega živorojenega otroka — dvojčkov, trojčkov, po preteku 105 dni porodniškega dopusta, podaljšani porodniški dopust do enega leta starosti ali pa skrajšani delovni čas do 17. meseca starosti otrok. Enake ugodnosti bi veljale tudi za starše huje telesno ali duševno prizadetih otrok. Za omenjene primere podaljšanega porodniškega dopusta bo potrebno zagotoviti 12,5 milijona din. Tak predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v Sloveniji v obdobju do leta 1980, mora v razpravo in v potrditev v združeno delo in zatem pride podpis občinskih skupnosti otroškega varstva. Na zvezi skupnosti otroškega varstva pa bodo nato ugotovili potrebno večino — vsaj tri četrtine podpisnikov. Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka naj bi bila večja za 250 dinarjev za otroka, če je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 1.400 din — torej 1.000 din; za otroke v družinah, kjer je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana višji od 1.400 din pa 450 din. Za to povečanje bodo na skupnosti otroškega varstva potrebovali 2.985.000 din. Istočasno so se na skupnosti otroškega varstva zavzeli za pospešen razvoj vzgojno varstvene dejavnosti, zlasti za ustanavljanje posebnih oddelkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v vzgojno varstvenih zavodih. Za te in druge oblike družbene vzgoje in varstva otrok so predvidevali 3,68 milijona din. Sledili bodo tudi uresničevanju vzgojnih programov za predšolske otroke v nerazvitih in obmejnih občinah ter organizirali vzgojne dejavnosti za predšolske otroke naših delavcev v tujini in za otroke slovenske manjšine v sosednjih državah. Za uspešno izvedbo vseh postavljenih nalog, bo skupnost otroškega varstva v letošnjem letu potrebovala milijardo 818.212.000 din. Po prispevni stopnji 2,21 od bruto osebnih dohodkov od januarja do aprila in 2,69 od maja do konca leta bomo delavci skupaj z delovnimi ljudmi, ki opravljajo samostojno dejavnost, zbrali milijardo 723.312.000 din. Novost je tudi sklep o preživninah, ki ga je sprejel svet za socialno skrbstvo pri občinski skupnosti za socialno skrbstvo Tržič in velja s 1. marcem letos. Po veljavni zakonodaji, bodo preživnine, določene s sodno odločbo in sklenjene z dogovorom o preživljanju, zaradi povečanja življenjskih stroškov v letu 1977, valorizirane za 14,6 %. Marija Megüg ODMEVI KOLIKO PRODAVAČ RADI I KAKO ______ JE NAGRADEN Povod za ovaj dopis Čevljaru je »Informacija o postignutom poslovnom rezultatu 1977 i predlog raspodele dohotka«. Naime u ovoj informaciji dati su podaci iz kojih se može zaključiti da je prodaja u parima na zaposlenog ostala na nivou 1976 godine, a da je proizvodnja po OOUR-ima različito ostvarila svoje planove, te da je prema ukupnim rezultatima produktivnost takodje na nivou 1976 godine. Iz datih podataka za pro-izvodnju ne vidi se koliki je bio porast zaposlenosti po OOUR. Što se tiče prosečnih ličnih dohodaka na zaposlenog u pro-davnicama i proseka ostalih u radnoj organizaciji, ustanovljeno je da je prosečni lični dohodak zaposlenih u prodavnicama bio vedi za oko 18 % od ostalih u RO. Pošto je prema sporazumu za 1977 godinu dozvoljena razlika u ličnim dohocima do 15 % u korist zapošljenih u prodavnicama, to se predlaže da se po konačnoj raspodeli isplati svima, osim zaposlenih u prodavnicama, još 5 % od isplačenih ličnih dohodaka za II polugodište 1977. Prvo što se moramo upitati kod ovakve konačne raspodele je to, dali je pravilno da nagradimo i povečavamo lične dohotke i onima koji su podbacili svoje planove u 1977. godini. TEKMOVANJE V VELESLALOMU Oddelek 512 je že drugič organiziral tekmovanje v veleslalomu za vse člane te enote. Kljub slabemu vremenu so se na startu zbrali vsi prijavljeni in sicer 15 žensk in 17 moških. Po dobro pripravljeni progi z 12 vratci so se najprej spustile ženske, nato moški. Pri moških je po pričakovanju zmagal Meglič Nejko s časom 22.13, in tako že drugič prejel prehodni pokal oddelka 512. Drugi je bil Meglič Tone s časom 22.32 in tretji Zupan Erik s časom 23.40. Pri ženskah je bila najhitrejša Brzin Zorka s časom 29.46, druga Eigner Marija (31.20) in tretja Gros Dani (32.46). Samo tekmovanje kakor tudi razglasitev rezultatov je potekalo v veselem razpoloženju vseh tekmovalcev, kar da vedeti, da taka ali podobna tekmovanja koristijo delovnemu človeku in jih je treba v bodoče še bolj vsestransko podpreti. Pavel Hafner SAMOUPRAVLJANJE DELAVSKI SVET TOZD MREŽA 3. februarja je bila 1. in 2. seja delavskega sveta TOZD MREŽA z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika volilne komisije o volitvah 24. 1. 1978, izvolitev verifikacijske komisije in poročilo, potrditev mandatov novoizvoljenim delegatom, volitve predsednika in podpredsednika DS, poročilo predsednika in poslovnega odbora preteklega mandatnega obdobja ter razrešnica, volitve novih izvršnih organov, volitve delegata in namestnika v odbor za finančno razmerje, seznanitev s pravicami, pristojnostmi in delom delavskega sveta in delegatov delavskega sveta. Po izvolitvi zapisnikarja, overovateljev in verifikacijske komisije je delavski svet potrdil poročilo predsednika volilne komisije in poročilo verifikacijske komisije o pravilnosti izvedbe volitev v nove organe upravljanja. Novo izvoljenim članom je potrjen mandat za dve leti, članom iz preteklega obdobja pa je bila podana razrešnica. Delavski svet je sprejel dokončni predlog pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka drugih osebnih prejemkov. Prav tako je bil potrjen dokončni predlog samoupravnega sporazuma o preporazdelitvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD združenih v delovno organizacijo Peko z nekaterimi dopolnitvami. Potrjeni so bili sintetični plani letnega poslovnega sporazuma za TOZD MREŽA — DSSS ter amortizacijske stopnje za leto 1978. S temeljno banko Gorenjske je bila sklenjena pogodba o vodenju depozitov na žiro računih TOZD OBUTEV, GUMO-PLAST, POLIURETAN, MREŽA, DSSS. Prav tako so bile potrjene režijske stopnje za prvo polletje 1978. Potrjen je bil predlog za odprodajo opreme iz poslovalnice Bernardin in udeležbe na licitaciji za lokal — poslovalnico v Prištini. Sa druge strane mislim da se sedmočasovno radno vreme može računati samo za proizvodnju, odnosno za sve zaposlene osim zaposlenih u prodavnicama. Prema torne drugovi koji prave ovakvu analizu ostvarenih ličnih dohodaka moraju imati u vidu radno vreme u prodavnicama koje nikada ne može biti 182 časa mesečno. Radi onih koji to neznaju evo nekoliko reči o tome kako prodavnice rade i na koji način moraju raditi prekovremeno. U toku godine bar šest meseci je sezona jake prodaje. U torn vremenu kupaca u prodavnici ima najmanje 20 minuta i posle radnog vremena. Za sredjivanje prodavnica u sezoni posle radnog vremena potrebno je najmanje 20 minuta za odlaska kupaca, gde spada i čiščenje lokala, jer to prema moralnim pravilima trgovaca nemože da se obavlja dok su kupci još u prodavnici. Ako se radi dvokratno onda je to 40 minuta prekovremenog rada svakodnevno. Dalje, sva primanja robe u sezoni obavljaju se van radnog vremena. Žatim redjanje izloga obavezno se vrši van radnog vremena. Administracija, regulacije cena, kao i popisi, redovni i vanredni, se dobrim delom rade, pored radnog, i van radnog vremena. Takodje možda nije svima poznato da se prodavnice posebno angažuju za prodaju u oči raznih državnih praznika, kada celokupno osoblje radi po dva do tri cela dana samo sa pauzom za ručak. Sve ovo u cilju povečanja prodaje od koje ima koristi ne samo radni čovek u prodavnici več svi u radnoj organizaciji. A ti svi u RO ne rade isto, več na suprot tome, svi osim radnika u prodavnicama, više puta kada su praznici spoje po više radnih dana u slobodne dane i odmaraju. Zbog svega toga navodi na razmišljanje dali smo mi u prodavnicama zaista više nagradjeni, ili čak manje od ostalih. Stamenkovič Kitan VARSTVO OKOLJA V prejšnji številki Čevljarja smo članku VARSTVO OKOLJA priložili sliko tovarniškega dimnika. Pod sliko smo postavili vprašanje: »Smo tudi mi onesnaževalci okolja?« Sliko smo vzeli iz arhiva. Novejše ne bi mogli dati, ker v uredništvu že od lani nimamo fotografskega aparata. Malo pa smo hoteli biti zlobni in vas postaviti na preizkušnjo, s kakšno pozornostjo spremljate naš časopis. Že naslednji dan po izidu Čevljarja smo dobili naslednje pismo: Fotografija, ki jo je pisec priložil članku VARSTVO OKOLJA se ne ujema z današnjo sodobno urejeno kurilnico, kajti videti je, da je še iz časov, ko smo v našem podjetju kurili razne odpadke. V pojasnilo navajam, da v našem podjetju ni mogoče kuriti nobenih odpadkov že od julija meseca leta 1975. Sedaj imamo v kurilnici peči na tekoča goriva in to na srednje težko, ki pa mora biti ogrevano in zato IZGOREVA SKORAJ BREZ DIMA. Ne morem se strinjati z dimom, ki je viden na fotografiji, zakaj vsak strokovnjak ve, da s pečjo, ki pušča toliko dima ni nekaj v redu in ne more dolgo delati. Torej je vsak komentar odveč, da v našem podjetju z dimnimi plini onesnažujemo okolje. Lojze Pungaršek čevljar_________________________________ glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Marjan Markič, Nataša Meglič, Milka Meglič, Flore Gros, Anton Simončič ing", org., Marija Slapar, Tadej Weilguny dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, Telefon 50-260, int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenskem in 1500 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.