Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 60. Izven Ljubljane 8 vin. v Danilom v sredo, 13. mm m Leio XL =s tfelja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za on meseo „ . „ 2'— I upravi prejeman имебпо K 1*70 ilnseratl: Enostolpna petltvrsta(72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . za trikrat . . ,, . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. .. 13 „ „ 10 =Izba]a:; vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. par Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. "fcaj Avstr. poštne hran. račun št. £4.797. Ogrske poštne hran. račun št. 28.511. — Upravniškega telefona št. 168. J*" Današnja številka obsega 6 strani Borzni speRaloDile. Dunaj, 12. sušca. V Steyru ima delniška družba znano tovarno za puške. Zadnja leta je družba delila dividende po 20, 25, 30 in 32 kron, delnice so poskočile od 625 na 825 kron. V oktobru pa je upravni svet te družbe izdal komunike, ki je potisnil kurz delnic od 825 na 800 kron. S tem so mogočnejši delničarji ostrašili manjše, da so začeli prodajati delnice. Med temi manjšimi je bil — kakor se govori — tudi znani državni poslanec vitez Pantz. Na borzi prodane delnice pa so pod roko pokupili ravno tisti mogotci, ki so uprizorili špekulacijo. Že 24. svečana jc družba razbobnala, da ji je odleglo. Kurz jc takoj poskočil na 828 kron. Dne 28. svečana je zopet razglasila družba, da ji je vlada dovolila gratis-delnice. To sc pravi: Iz tihe ali proste rezerve je družba z vladnim dovoljenjem vzela 2,100.000 kron na račun dividend, katere je brezplačno razdelila še ostalim delničarjem. Takoj je na borzi kurz teh delnic poskočil na 890 kron. Ta transakcija je gotovo taka, da bi je vlada kot nadzorstvena oblast ne smela dovoliti. Ako je bila namreč rezerva te družbe razmerno previsoka, morala bi vlada že preje poseči vmes. To je bil torej povod, da je poslanec Pantz vložil interpelacijo na finančnega ministra, kako more opravičiti postopanje finančne uprave. V zadnji seji minoli petek je finančni minister vitez Z a 1 e s k i zagovarjal vjado, češ, da je postopala pravilno v zmislu delniškega regulativa. Vlada namreč trdi, da skušajo razne delniške družbe stabilizirati dividende in v ta namen pritegnejo dividende, kar se more z narodno - gospodarskega stališča dopuščati. To stališče pa je jako nevarno in odpira vrata raznim borznim špekulacijam. Ako so rezerve nastale že abnormalne, potem jc taka transakcija zdrava in dopustna. Ako pa je rezerva šc slaba, so gratis-delnice iz rezerve prav navadna sleparija. In to se je pri tej družbi menda že večkrat zgodilo. In ta sleparija je tem večja, ako sc špeku-iantje na zvit način otresejo manjših delničarjev, da sami pograbijo dobičke. In to sc je zgodilo v tem slučaju. Govori se tudi, kar pa sc ne more doka- zati, da so celo nekateri državni uradniki sokrivi te borzne igre. Zato je bilo morda le umestno, da je poslanec Pantz že v zadnji seji predlagal razpravo o ministrovem odgovoru in je večina glasovala za ta predlog. Ker se mora taka razprava po poslovniku vršiti takoj v prihodnji seji, je predsednik dr. Sylvester takoj začetkom današnje seje otvoril razpravo. Poslanec Pantz je odgovarjal finančnemu ministru brez rokavic in ponavljal, da je finančni minister sicer postopal »liona fide«, da pa je ta slučaj sam na sebi umazana borzna špekulacija in korupcija. Posebno pozornost pa je vzbujal s svojim govorom dr. S t e i n w e n d c r. Ta mož jc naš resen naroden nasprotnik, toda simpatična nam je njegova odkrita in rezka beseda, naj jo zapiše ali izgovori. Brez ozira na levo ali desno s fino ironijo ali pa s pasjim bičem ošvrka vsakega političnega ali javnega grešnika. Posebno strupen je proti bor-zijancem in grabežljivim kapitalistom. Kot glavni poročevalec za državni proračun zasledi skoraj vsako večjo nepravilnost v finančni upravi in to raz-mrcvari z vidno slastjo, ali jc to vladi všeč ali ne. In to stori s kratkimi stavki, ki pečejo in žgo kakor kopriva. To je storil tudi danes ter vzbujal mnogo smeha. So ljudje — tako je izvajal —• ki zahtevajo od poslancev, naj bi se brigali samo za nove davke, poljske kanale. vojake in druge take stvari. Bog pa obvaruj, da bi poslanci vtikali svoje nosove tudi na borzo ali v razne agen-de državne uprave. Delniška družba v Steyru jo žo večkrat opeharila občinstvo in vlado, toda vlada šo vedno z največjim liberalizmom postopa nasproti tej družbi. Ta liberalizem pa ni umesten. Sploh pa — naglaša dr. Steinwendcr — meni ta, beseda ni všeč. .Taz in nekateri moji tovariši se žo trideset let borimo proti gospodarskemu liberalizmu, pa ga ne moremo ubiti. Vedno poganja nove mladike. Zadnja leta se je udomačila navada, da gredo v pokoj razni dvorni svetniki ali sekeijski šefi, ki bi šc lahko služili državi. Ti pa ne uživajo pokoja, ampak so udinjajo velikemu kapitalu za mastne plače kot, ravnatelji ali upravni svetniki. To je seveda vladi prav, da more iskati pri takih zavodih novih posojil, ko mora država napraviti zopet 250 milijonov dolga. V tem tonu je Steinwender nadaljeval svojo filipiko. V taki razpravi je po poslovniku izključen predlog. Vendar pa ne škodi, ako poslanci večkrat posvetijo v razne Avgijeve hleve in zakotne kleti. Državni zbor. Dunaj, 12. sušca. Išče se večina. Danes ali jutri bodemo čitali na pisanih plakatih ali v okrašenih inse-ratih, da vlada išče novo večino. Ko bi kaj pomagalo, namočil bi pero v žolč ali žvepleno kislino ter neusmiljeno postavil na javno sramotišče letargijo, ki se kot gosta jesenska megla vlači po parlamentu. Na dnevnem redu so za državo in vse sloje prebivalstva najvažnejša vprašanja. Pa nihče ne gane rok, da bi razgnal to meglo. Dva meseca je bilo presledka, pa danes smo tam, kjer smo bili v jeseni. Dve uri traja še vedno draginjska razprava, ki je srečno dospela do prvega glavnega govornika in morda šc jutri ne bode končana. Potem eden ali dva govornika'nadaljujeta n u j n o razpravo o sodnih razmerah na Češkem. To razpravo jc zbornica pričela še pred Božičem in danes so mirno prijadrali po raznih križarskih potih do volitve dveh glavnih govornikov. Vedno mi prihaja na misel oni veseli in šegavi Matevž iz ribniške doline, ki jc na obvestilo, da gori njegova hiša, mirno odgovoril: »Naj gori, saj sem sekuriran.« Mnogi poslanci so tudi taki -Matevži. Tem bi še prizanesli, toda, vprašati pa lo moramo: Čemu pa obstoja neki parlamentarni konvent, ki si je da! nalogo, da določa parlamentarno delo? Morda bodo enkrat zaspali vsi ob zeleni mizi, kakor kralj Matijaž s svojimi vitezi. Vlacla pa menda tudi čaka, da »dcus ex machina« reši parlamentarno zagonetko. Edini Poljaki, katerim je vlada pričela graditi gališko kanale, so pripravljeni podpirati vlado; vso druge večje stranke so sramežljivo skrivajo za vogali. V odsekih počiva delo, zbornica pa zeva praznoto. Tak državni zbor ali pa društvo za preiska-vanjc ekvatorja. Interpelacije. Poslanec Mandić jc danes vložil interpelacijo na naučnega ministra zaradi nepravilnega in protizakonitega postopanja c. kr. deželnega šolskega sveta za Istro in okrajnega šolskega sveta v Kopru. Poslanec B r c n č i č je interpeliral pravosodnega ministra zaradi ponever-jenja 20.000 kron pri sodniji v Ptuju in zahteval strogo preiskavo ter povrnite* škode. Censiohov. Te dni je bil na ruskem Poljskem obsojen propali paulansiki menih Da-maz Maczoch, ki jo v starodavnem čen-stohovskem samostanu umoril svojega popolbrata, moža svoje ljubimke. Obsojena sta bila še dva njegova sokrivca, meniha, in se j^ pri tej priliki tudi dognalo, da je neki a le mali del menihov, pristašev Maczocha, v samostanu žc delj časa uganjal vsakovrstne orgije in kradel različne dragocenosti in bogato milodare, t i jih loto na leto pobožni. poljski romarji poklanjajo čensto-bovškemu samostanu. , Mi smo že svoj čas iz peresa, enega najboljših poznavalcev ruskopoljskil; razmer, to afero vsestransko osvetlili in zavrnili pisanje liberalnih listov, k) so seveda valili odgovornost za zločine posameznih propalic na ves rodovniški stan in na katoliško cerkev sploh. Razmero na Ruskem so sploh S'kozi in skozi nenormalne, zlasti pa v cerkvenopo-liličnem oziru. To nezdrave razmere sc imele svoj vpliv tudi na samostan pav-lanskih menihov, ki. so edini, katere ruska vlada v državi sploh trpi. Ruska vlada jo oteževala, če ne popolnoma preprečevala zvezo samostana z Rimom in drugimi pristojnimi cerkvenimi oblastmi, je prepovedala cerkvenim organom vizitacijo in nadziranje samo-slana, si zasigurala odločilen vpliv pri imenovanju priorja in sprejemanju novicev in nasprotovala vsaki reformi, ki jo je hotel uvesti pobožni dol menihov. RusJca vlada pač namenoma hoče korumpirane razmero. Tisli pokvarjeni menihi, ki wo kradli, so gotovo del svojega ropa delili z rusko policijo in o ne bi bil Maczoch v svoji perverznosti šel tako daleč, da jc izvršil umor, 1)1 bila stvar utegnila še nekaj časa dalje trajati. Proces, ki se je vršil, jc naša takratna. izvajanja lo potrdil. Prior Rcj-man, ki nosi največjo krivdo, ker je to razmero, trpel, sploh ui prišel k razpra-vi. Proces jo nadalje pokazal, da so večina menihov Maczochovih orgij ni udeleževala, nasprotno jih jo obsojala. Leta 1910 jo reformna večina celo izvolila drugega priorja, P. Wa Ionskega, a H. Sienkiewicz: v peščeni pu&i. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Čez dve uri so se bcduini vrnili z velblodi, ki so nesli usnjate mehe napolnjene z vodo. Nametali so še nekaj na ogenj, sedli' na pesek iu pričeli jesti. Njihov prihod je zbudil Stanka, ki je bil poprej že zadremal, in oba Sudanca, ter Ilamisa, Hadigijevega sina. Nato se je pričel pri ognju sledeči razgovor: »Ali lahko gremo»? vprašal je Idris. »Ne, kajti moramo se odpočiti, mi [n naše kamele.« »Ali nas ni nikdo videl?« »Nnkdo. Prišli smo do reke med rlvema vašima. Samo od daleč so lajali psi.« »Treba bo vedno hoditi po vodo o polnoči in jo zajemati na zapuščenih prostorih. Da bi le že minila prva »hallal« (katarakta), potem so vasi bolj redke in preroku bolj naklonjene. Preganjali nas bodo gotovo.« Nato se je obrnil Hamis s hrbtom navzgor, podprl si z dlanmi obraz in rekel: »Mehendisa bosta najprej čakala na otroka v El-Fachcmu celo noč in do naslednjega vlaka, potom pojdeta v Fayum in od tam v Gharak. Tam šele bosta razumela, kaj se je zgodilo in potem se morata vrniti v Medinet, da bi odposlala besede, ki lete po kovina st i žici v kraje nad Nilom — in jezdece na velblodih, ki nas bodo preganjali. Vse to jima vzame najmanj tri dni časa. Pred tem nam ni treba mučiti naših velblodov in lahko mirno pijemo dim iz čibukov.« To rekši, je vzel z ognja žareči ogelj jerihonske rože in jo zapalil ž njim pipo, Idris je, pa začel po arabski navadi zadovoljno cmokati. »Dobro si naredil, Hadigijev sin,« rekel je, »toda mi moramo porabiti čas, da. pridemo v teh treh dneh kolikor mogoče daleč na jug. Mirneje sc bomo oddahnili šolo, ko bomo prekoračili pustinjo med Nilom in Kargo (velika oaza zahodno od Nila). Bog daj, da bi kamele vzdržale.« »Vzdrže,« rekel jc eden izmed bc-duinov. »Ljudje tudi pravijo,« rekel je lla-mis, »da je Mahdijeva vojska (Bog mu daj dolgo življenje) že pod Asuanom.« Zdaj sc je pa vzdignil Stanko, ki ni preslišal niti besede tega pogovora in si je zapomnil tudi, kar je pred tem Idris govoril Gebhru, ter rekel: »Mahdijeva vojska jc pod Kartu-mom.« »La! la! (nc, nc),« ugovarjal jc Hamis. »Nc noslušajte, kar govori,« odvrnil je Stanko, »kajti njegovi možgani so ravno tako temni, kakor njegova koža. Do Kartuma pridemo šele čez mesec dni, tudi ako bi vsak tretji dan kupovali spočite velblodc in gonili tako, kakor danes. Toda tudi tega morebili še ne veste, da vam zagraja pot, nc egipčanska, ampak angleška vojska . . .< Te besede so naredile svoj utis in ko jc Stanko to zapazil, je govoril dalje: »Prodno boste med Nilom in veliko oazo, bodo zastražena že vsa pota od vojaških straž. Ila! besede po kovinski žici gredo hitreje, kakor pa velblodi! Kako sc mislite preriniti skozi?« »Puščava je široka,« odvrnil je eden izmed beduinov. »Toda držati se morate Nila.« »Lahko gremo tudi na ono stran in ako nas bodo iskali na tem bregu, bomo mi na onem.« »Besede, ki gredo po kovinski žici, pridejo do vseli mest in vasi yo obeh straneh reke.« »Mahdi nam bo poslal angelja, ki bo prste položil na oči Angležev in Turkov (Egipčanov) — nas pa zaslonil s svojimi krili.« »Idris,« rekel je Stanko, »ne obračam sc k Hamisu, čegar glava je kakor buča, niti k Gebhru, ki jc podel šakal, ampak k tebi. Vem, da nas hočete pripeljati k Mahdiju in izročiti Smainu. Ako delate to za denar, vedi, da je oče le male »bint« (deklice) bogatejši kakor vsi Sudanci skupaj. »Kaj misliš s tem?« pretrgal ga jc Idris. »Kaj mislim? Vrnite se sami nazaj, a veliki mehendis ne bo štedil denarja in moj oče tudi ne.« »Ali bi nas pa izročila vladi, ki bi nas dala obesiti.« »Ne, Idris, no. Obešeni boste, gotovo, toda samo v tem slučaju, če vas na begu vjamejo. To sc bo pa gotovo zgodilo. Ako so pa sami vrnete, vas nobena kazen ne bo zadela in poleg topa i>osta-nete bogati ljudje do konca svojega življenja. Ti veš, da beli ljudje iz Evrope vedno drže besedo. Dam vam torej besedo za oba mehendisa, da bo tako, kot pravim.« Stanko je bil v resnici prepričan, da bi njegov oče in gospod Ravvlison stokrat raje hotela držati njegovo obljubo, kakor pa izpostaviti njega, zlasti roto in nič drugega. Stvar se je vsled nerodnosti Maczochove 'ponesrečila. Pri preiskavi v samostanu se je našlo veliko papirjev, ki so hudo obtoževali tajno policijo in državno pravdništvo, ki o načrtu ni nič vedelo, Jf zadevo sprejelo v obtožbo. Obtožnica je šla v Peterburg, tu so pa celih 14 strani obtožnice uničili in dali pristojni oblasti nalog, da obtožnico sestavi na drugi podlagi. Maczoch se je v svojem zagovoru grdo lagal, da nc bi odkril komplota, ki ga je sklenil s tajno policijo. Moža so porotniki obfodili na pregnanstvo v Sibirijo, a splošno se sodi, da mu bo dala vlada priliko pobegniti.« Tako resen list, ki razmere korenito pozna. To je resnica o Čonstochovu. Vsa krivda pade na propali rustki vladni sistem. Zato so natolcevanja liberalnega časopisja brez vsake podlage. Kdo ie kriv puljskiii sleparij. Pulj, 11. marca 1912. Največjo krivdo za sramotne dogodke v puljski mestni hiši in pri mestnih podjetjih nosi župan dr. Vareton in večina istrskega deželnega odbora. Deželni odbor je oni faktor v deželi, ki ima dolžnost čuvati nad premoženjem in računi njemu podrejenih občin. Deželni odbor je tisti, ki je imel dolžnost že zdavnaj poseči v gnjilobo puljske mestne uprave. Njemu je bilo znano, kaj sc godi za stenami puljske mestne hiše. Vse je že javno govorilo, da se gode na račun mestnih davkoplačevalcev sleparije. Javno se je govorilo po mestu, da si zidajo kamoraši z denarjem davkoplačevalcev monumentalne palače. Mestni uradniki so živeli tako razkošno življenje, kakršnega bi ne mogli nikdar živeti ob svoji plači. Vse je kazalo že zdavnaj s prstom na one osebe, ki se nahajajo danes za zidovi. Samo laško-liberalni deželni odbor ni imel za svojo puljsko kamoraško podružnico ne ušes, ne oči. Prišla je stavka mestnih delavcev; ta je odkrila gnjilobo mestne uprave; a deželni odbor se je delal še vedno slepega in gluhega. Izvun laške kamore stoječi občinski svetniki so zahtevali jasnih računov. A župan, sam kamo-raš, tej zahtevi ni hotel ustreči in deželni odbor je tudi k temu molčal. Opozicija v občinskem svetu je demisijonirala in še so ostali župan kamoraš v Pulju in laško-libc-ralni odbor v Poreču gluhi in slepi, zanašajoč se na svojo staro protekcijo na Dunaju, v Trstu in morda ne v zadnji vrsti tudi v Rimu. Laško-liberalni deželni odbor je najbrže računal, da bo šlo tudi to pot z zloglasno »Giunta administrativa«. Da bi se reklo s tem imenovati kozla vrtnarjem, bo pač vsakemu umevno, kdor količkaj pozna istrsko kamoraško gospodarstvo. Toda dr. Rizzi je obračal, vlada pa je to pot obrnila. Nenadoma je stal v puljski mestni hiši vladni poverjenik v osebi c. kr. okrajnega glavarja barona Gorizuttija. Pregnal je z magistrata načelnika puljske kamore župana dr. Varetona in z njim vred vse njegove tovariše. Vsak razsoden človek bi mislil, da deželni odbor z deželnim glavarjem dr. Rizzijem na čelu, ne bo kljuboval vladi, če razpusti občinski svet, kateri ni imel po demisiji mornaričnih, hrvaških in uradniških svetnikov več potrebne večine. Deželni glavar dr. Rizzi bi se tudi vladne re- vizije ne bH smel ustrašiti, čc jč iffičl o svojih pristaših čisto vest. Toda glej čudo! Deželni glavar je osebno protestiral proti upravičenemu ukrepu vlade. Kamoraška večina deželnega odbora je poslala v Pulj enega svojega odbornika z dvema uradnikoma, da bi delala vladnemu komisarju pri njegovem poslu sitnosti. Ker vse to ni moglo ugnati vlade v kozji rog, j^. šel deželni glavar dr. Rizzi v družbi odbornika Salatte na Dunaj zagovarjat zloglasno tatinsko družbo in izku-šal po tem potu ustaviti od vlade zapo-četo preiskavo. Toda vlada je ostala to pot tudi napram dr. Rizziju trda in neizprosna in nadaljevala revizijo. Ta revizija je imela že takoj prve dni za laško-liberalno kamoro naravnost katastrofalne posledice. Takoj začetkom revizije se je pokazalo, da je laško-liberalna kamora, katero je izkušal dr. Rizzi še en dan preje slikati vladi na Dunaju kot naj-nedolžnejše jagnje, prava tatinska družba. Pristaši te kamore so občinsko premoženje zapravljali z razsipnim življenjem, drugi so si pa zidali z denarjem davkoplačevalcev krasne palače. Ko je deželni glavar uvidel, da to pot pri vladi ni mogoče ničesar doseči, se je v svojem obupu zatekel k listu »Neue Freie Presse« in dal v svet lažnjivo poročilo, da člani tatinske družbe niso pripadniki laško-liberalne stranke. S to izjavo si je nadjal istrski deželni glavar ime lažnika, kakor ga danes imenuje vse izvun kamore stoječe istrgko časopisje. V takega deželnega načelnika in v deželni odbor s kamoraško večino pač ni mogoče imeti več zaupanja. Iz tabora laške kamore se slišijo venomer klici, da bi se po končani vladni reviziji postavila za Pulj ^Guinta administrativa«, Upati je, da vlada teftu kamo-raškemu klicu ne bo nasedla, temveč imenovala za vodstvo občinskih poslov vladnega komisarja. Imenovanje »Guinte administrative« bi se reklo spustiti zajca nazaj v zelnik. Proti imenovanju vladnega komisarja je edino le laška kamora, kateri je na tem, da obdrži mestna korita. Res je, da se s tem omeji avtonomija mestne občine, toda laška kamora je zapustila za seboj tako žalostne spomine, da danes puljski davkoplačevalci ložje in raje pogrešajo mestno avtonomijo kakor pa da bi se v mestno hišo vrnili člani nikdar site laško-liberalne kamore. HalliansKo-mrška vojska. Lahi napadejo Solun. »Neue Freie Presse« poroča: Neki visoki dostojanstvenik, ki ima zveze z laškim dvorom, je izjavil: Laško brodovje uprizori tekom 2 dni akcijo pred Solunom. Iz Soluna se pa poroča, tla se v bližini Soluna že nahajajo tri laške ladje, ki so več manjših ladij preiskale. Lahi laje turške uspehe v Cirenajki. Lahi uradno izjavljajo, da so poročila poveljnika turško-arabskih čet v Cirenajki o uspehih sovražnika neresnična, in sicer zanikujejo poročila o praskah in bojih 1., 3. in 4. t. m. Lahi poročajo, da pri Tobruku sploh te dni nobenega boja bilo ni. Laška akcija na morju. Iz Rima se poroča: Velevlasti so zaupno poučene, da nameravajo Lahi ob turškem obrežju krepko akcijo svojega brodovja uprizoriti, če sc mirovna po- ru s k a vlada ga ni Ti o f e 1 a potrditi. Kljub temu se je reformna stranka trudila dalje, da razmere v samostanu sanira. Našo sodbo potrjujejo vsi listi, katerim so razmere v čenstochovu znane, predvsem poljski. Danes se sklicujemo na dva ugledna nemška li»*a, na »S c h 1 e s i s c h c V o 1 k s z o 11 u n g« in na berolinsko »G e r m a n i j o«, ki sta o dogodkih v bližnji Rusiji vedno dobro informirana. Pni list pravi med drugim: »Cerkev razmer v Čenstochovu ni kriva. Cerkvi so v Rusiji roke zvezane in ravno v čenstochovskem samostanu je ruska državna oblast onemogočala redno nadzorstvo in vodstvo potom cerkvenih posvetovalcev in vizitator-jev, ker je. dotični mesti odpravila. Vlada si jc pridržala odločilen vpliv tako na izbiro novicov, kakor na izvolitev priorja. Da je vlada propale razmere v samostanskem življenju pospeševala, ja.sno dokazuje dejstvo, da jc zglednega P. Pija, ki je prvi zoper svoje pokvarjene »obrate nastopil, izgnala v notranjost Rusije. Po tolerantnem ediktu leta 1905. se je P. Pij vrnil. Trajalo pa je še pet let, predno se je mogla zlomiti vlada slabega priorja Rejmana. Rejman se je kljub svoji pomanjkljivi izobrazbi znal oblastem tako prikupiti, da je smel delati, kar jc hotel. Cerkveno oblast je. nalagal, da je vnet za reformo, v resnici pa je pospeševal počenjanje Damaza Maczocha in njegovih sodrugov. Rafinirana dvoreznost, tega moža je bistveno kriva, da jc nenravno počenjanje Maczochovcev trajalo dalje. Menihom je pustil, da so hodili, kamor л hoteli, in smeli razpolagati z veliko denarjem. Cerkvena oblast je zahtevala., da sc vpelje zopet skupno gospodarstvo po redovnih pravilih. a Rejman toga ni vpeljal. Pijančevanje jc imelo končno za posledico rienravnosi.. Vendar pa je večina menihov, ki jc le z največjim studom te orgije opazovala, delala, na to, da se izvede temeljita reforma. Leta 1910. je izvolila za priorja P. Walonskega, a vlada tega pobožnega moža ni hotela potrditi. Tako je končno prišlo do poloma.« i?. ; . , »Gerraania« pa izva ja: »Z diabolično zvitostjo je poziku-sala ruska vlada v čenstochovskem slutčaju svoje namene doseči, pa. jih nc bo, ker se bo o tej stvari še temeljito govorilo. Dognano je, da je bil Maczoch te na prizadevanje vlade v samostan sprejet in sicer le s tem namenom, da, izvršuje za vlado špionsko službo. Maczoch je. v dogovoru z nekim višjim uradnikom fajne policije celo poizkušal, kako bi spravil v kleti zalogo dinam&ta, bomb in orožja, da bi dobila vlada povod, da samostan zapre. Za to je bilo Maozoehu obljubljenih 10.000 rubljov in potni list ва celo Rusijo. Dobil je v istini že 2000 rubljev kot predujem. Ruska vlada ni iz samostana več toliko vlekla, kakor bi bila rada in jo zato delala na to, da £a zapre, in Poljake obdolži, da je čen-stochovski samostan tvoril poljsko re-volucijsko središče. Maczoch je za ta ruski načrt potreboval pomoči svojega popolbrata, ker pa ta ni bil z vsoto, ki je bila zanj določena, zadovoljen, ga je Maczoch t^noril. šlo je za politično za- pa Nelko strašnemu potovanju in še strašnejšemu življenju med divjimi in besnimi hordami Mahdija. S trepetajočim srcem je torej pričakoval Idrisovega odgovora, ta, se je pa poglobil v molčanje in odvrnil šele čez nekaj časa: »PraviS, da nam oče male »bint« in tvoj dasta mnogo denarja?« »Da.« »Ali pa nam zamore ves njun denar odpreti vrata raja, katera odpre en sam blagoslov Mahdijev?« »Bismillah!« zakričala sta oba be-iuina obenem s Ilamisom in Gcbhrom. Stanko jc zgubil vsako upanje, kaj-'i vedel je, da čeprav so ljudje na vzhodu poželjivi in podkupljivi, vendar ako resničen Mohamedanec pogleda na kakšno stvar od verske strani, ni na svetu zakladov, ki bi ga zamogli omajati. Idris pa, katerega, so navdušili kriki tovarišev, je govoril dalje, in oči-vidno že ne več, da bi Stanku odgovarjal, ampak da bi si pridobil toliko večje priznanje in pohvalo tovai-išev. »Mi imamo srečo pripadati plemenu, iz katerega je izšel sveti prerok, toda plemenita Fatrna in njeni otroci so njegovi sorodniki in Mahdi jih ljubi. Ako mu torej izročimo tebe in malo »bint«, zamenjal bi on vaju za Fatmo in njene otroke, nas pa blagoslovil. Vedi namreč, da. celo voda, v kateri se on zjutraj umiva po predpisih korana, zdravi bolezni in izbrisuje grehe, kaj gele njegov blagoslov.« »Bismillah!« ponovili so Sudanci in beduini. Sedaj se je Stanko prijel zadnje rešilne deske in rekel: »Torej vzemite mene, a beduini naj se vrnejo z malo »bint«. Za mene bodo dali Fatmo in njene sinove.« »Še bolj gotovo jo bodo dali za vaju oba.« Nato se je deček obrnil k Ilamisu: »Tvoj oče bo moral odgovarjati za tvoje ravnanje.« »Moj oče je že v pustinji na poti k preroku,« odvrnil je Hamis. »Ga bodo pa vjeli in obesili.« Zdaj je pa Idris mislil, da moi'a vliti poguma svojim tovarišem. »Dotični jastrebi,« rekel je, »ki bodo obrali meso z naših kosti, sc morda še niso izlegli. Vemo, kaj nam grozi, toda mi nismo otroci in puščavo poznamo že dolgo. Ti ljudje (pokazal je na beduine) so bili že velikokrat v Ber-berju in poznajo taka pota, po katerih hodijo samo gazele. Nikdo nas tam nc najde in nikdo nas tam ne bo preganjal. Res je, da moramo na skrivaj hoditi po vodo v Baher-el-.Tussef, pozneje pa k Nilu, toda delali bomo to ponoči. Ali pa mislite, da ob reki ni skritih Mahdijevih prijateljev? Povem vam, da kolikor dalje proti jugu, tem več jih je in da celi rodovi in njihovi šejkovi samo čakajo na primerno priliko, da bi prijeli za meče v obrambo prave vere. Oni nam bodo dajali vode, hrane, vel-blodov in bodo preganjevalce speljali na nanačno sled. Res vemo, da je k Mahdiju daleč, toda vemo tudi, da nas vsak dan približujejo k ovčji koži, na kateri naš sveti prerok kleči pri molitvi.« »Bismillah!« zaklicali so spet tovariši. In videti jc bilo, da je Idrisov vpliv med njimi znatno narastel. Stanko je spoznal, da je vse izgubljeno, torej jc hotel vsaj Nelko zavarovati pred grdim ravnanjem Sudancev ter je rekel: »Po šestih urah jc mala deklica prišla komaj živa. Kako morete misliti, da bo živa vzdržala tako potovanje? Ako pa umre, umrem tudi jaz in kaj boste potem prinesli k Mahdiju?« Sedaj Idris ni našel takoj odgovora, Stanko jc pa to zapazil in govoril dalje: »In kako vas bo sprejel Mahdi in Smain, ko bosta zvedela, da morajo radi vaše neumnosti Fatrna in njeni otroci dati življenje?« Toda Sudanec jc že zbral misli in odgovoril: »Videl sem, kako si Gebhra prijel za grlo. Pri Allahu, ti si kakor mlad lev in nc umrješ, toda ona . . .« Tu je pogledal na glavico speče Nelke, oprto na kolena stare Dmah, in je zaključil z nekako čudno mehkim glasom: »Splctemo ji gnezdeče na grbi velbloda, kakor ptičici, da ne bo niti čutila utrujenosti, in bo spala med potjo ravno tako mirno, kakor sni sedaj.« To rekši je stopil k velblodu in je začel v družbi z beduini na hrbtu nai- ШВД тгГСНПШ izjalSVIjo. O tem so najbrže že tudi Turki poučeni, ker je angleški poslanik v Carigradu svoji vladi poročal, da so Turki v Dardane-lah kontakne mine položili. Posredovanje velevlasti. Italija velevlastem ni še odgovorila, pač pa čez nekaj dni odgovori, tako poročajo danes došli listi. Edino »Die Zeit« poroča, da je laška vlada že vele-vlastim odgovorila. Italija izjavlja, da aneksije ne more opustiti, pač pa da plača Turčiji primerno odškodnino in da prevzame del turškega državnega dolga. Turki izgnali Lahe iz Libanona. — Turški protesti proti miru. Vsi Lahi so zapustili Libanon, ker so jim Turki ukazali zapustiti Libanon. Zastopniki iz Beiruta, Aleppa, Jeruzalema, Mossula, Diarbekirja, Bitlisa, Damaska, Jafe in drugih mest so izjavili, da odklanjajo mir, če bi morali Turki Lahom Tripolis odstopiti. Sultan odlikoval šejka Senuzijev. Turškemu poveljniku v Bengasiju, Envcr beju, je sultan ukazal, da izroči šejku Senuzijev veliki kordon osman-skega reda, nadalje dragoceno sabljo, preprogo in uro, okrašeno z briljanti. Sultan je odlikoval šejka. Senuzijev, ker vodijo v prvi vrsti Senuzi odpor proti Lahom. iz Hrvaške. SIjepan Radie — obsojen. V ponedeljek popoldne se je končala v Osijeku obravnava proti vodji kmečke stranke Stj. Radiču. Radič sam se je zagovarjal od devete ure do pol 12. Za njim je govoril njegov branitelj dr. Papratović dve uri. Po njegovem govoru so priredili poslušalci v dvorani burne manifestacije Radiču. Vse jc smatralo, da je dokaz krivde ponesrečen. Včeraj popoldne ob 5. uri je pa sodišče izreklo sodbo. Radič je obsojen na 4 m e secc težke ječe. Bivši poslanec Modrušan pred sodiščem/Včeraj se je vršila v Zagrebu obravnava proti bivšemu poslancu M o d r u š a n u , češ, da je ob priliki zadnjih volitev razširjal konfiscirano tiskovine. Vslecl pomanjkanja dokazov je' bil Modrušan oproščen. Proti Modrušanu se je že vršila enkrat, enaka obravnava, pri kateri je bil tudi oproščen. Dotični sodnik je pa bil takoj premeščen, nakar je zapustil službo. Dijaška stavka. Ker vlada ni držala dane obljube, da bo z dijaki, ki so so udeleževali zadnjih demonstracij milo postopala, so pričeli včeraj stavkati učenci vseh srednjih šol v Zagrebu. V Osijeku je bil namreč izključen nek šestošolec. Slična poročila so clošla tudi iz Sušaka, Bakra in Vinkovcev. Vsled tega je odbor iz Zagreba brzojavno obvestil vse hrvaške srednje šole v banovini, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Istri o dogodkih. Večina zavodov jc že v naprej za vsak slučaj obljubila solidarnost. Kakor se danes poroča stavkajo že vsi srednješolski zavodi v banovini v. izjemo gimnazije v Gospiću. Vlada baje grozi, da bo zaprla za en mesec vse srednje šole in potem pričela z novim vpisovanjem za drugi seme- lepšega dromedara delati sedež za deklico. Govorili so pri tem veliko in se med sabo prepirali, slednjič so pa s pomočjo vrvi, kocev in bambusovih palic naredili nekaj, kar je bilo podobno globokemu, nepremakljivemu košu, v katerem je Nelka zamogla sedeti ali ležati in iz katerega ni mogla pasti. Nad tem sedežem, ki jo bil tako prostoren, da je tudi Dinah imela v njem prostora, so razpeli platneno strešico. »Vidiš,« rekel je Idris Stanku, »pre-peljičina jajca bi se u,e potolkla v tem gnezdu. Stara ženska pojde z deklico, da ji bo stregla noč in dan. Ti boš pa sedel pri meni, toda potoval boš ž njo in boš lahko nad njo čuSnl.« Stanko je bil vesel, da je dosegel vsaj toliko. Ko je premislil položaj, je prišel do prepričanja, da jih bodo najbrže vjeli, preden šc pridejo do prve katarakte, in ta misel mu je dala poguma. Medtem se je pa žeiel predvsem naspati in upal je, da se bo mogel sedaj, ko mu nc bo treba več držati Nelke, privezati s kakšno vrvjo k sedlu in zaspati nekaj ur. Noč je postajala vedno bledejša, in šakali so prenehali cvi-liti med peščenimi griči. Karavana bi imela takoj odriniti, toda Sudanci so zapazili, da se že dela jutro, ter so se napotili k nekaj korakov oddaljeni skali in se začeli umivati po predpisih korana, pri čemur so rabili pesek, ker so varčevali z vodo. Potem so se raz-legli njihovi glasovi in odpravljali so »soubhg« ali prvo jutranjo molitev. Sredi globoke tišine so se jasno slišale A KRVAVA STAVKA OB RUHRI. O položaju stavko ob Ruhri sc se ne more prava slika podati. Socialna demokracija razširja poročila, ki seveda v prvi vrsti napadajo krščanske rudarje, ki nočejo slediti iz važnih razlogov rdeči komandi. Uprizorili so socialni demokrati štrajk zato, da razbije jo_ mogočno krščansko rudarsko organizacijo. Nasproti socialnodemokra-škim lažem, katere pogreva tudi »Zarja«, označuje vodstvo krščanskih rudarjev položaj tako-lc: V sedanjem trenutku štrajk delavstvu škoduje in se zanj odgovornost ne more prevzeti. Stavka ob Ruhri bi zdaj v prvi vrsti koristila lastnikom angleških rudnikov. Nemški delavci nimajo povoda, da podpirajo angleško industrijo, ki, kjer le more, škoduje nemški industriji. V li dneh bi bil tudi štrajkarski zaklad izčrpan. Nc štrajka w v revierjih Saar, Wurm, na Saškem, v Zgornji in v Spodnji šleziji. V tem trenotku je naravnost brezvestno, ker se delavstvo na stavko liujska. Tako oklic. Pristavljamo: Če bi šlo socialnim demokratom res za izboljšanje delavcev, bi bili delali tudi na to, da stavkajo rudarji ne samo ob Ruhri, marveč tudi v drugih revierjih. Tega pa niso storili, ker jim nc gre za drugo, kakor da razbijejo krščansko rudarsko organizacijo, kar se jim seveda ne posreči. Važna je pa tudi še sledeča okoliščina: Ob zadnji stavki ob Ruhri je simpatovala z rudarji ob Ruhri vsa nemška javnost in so se morali lastniki rudnikov udati pritisku javnosti. Danes jc pa položaj drugačen. Med Angleži in Nemci so strune zelo napete in zato velika nemška javnost obsoja pomoč nemškega delavstva angleškemu. Ob velikih delavskih bojih se pa mora naslanjati delavstvo tudi na simpatije večine prebivalstva, da zmaga. Teh simpatij pa danes z ozirom na političen položaj ni. Obseg stavke. Iz Essena se poroča: .Stavka ni splošna, marveč le delna. Največ stavka rudarjev v dortmundskem revierju: 75 odstotkov, kakor tudi v okraju Herne in Recklinghausen. V boehumskem in .essenskem okraju stavka manj rudarjev. V Gelsenkirchnu, kjer so sodili, da bo stavka zelo močna, stavka primeroma malo rudarjev. V Esscnu se jo peljalo v rove 68 do 95 odstokov ru-darjev. V Alt Essenu delajo vsi rudarji, v Neu Essenu je med 15.000 rudarji manjkalo samo 200 mož. V rovu »Karol Veliki« stavka ena tretjina rudarjev. i Nemiri ob Ruhri. Včeraj so bili veliki nemiri, ker so slavkujoči napadli tiste rudarje, ki niso hoteli stavkati. Iz strahu pred napadi se je število stavkujočih povišalo. Enega delavca so hoteli vreči v reko Lippe, pri rovu Scharnhorst jc bil pa nelci clćlavec smrtno nevarno ranjen. Ko so sc dne 12. t. m. delavci opoldne pri rovu »Nemški cesar« menjali, so sc slavkujoči rudarji s policijo spopadli. Policiste, 50 mož, so obmetavali s kamni in streljali nanje iz revolverjev. Policija je s sabljami nastopila. Zaprli so osem oseb, pet policistov jc bilo nevarno ranjenih. Ko so se peljali policisti po električni železnici, so streljali stavkujoči rudarji nanje iz revolverjev. f Tudi pri roVu Ewald je policija z orožjem nastopila. Ranjenih jc bilo več oseb. Spopadla se je policija s stavku-jočimi še pri več rovih. Ranjen je bil neki policist, pri rovu »Sieben Planeten« je pa bila. neka oseba tako nevarno ranjena, da so jo morali v bolnico prepeljati. Vojni zaklad strokovnih organizacij. Premoženje vseh strokovnih organizacij, ki se pri stavki ob Ruhri morajo vpoštevati,, znaša osem milijonov mark. Čc bi stavkalo vseh 300.000 rudarjev, bi so morala vsak teden izplačati podpora 4 in pol milijona mark. Dnevne novice. -f Dopolnilna dcželnozborska volitev v Beli Krajini. Iz Bele Krajine poročajo, da so vsi liberalni agitatorji iz cele Kranjske na delu za Mazzelleta. Vrše se grozna nasilstva. Liberalci upajo le z surovostmi in nasilstvi pridobiti uspeh. Liberalci delajo z vsemi sredstvi. Mazzelletovi agitatorji po vaseh so dobili štampilije z Mazzelletovim naslovom za izpolnjevanje glasovnic. S štampilijami nameravajo ti hipoma natisniti na glasovnice ime Mazzelletovo. Iz Črnomlja smo dobili danes brzojavko: »Sinoči so sc z avtomobilom pod tujo š'evilko pripeljali v Črnomelj pro-sluli liberalni agitatorji, tudi Bončarin Feldstein. Pričakujemo jutri nasilstev liberalne stranke na voliščih.« — Iz drugih krajev se nam poroča, da liberalci delajo na vse kriplje, ne strašijo se ne laži, ne sleparij, ne hinavščine. Liberalci uprizarjajo pravcate mažarske volitve, j + Narodnjaki — prosjaki. Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so naše slovenske liberalne »naprednjake« zopet spravile iz ravnotežja. Strašno so ti ljudje ogorčeni nad tem, ker je nekaj Nemccv volilo naše kandidate, to pa zgolj radi tega, ker so bolj zaupanja vredni, da bodo v stanovski korporaciji trgovske in obrtne zbornice res zastopali trgovske in obrtne interese. Naj-I bolj so radi tega. ogorčeni tisti libcralci. i ki pri vsakih volitvah skačejo okolu ' Nemcev, cla bi si dobili nazaj »staro ljubezen« in nemške glasove. Nekaj odličnih liberalcev se je vozilo pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico i po Ljubljani, ustavljali so se pri ljub-' Ijanskih Nemcih ter jih prosili pomoči. Tako so dobili ocl nekaterih usmiljenih nemških gospodov nekaj nemških glasov za liberalce, posebno ljubljansko memško židovsko kolonijo so pridobili za liberalno stranko. Tudi ti glasovi so bili oddani za liberalno stranko, ker imajo židje večji interes, da obrtnike in trgovce zastopajo liberalci kot pa naši pristaši. Mi pa vemo še nekaj bolj zanimivega. Naši svetniki so opazili, da; je, precino so bile odposlane glasovnice, jrrišel v trgovsko in obilno zbornico voditelj liberalcev čir. Karel Triller. Dr. Triller si je dal poklicati podpredsednika g. Pammerja, s katerim je dolga jako proseče konferiral. Mislimo si lahko, da je odlični Sokol dr. Triller prišel prosit nemške pomoči. Našim ljubim Sokolom jc namreč jako draga nemška pomoč, kadar jim gre voda v ster. Sinoti so priredili dijaki v Zagrebu demonstracije in bili od občinstva nozdravljeni. Vladne »Narodne novine« pozivajo stariše, naj vplivajo na dijake, da naj take demonstracije opuste, ker bodo sicer dijaki disciplinirani. Ako do 14. t. m. dijaki ne prenehajo s stavko, tedaj imajo ravnatelji nalog, naj 14. t. m. ustavijo pouk in zamujeni pouk izpolnijo s poukom v počitnicah. Saborske volitve. Iz Budimpešte se poroča: V tukajšnjih krogih, ki so o dogodkih v Hrvaški vedno dobro pod-učeni se zatrjuje, da bodo nove volitve za hrvaški sabor razpisane sredi aprila. Stanje Šahinaglća sc je v toliko izboljšalo, da bode prihodnji teden izpuščen iz sarajevske bolnišnice. Preganjanje Hrvatov v Medmurjn. Župnik Juraj Lajtman iz Ivotoribe in Ivan Kuhar iz Preloga sta izdala v medmurskem narečju spisan molitve-nik. Ogrska vlada je pa molitvenik zaplenila, češ da je to »opasno sredstvo hrvatske propagande«. Proti izdavate-ljema. je vložena ovadba. KRIZA RADI BRAMBNE PRE-OSNOVE. Ministrski predsednik grof Kliuen-Hedervary je obveščen, da želi cesar zaslišati grofa Štefana Tiszo in barona Langa. Avdijenca bo v petek v Sclion-brunnu. Pri sestavi nove vlade bo šlo za to, katera vlada more garantirati, da preneha Justhova obstrukcija, ne da bi pričeli obstruirati Košutovci. ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU. Namestništvo je odklonilo rekurz dunajske stavbne deputacije proti razsodbi upravnega sodišča, ki je razsodilo, cla se morajo pečati na poslopju Komenskega šole na Dunaju v III. okr. odstraniti. VLADA IN VOLILNA REFORMA NA ČEŠKEM. Vlada je predvčerajšnjim komiteju za volilno reformo v naroclno-poli-tičnem odseku podala sledečo izjavo: ženske dobe po vladnem mnenju v ku-riji veleposestva, mest in kmetskih občin lahko aktivno volilno pravico, pač pa vlada isto odklanja v spldšni kuri-ji. Vlada nima tudi nič proti temu, čc se upelje proporčna volilna pravica. POGAJANJA RUSIJE IN AVSTRO« OGRSKE V ALBANIJI. »Voss. Zeitung« jjoročajo iz Peter-burga: Pogajanja med Rusijo in Av-stro-Ogrsko, ki se tičejo v prvi vrsti albanskega vprašanja, se nadaljujejo in obe vladi glede na Albanijo najbrže skleneta pogodbo. VELIKI POBOJI NA KITAJSKEM. Kitajci imajo zdaj republiko, ki ji predseduje lisičje zviti Juanšikaj, a miru v kitaj, republiki le še ni. Ponoči dne 11. t. m. so roparji napadli Konton in pričeli pleniti. Pogorelo je poslopje admiralitete. Na deželi je tudi vse zmedeno. »Daily Press« poroča, da jc nastal v Kantonu celo boj med roparji, oziroma vstaši, in vladnimi četami. Ubitih in ranjenih je bilo 100 do 200 oseb. Vstaši so bili dobro oboroženi. Na povelje angleškega generalnega konzula so morali inozemci zapustiti Kanton in odpotovati v llonkon. njihove besede: »V imenu usmiljenega in milostljivega Boga. Hvala bodi gospodu, vladarju sveta, usmiljenemu in milostljivcmu na dan sodbe. Tebe hvalimo in spoznavamo, tebe prosimo za pomoč. Vodi nas po poti teh, katerim ne štediš z dobrotami in milostjo, ne pa po potih grešnikov, ki so nase obrnili tvojo jezo in hodijo v zmoti. Amen.« Ko je Stanko zaslišal te glasove, je dvignil oči k nebu — in v tem oddaljenem kraju, med rumenim tihim peščev-jem, je pričel moliti: »Pod tvojo obrambo se zatekamo, sveta Bogorodica . . .« (Dalje.) Ljudski oder. Ljubezni in morja valovi. (Hero in Le-ander.) Klasična tragedija. Spisal Grillparzer. Premijera, 10. marca 1912. V nedeljo zvečer je uprizoril Ljudski oder predsitavo, na katero je lahko ponosen. Ni bila majhna stvar spraviti na oder klasično pi-edstavo v verzih, jo primerno opremiti in jo podati občinstvu, katero povečini Ljudski oder šele vzgaja in navaja k umetniškemu užitku. Skoraj da smo se. bali, bo li klasična igra našla v našem igralnem osob-ju zadostnega tolmača Grillparzerjcve tragedije in na drugi strani napravila na obiskovalce Ljudskega odra utis lepega, klasičnega dela. Po nedeljski predstavi lahko rečemo, da. jo bil naš strah prazen. igralo sc je tako .dostojno in umc.l- NEMIRI V ALBANIJI. Turški notranji minister Haclži Adil beg je južnoalbanskim oblastim ukazal, da naj razburjeno prebivalstvo pomirc. V Argyro Kastro, kjer so duhovi najbolj razburjeni, so odposlali Turki tri bataljone. Za zgradbo cesta je turška vlada določila 50.000 funtov. Odpoklicanje ruskega poslanika v Carigradu. Ruska vlada je odpoklicala svojega poslanika v Carigradu, Čarikova. Bivši ruski carigrajski poslanik je v veliki nemilosti, kar se je pokazalo s tem, ker so ga imenovali samo za senatorja. Sodi se, da sledi Čarikovu ruski poslanik v Sofiji. Nekljudov. Čarikov je odpoklican in degradiran, ker je prekoračil navodila ruske vlade. Samostojno jo pričel decembra akcijo za otvoritev Dar-danel in p:a je takrat že ruska vlada desavoirala. Nadaljo je pa tudi z vso silo delal na to, da se med Italijo in Turčijo sklene mir in je storil več, kolikor mu je vlada naročila. REVOLUCIJA V MEHIKI. Bitki pr1 Culiacanu in Gomez Palaciu. — Velevlasti odpošljejo vojake v Mehiko. Iz New Yorka se poroča: Vladne čete, ki so imele tudi strojne puške, so pri Culiacanu, država Sinalod, porazile 800 mož močan oddelek vstašev. Vjetih je 200 vstašev. Iz Torreona se pa poroča: 9. t. m. se je bila pri Gomezu Palaciu bitka. Vstaši so bili poraženi in so morali bežati. Izgubili so 150 mrtvih i« ranjenih. Ker jc položaj vsled vstaje tudi v glavnem mestu negotov, so poslaniki naprosili svoje vlade, cla naj odpošljejo v glavno mesto vojake v obrambo poslaništev. Vlada v Vašing-tonu bo to takoj storila, ko dobi poziv svojega poslanika. PREOSNOVA ŠPANSKE VLADE. Španci so imeli zopet, ministrsko krizo, ki se jc pa že končala. Nova španska vlada se jo tako-lc sestavila: Predsednik Canalejas, zunanje zadeve Garcia Prieto, pravosodje Arias Miran-cla, finance Navarro-Revcrter, notranje zadeve Barosso, vojni minister general Lucque, mornarica Pidal, javna dela Villanueva, naučno ministrstvo Alba. STAVKE RUDARJEV. Na Angleškem. Dne 12. t. m. so se ob 3. uri popoldne lastniki premogokopov posvetovali z angleškim ministrskim predsednikom. Posvetovanja so se tudi odposlanci rudarjev udeležili. O uspehu pogajanj se še ni poročalo. Poslanec Crooks delovske stranke je na nekem shodu izjavil, da bo stavka v enem tednu končana. V Londonu so vsled stavke cene mesu in ribam poskoč le. 1. divizija angleške vojne mornarice je nameravala v četrtek križariti, a jc svoj načrt opustila, cla si prihrani premog. V Belgi ji groze rudarji, da bodo stavkali. 200.000 rudarjev okrajev Liittich in Charleroi je lastnikom rudnikov izročilo ultimat. Zahtevajo, da naj sc plače za 15 odstotkov povišajo in groze, da prično, če jim nc ugode, v ponedeljek stavkati. n'ško-umerjeno, da moremo rezišerju lo častita.i na lepili uspehih, ki jih jc Ljudski oder pri tej priliki dosegel. Hero nas je očarala; ustvarila je docela v duhu Grillparzerja, ustvarila žensko, ki v ljubezni nc pozna ozirov in je zato tudi podlegla. Pesnik Medce, Raliele, Berle, Libuše itd. pozna kot malokdo žensko dušo. Kako lepo jc spesnil omahovanje Ilerino med bolestjo in veseljem, med srečo in solzami, med dolžnos jo svečenice in silo srca. Predno je zaznala, kaj je ljubezen in se je vzubdilo v srcu hrepenenje po Leandru, bi bila lahko nekoliko bolj temperamentna; razloček med dekletom in ženo Hero bi bil na ta način jasnejše očrtan. Tako pa sc nam je takoj že od početka zdela preveč stara; vedela je vye preveč, sanjala preveč — nepokvarjene naivnosti in otročje naravnosti urno pogrešali. Visoko pesem Ilerino ljubezni more zadeti samo nepokvarjena, duša, v kateri kvečjemu samo slutnja vibrira. Hero dolgo omahuje med »hočem« in »smem«, med voljo in željami in iz tega izvira vsa ne-konsekventnost ženskega značaja. Kako naivno pravi: »Sc nc spodobi, da se vseclem« (II.) in takoj nato že sede; še več, celo Leandru ponudi prostor na klopici. Šc ostreje karakterizira vpliv ljul czni na žensko logiko in njeno in-konsekvcnco prizor v III. dejanju, kjer mu Hero prigovarja, kdaj na pride. Krasen jc bil prizor »Luč, ta naj ne vidi.« Koliko naivnosti je v tem prizoru in kako priprost in naiven in povsem v značaju llerincm utemeljen je bil prizor 'slovesa med Ilcro in Lcan- drom Za las naj bi se drugače igralo in ne bi bilo prav! VI. dejanje nam riše pomladno srečo Ilerino; v njej ni vej sanjavosti, pozna le srečo in z drznim čelom kljubuje stražniku in jc ljubka z Janto, ki ji nadomešča odsotnega Leandra. V prizoru, kjer stralioma pričakuje Lc-anclra, ko se boji, da se mu kaj zgodi, pa je I-Iero položila premalo duše! Rav-notako nam ni ugajalo, da je celo v V. dejanju Hero tako duševno in telesno potrta. To potriost se mora pred nami izvršiti. Viharna noč in slutnja jo sicer razburijo, a mlada, močna žena sme šele tedaj omagati, ki vidi svojo srečo za večno izgubljeno. V tistem trenotku ji zadivja v duši vsa bol. Svoje bolesti naj ne izraža samo z glasom, ampak tudi z igro. Od tu nadalje in celo zadnjo sliko je Ilero predeklamirala po stari šabloni in samo njeni res občutni igri se ima zahvaliti, da ni poslala dolgočasna. Bolj marlcantna izgovorjava, bol j mehak, a tucli bol j poln glas in več odpora proti usocli bi poživilo ta prizor. Tako pa smo čuli jok matere za sirom, ne pa mladostno-nevgnane divje bolesti mlade deklice. Pohvaliti pa moramo kratko smrt Ilerino brez konvencije. To je le še bolj povzdignilo občutje za njo. Zaokroženosti in prožnosti telesnih gibov in pa močnega glasu pa Hero ni imela. Skala njenih tonov in raodulacija glasu jc s petjem izčrpana in do mezzoforte se ni pospela nikdar in je naravnost skoparila z glasom. Zato je os'ala marsikje tucli nerazumljiva. V celoti pa — v.-e hvale vreden trud in kreacija, ki ni več diletautstva v nji. Sodili smo jo kot umclnico, če bi kriiikovali diletantko, bi jo pa smeli brez vsake graje samo hvaliti. Lcander je imel premalo ognja in preveč patosa. Več ognja in manj svetlobe! Proč z deklamacijo in um z dušo. Tragike v svoji ljubezni ni zadel docela. Toliko o rdeči niti njegove kreacije. A vrline Rožnikovo so velike. Čist, jasen, lep, in poln organ, rezan grški profil, in njegove zaokrožene kretnje! Najboljši je bil v II. dejanju in tudi prizori, kjer kaže svojo otroško nestrpnost v Ili. dejanju so bili krasni. V celoti poleg Hcrc, najboljša kreacija. Talent, ki spada na oder in ki bi bil lahko ljubimec, bo sčasoma naslednik Nučičev. Veliki duhovnik (Gorski) je bil v svojih kre njah narejeno majeste ičen in preveč lesen. Preveč jc gubančil čelo in roke imel razprostrte, med tem pa je v ramah trd. Vendar jc pa vstvarjal konservativno svojo vlogo, vlogo tirana brez srca, ki ga vodi samo razum, jc konsckvcni.no pogodil. Poln bas in velika postava, sta mu dobro prijala, samo včasih naj bi bil bolj glasan. Navklcr (Stocklinger) je imel posebno srečen večer. Živahen in poln ognja, jc popustil samo v IV. dejanju. V II. dejanju pa je bil izvrslcn lako v igri, kakor v kretnjah in mimiki. Kaj zmore pravi igralec jc pokazal tempeljski stražnik (Kalar). Mala, brezpomembna saržna vloga! A izcizc-lirana do zadnje pičice in premišljena do poslednje vejice. Njegove mirne geste, čista izgovarjava in neprisiljena igra so poleg Leandra in Ilcrc za nas bile pravi užitek. grlo. Prav bi bilo o le j zanimivi konferenci še kaj več pisati in to se bo tudi zgodilo, ako liberalci svojega umetnega »narodnega ogorčenja« ne spravijo pod klop, kamor spada. -f Vprašnje do ljubljanskega župana. Po Beli Krajini je v nedeljo hodila tolpa pijanih mladcničcv in temnih eksistenc, ki so jih liberalni kolovodje s pijačo popolnoma pripravili ob pamet, tako da so rjuli * kot divja zverina. Taki so hodili od shoda do shoda samo razgrajat in razbijat. Vodil je to čedno družbo ljubljanski tržni nadzornik Ribnikar. Čuli so se zopet podobni glasovi kakor 20. septembra v Ljubljani. Vprašamo ljubljanskega župana, koliko prispeva ta družba k plači ljubljanskega tržnega nadzornika? -i- O dojtojnos.i. Nekaj čudnega je, če ljudje, ki po Beli Krajini razbijajo shode, pišejo o »dostojnosti«, če ljudje, ki so v .voptemberskih dogodkih pobijali šipe v Ljubljani, govore o »nedostojnem vedenju« naših občinskih svetnikov v ljubljanskem občinskem svetu in se šc listi, ki vsak dan napadajo soproge naših somišljenikov, ki so pri občinskih volitvah soprogo g. dr. I'egana opsovali z »babnico«, naše poštene tobačne delavke pa s »kotljivimi cigararicami«, postanejo nervozni, če se včasih omenja mimogrede in celo z ljubeznivimi izrazi kako liberalno damo. Liberalne psovke na naše ženslvo in liberalne surovosti v našen^ javnem življenju so take, da si drugega ne moremo misliti, da se liberalci po svoji staii navadi dalje lažejo, kadar govore in pišejo o dostojnosti. -j- Slovensko katoliško akadem'č-no društvo »Dan« v Pragi naznanja: V petek, dne 15. marca 1912, se vrši v društvenih prostorih III. občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanic zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Vspre-jem novih članov, 4. Slučajnosti. -f- Kanonično nmeščen je bil dne 12. t. m. na župnijo Borovec. (Marobitz) č. g. Alojzij Perz, župni upravitelj istotam. + Za notarja v Radečah je imenovan notarski kandidat gospod Franc Jereb v Ljubljani. — Brivnice na Kranjskem bodo na praznik sv. Jožefa in na vse druge praznike odprte, kakor je bilo doslej v navadi na praznike. — Izvošček zadel 200.000 kron. Pri radnjem žrebanju avstrijske državne loterije je rav.no na dan žrebanja v neki fabriki v mestu Stanislav srečko, za 4 krone kupil izvošček Kolianovski. Srečka je bila vzdignjena in izvošček dobi 200.000 K. IZJAVA. V nekem dopisu v »Slovenskem Domu« se na jako surov in podel naičin napada pl. Gutmansthal, kateremu se očita, da mu ni mar uboštvo in sploh reveži, temveč le pohlepnost po časti itd. Zaraditega napada čutim podpisani dolžnost naši javnosti sledeče pojasniti: Rodbina pl. Gutmansthal prebiva v občini Radeče žc več kot 50 let; vsi člani rodbine so žc veliko dobrega storili, posebno v blagor naših revežev. Jaz vsaj moram to potrditi za čas 30 let; koliko je rodbina za reveže in za občni blagor storila, se tukaj podrobno Janta in Herina mati sta obe mali epizodi, in sta jo igrale obe šablonski. Trudili s,a se obe. Pa ni hotelo biti nič kaj posebnega. Janta je imela vsaj v IV. dejanju par srečnih trenotkov. Splošno ima čist in prikupljiv glasek in graciozno postavo. Herina mati pa je imela neokusno b.arvo v obleki in slabo masko. Tudi Jantina obleka je bila tako, tako — ni vse, če je pošita z zlatom! Pohvalim naj Jantine tovari-š.ce. Prav izvrstne so bile. Oprema igre, bodisi v kulisah, bodi v kostumih, ali pa pri svetlobnih efek-lih, je bila za Ljubljano non plus ultra. Ni ga odra v Ljubljani, ki bi nudil približno to, kar je nudil v nedeljo Ljudski oder. Zadnja slika je bila impo-zantna, prizori ob morju tako plastični in prva slika pred templjem take živa, da smo se zares uživeli v stare grške čase. Novost za Ljubljano je bilo aran-žiranje s svežimi rožami. Vsak detajl je bil izdelan, grupacije mas na odru so bxle slikovite, obleke okusne, oprema vsa pristno historična. Samo če gledamo s povečalnim steklom celotskega sitneža, bi pripomnili, da se je prehitro nočilo, da je grom slab in da naj stojita Leander in Navkler v I. dejanju pred Himenejevim oltarjem, kot se govori pozneje v drugem dejanju in ne pred Amerjevim. In igralke naj imajo starogrško frizuro, ne pa teh modernih turbanov, kateri neokusnosti šc Hero ni šla s pota. Skratka: rafiniranost režije, velikomestne, redko plastične kulise in lepo igranje — so nam naredile lep praznik klasične umetnosti. ne more našteti; naj omenim samo nekaj! Sedanji graščak Nikolaj pl. Gutmansthal je povodom cesarskega jubileja napravil ustanove za uboge, ne ra-čunši na kako plačilo ali priznanje; vsi ustanovni stroški te ustanove so znašali do 40.000 K. Rodbina je pa napravila tudi že preje znatne ustanove, četudi nočejo liberalni gospodje o tem ničesar slišati. Če je pa pl. Gutmunsthal dobil odlikovanje od cesarja, ga je dobil kot lega-cijski tajnik, ne pa za svoja dobra dela. Gospodje rajši spravite na dan oskrbovanje ubožcev v občini Radeče pod liberalno komando! Ubožci so umirali gladu in v nesnagi brez vsake pomoči; po izjavi nekaterih ubožcev, ki še sedaj živijo, ni nikoli toliko hvaljeni takratni župan ali kdo drugi od toliko hvaljenih prejšnjih občinskih mož prišel pogledat- kako se jim godi. V isti ubožnici je umrl nekdanji radeški župan Štubelj v največji nesnagi. Kdo drugi je imel sočutje do ubogih, kakor edini pl. Gutmansthal, da je naredil konec tej revi in bedi. In zato taka pohvala od liberalnih gospodov! Ne po-jasnujem tega, da bi se s tem morebiti sam povzdigoval ali pa izpod kuratelc pl. Gutmansthalu izmuzal po mnenju dopisnika, temveč, da javnost resnico izve. Kajti vsaka stvar ima svoj konec in liberalno obrekovanje menda tudi. Radeče, dne 12. marca 1912. Jakob Rižnar, posestnik in župan. Telefonsko in brzojavna poročila. ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 13. marca. V seji klubovih načelnikov se je sklenilo, da se rešijo draginjski predlogi, nakar prične posla-niška zbornica prvo branje brambne preosnove. V današnji seji je zbornica rešila več poročil o draginji. Večino poročil je zbornica odsekom vrnila. ITALIJANI PRIPRAVLJENI ZA NAPAD. Solun, 13. marca. Laške bojne ladje križarijo okoli svetilnika Haranti-na in okoli Cavalle^Dedeagača in Tha-sosa. Pripravljajo se resno za forciranje Dardanel. Ker so turški forti v Darda-nelah zelo slabi, jih upajo Lahi kmalu porušiti. Lahi menda tudi vcclo, kje so postavljene mine, da se jih izognejo. BITKA PRI TOBRUKU. Tobrnk. (Oficielno.) 13. marca. 11. marca zjutraj so dva bataljona in ena pogorska baterija odšli proti neki novi utrdbi, da ščitijo pijonirje. Ob 10. dcpoldne so zapazili karavano, katero so topničarji razpršili. Okolu poldne so nas napadle močne turško-arabske čete, nakar se je razvil ljut boj. Od naše strani so se udeležili boja še drugi poiki (ki so prišli najbrž na pomoč iz mesta. Opomb, ured.), ki so preprečili, da ni sovražnik obšel našega desnega krila. Boj jc trajal do -4. popoldne, na kar se je sovražnik z velikimi izgubami počasi umaknil. Na naši strani so ubiti 1 častnik in 12 vojakov, ranjeni 3 častniki in 70 vojakov. LAŠKIVSPEH. Rim, 13. marca. »Štefani« poroča, da so Italijani 12. t. m. napadli dve oazi na severu, kateri so Turki in Arabci krčevito branili. Končno so Italijani Turke zapodili v beg in jih celo preganjali. Na bojišču so Lahi pobrali 400 turških mrtvecev, vseh mrtvecev na turški strani pa je gotovo nad 1000. (?) Število ranjencev je gotovo še večje. Na laški strani so padli trije častniki in 26 mož, ranjenih je sedem častnikov in 55 mož. PRED RESNIMI DOGODKI. RUSIJA SE PRIPRAVLJA. Rim, 13. marca. »Tribuna« poroča, da je, dobila iz Baturna. obvestilo od privatne strani, da Rusija koncentruje čete v Bat umu, Kuf arsu, Tiflisu in Aleksandropolu. Baje je tudi Črnoruor-sko brodovje za boj pripravljeno. Rusija bojda čaka komej trenotka, da Lahi udro v Dardanele, da se pojavi pred Carigradom, in Turčijo napade obenem v Mali Aziji. TURKI ZASTRAŽILI ČRNOGORSKO MEJO. Belgrad, 13. marca. Belgrajski listi poročajo: Turški poveljnik v Plevljah je ob črnogorski meji postavil močan vojaški kordon, ki onemogočuje prestop Črnogorcev. Na Črnogorce Turki zelo pazijo. Črnogorci so strašno razburjeni, ker jim branijo Turki na sejme v Novi Bazar. Sarajevo, 13. marca. Turški poveljnik v Plevljah je ostro ukazal, da Črnogorci ne smejo prekoračiti turške meje. 14trki odpošljejo še več vojakov na črnogorsko mejo. Turška vojna uprava zgradi tudi ob črnogorski meji več no-J vih čuvajnic in utrdb. Turki delajo za nove zgraone te priprave. Turki so to zato storili, ker zbirajo Črnogorci vojake ob turški meji in ker izkušajo vtiho-Vipljati puške in strelivo v Sandžak. HUDI POULIČNI BOJI OB RUHRI. Kolin, 13. marca. Delna stavka v premogokopih ob Ruhri se nadaljuje. Stavkujoči rudarji vprizarjajo boje na ulici. Včeraj so stavkujoči rudarji streljali v Ilambornu z revolverji iz okeri na policijo. Prebivalstvo je strašno razburjeno. Trgovci so zaprli svoje trgovine. Stavkujoči rudarji so pobili po ulicah vse svetilke. V bojih s policijo sta bila nevarno ranjena dva policijska komisarja in veliko policijskih uradnikov. (Kakor znano, stanuje v Ham-bornu zelo veliko Slovencev, ki imajo tu svoje društvo sv. Barbare z lepo zastavo. Slovenski delavci imajo tu tudi slovensko službo božjo. Slovenskim delavcem pastiruje tu p. g. rektor Koster, rojen Nemec, ki se je radi slovenskih rudarjev naučil slovenskega jezika. Hamborn je največja vas na svetu, ki ima nad 100.000 prebivalcev.) RAZBITA POGAJANJA STAVKUJO-ČIH RUDARJEV NA ANGLEŠKEM. London, 13. marca. Pri pogajanjih med zastopniki angleških stavkujočili rudarjev in zastopniki lastnikov rudnikov se ni doseglo sporazumljenic. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V RUSKI DUMI. Pe'erbnrg, 13. marca. V ruski dumi je vložen predlog za uvedbo aktivne in pasivne ženske volilne pravice. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V GALICIJI. Tovorna vlak zavozil v osebni vlak. Trije mrtvi, nad 100 ranjenih. Krakov, 13. marca. Danes zjutraj $>b 5. uri se je na postaji Tizebi, ki leži eno uro od Krakova, zgodila strašna net-reča. Neki tovorni vlak je zavozil v osebni vlak, s katerim se je vozilo 1000 delavcev in izseljencev. Razbili sta se obe lokomotivi in 20 železniških voz. Iz razvalin so dosedaj potegnili 3 mrtve in nad 100 ranjencev, ki so jih prepeljali s posebnim vlakom v Krakov. Pogled na ponesrečena vlaka je bil grozen. Ranjenci so iliteli in klicali na pomoč. Pred postajo v Krakovu se je zbrala velikanska množica, ki je čakala posebnega vlaka. Na postaji Krakov so zdravniki obvezavali ranjence in več ranjencem ampatirali roke in noge. Ker je zmanjkalo rešilnih voz, so pre-peljavali, ranjence s postaje v bolnico v vozovih, s katerimi se prevaža pohištvo. Med ranjenci se jih še veliko bori s smrtjo. Sodna komisija se je odpeljala na lice mesta, da dožene, kdo da je nesrečo povzročil. STRAŠNA NESREČA NA MORJU. Bombay, 13. marca. Na neki ladji, ki je vozila dinamit, je dinamit eksplodiral. Ladja je zletela v zrak. Mrtvih je vseh devet mornarjev, ki so se nahajali na ladji. TRIKRATNI MORILEC OBEŠEN. Miskold, 13. marca. (Ogrsko). Morilca Edvarda Rogula, ki je usmrtil tri osebe, so danes tu obesili. Razne slvaii. Kandidat v letalnem stroju. Znani francoski aviatik Vedrines kandidira v senat. Vedrines je sklenil, da se na svoje volilne shode ne bo vozil, marveč da bo na nje poletel z aeroplanom. Ali je Maczoch pobegn i ali ne? Iz Varšave se poroča, cla Maczoch ni pobegnil. Podrta šola. Mrlvi učPelji in učenci. V Golonešu, ki leži med Oswie-cimom in Krakovom, se je šolsko poslopje podrlo. Mrtva sta dva učitelja in pet učencev, veliko jih je pa nevarno ranjenih. Dinamit razpočil v šoli. V 5. razredu ljudske Šole v Bubnu je eksplodirala dinamitna patrona. Učencu Se-kuyu, ki sc je z njo igral, je odtrgala na desni roki več prstov. Primorske vesli. p Iredentizem pred poroto Pred celovško poroto se je vršila včeraj obravnava proti tržaškemu patriotične-mu listu »Corriere Adriatica«, ki je priobčil članek, v katerem je napal višjega poštnega svetnika Dudana, očitajoč mu iredentizem. Vsi trije uredniki so bili obsojeni, eden na 600 K, drugi na mesec zapora in tretji na 30 K globe. Dudan jc trdil, da jo bil priobčeni članek kriv, da ni postal viceravnatelj. p Strašna nesreča se je zgodila dne 12. t. m. popoldne ob pol štirih na kolodvoru v Divači. Na obračalni plošči (Drehschcibe) so poskušali dvigajo (granik). V jami pod mostom je bil pri delu železnični ključavničar Ivan Ro-scher. Po npsreči se dvigalo preobrne in pade na Roscherja. Stre mu glavo in ga tudi na telesu hudo poškoduje. Ko so ga dvignili izpod dvigala, je šo enkrat zdihnil in takoj umri. Bil je star 34 let. Zapušča vdovo in majhne otroke. p Dva konknrza v Gorici. V RaŠtelju je šel v konkurz laški trgovec Oto K r a i n e r, ki ga je dalo sodišče zapreti. Dalje so zaprli tudi trgovca s kolesi Ivana T a b a j a, tudi Lah, ki je imel zveze s Krainerjem. Sedaj je faliral še laški trgovec Marcuzzi. Razmere na goriškem trgu so vedno žalostnejše. p Za železniškega uradnika se je izdajal. Brejc Iv. se je izdajal za železniškega uradnika (asistenta) pod imenom Gliha. Dan za dnevom se zglašajo pri preiskovalnem sodniku osebe, ki so bile ogoljufane od Brejca. Ker je na sumu, da je še mnogo drugih opeharil, se dotičniki poživljajo, naj se nemudoma zglasijo pri preiskovalnem sodniku v Gorici v svrho preiskave. ANARHISTI PRIPRAVLJAJO NAPAD NA LAŠKEGA KRALJA IN LAŠKE MINISTRE. Neapoljski »Mattino« poroča: Iz Soluna sta v Neapolj odpotovala dva nevarna anarhista, Čeh Miha Bohola-fliz in neki Makedonec. Policija je obveščena, da nameravata napasti Giolit-tija, di San Giuliana in eventualno laškega kralja. Baje so mladoturki najeli anarhista. MILIJONSKA DEDŠČINA ŠPANSKEGA KRALJA. Bivši župan v Casaville je volil svoje premoženje, dva in pol milijona frankov, španskemu kralju. Ljubljanske novice. lj Sinočno predavanje. Sinoči je predaval v »Ljudskem domu« g. jurist Fr. J e ž z ozirom na dvestoletnico hrvaške pragmatične sankcije in skupno nevarnost, ki preti Slovencem in Hrvatom od skupnih neprijateljev Nemcev in Ogrov. Povdarjal je, da bi bilo treba med našim narodom vzbuditi več zanimanja za trializem. Končno je opozarjal na »Slovensko Stražo«, ki po svojih močeh skrbi, da se slovenska meja ne krči in ki brani pravice našega naroda. Predavanje je bilo dobro obiskano. lj Prihodnjo nedeljo zvečer dr. Krekova izvirna igra »Turški križ« v Ljudskem domu. Ta zanimiva narodna zgodovinska igra se bo v nedeljo prvikrat predstavljala v Ljubljani. lj šentjakobsko prosvetno društvo ima v četrtek ob pol 8. uri zvečer predavanje v društvenih prostorih; predava g. jcanonik J. Sušnik. Predmet predavanja: »Nekaj novega o neznanih svetovih.« Vstopnice za šentjakobski večer, ki ga društvo na splošno željo priredi dne 25. marca ob 7. uri na praznik Marijinega Oznanjenja, se dobe v društvu, kjer si vsakdo lahko vsak večer med pol 7. in 9. uro izbere najugodnejši prostor. lj Patronat Vlncencijeve družbe za mladino v Ljubljani ima sejo v četrtek, dne 14. t. m. točno ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. (Katoliška tiskarna, I. nadstropje). Odborniki in delavni člani se tem potom naprošajo, da se seje zanesljivo udeleže. lj Bajdetova iznajdba »Klaviolina« na ogled. Vsi interesenti se vljudno vabijo, da si ogledajo najnovejšo iznajdbo našega rojaka g. L. B a j d e t a, vijolino, ki se igra s tipkami, ki jo je zval »Klaviolino«. Tvornica se nahaja na Dunajski cesti Št. 73 (Zajec & Horn). Glej današnji inserat! lj Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek častni večer gdč. Thaler-jeve, operne in operetne pevke ter igralke. Poje se opereta »Dijak pros-jak« (za lože par). — V soboto prvič E. Kristanova socialna drama »Tovarna«. — V kratkem proslava 251etnega delovanja dnevne blagajnicarke ge. A. Češarkove. IjUmrli so v Ljubljani. Jera Vel-kovrh, zasebnica, 86 let. — Andrej Pogačnik, tovarniški delavec v pokoju; 76 let. — Ivana Ogrin, babica, 57 let. lj Umrla je v Gradcu mati davčnega svetnika Gvidona S c h n e. d i t z a g. Josipina Schneditz, stara 90 let. lj Poneverba. Dne 9. t. nt. si je pri izposojevalki koles ge. Ani Gorčevi nek neznan človek za dve uri izposodil žc obrabljeno »Dtirkopp« - kolo, katerega še dosedaj ni pripeljal nazaj. Nepoštc-njak bode gotovo skušal kolo kje prodati, na kar se občinstvo tem potom opozarja. lj Tatvina v vlaka. Danes ponoči je bila tesaču Matiji Bajtu ukradena med Jesenicami in Ljubljano vreča obleke. Oškodovanec sumi, da mu je obleko med spanjem nekdo ukradel, ali pa iz ijobnositi vrgel .skozj QkDO. lj Sejen in lačen tat. V soboto zvečer je nek dosedaj še neznan storilec na Sv. Petra cesti vlomil v neko čum-nato ter tam ukradel štiri litre ruma, steklenico kislih kumare in hleb kruha. lj Aretovan subagent. Predvčerajšnjem je na južnem kolodvoru službujoči nadistražnik Jakob Kržan prijel 1. 187S. v Koženici na Hrvaškem rojonega Milana Kraljiča, kateri je preskrbel desetim osebam potne listine na tuja imena ter jih hotel na lastno pest spraviti v Ameriko. Kraljiča so izročili deželnemu sodišču. lj Prijeta tatica. Včeraj je v Kolodvorski ulici prodajalki Tereziji Snoj ukradla Jožefa Bretkovič rodom iz Novega mesta ženske čevlje, vredne 9 K. Štajerske novice. d Kat. akad. tehn. društvo »Zarja« si je izvolilo na svojem I. rednem občnem zboru za leto 1912 dne 8. t. mes. sledeči odbor: iur. Jakob Hodžar, predsednik, iur. Alojzij Remec, podpredsednik, med. Zoran Jošt, tajnik, med. Jakob Rebernik, blagajnik, phil. Ivo Si-vec, knjižničar, phil. Josip Gombotz, gospodar, med. Ludovik Kramberger, odborniški namestnik. š Obsodba nemškonacionalnega politika. »Pfui Wastian« se je razlegalo v v pondeljek, dne 11. t. m. na nemško-nacionalnem zborovanju v Gradcu. Šlo se je za to, kdo je pravzaprav glavni krivec, da v deželnem zboru ni prišlo februarja do rednega dela. Nemško-nacionalni poslanci razun Otterja so vsi trdili, da so slovenski poslanci krivi slabega gospodarstva radi obstrukcijo. Drugega mnenja je bil poslanec učitelj Otter in drugi govorniki. Šumelo je po nabito polni dvorani trgovske hiše ogorčenja nemškonacionalnih volilcev proti kliki, ki tako slabo gospodari v deželi in ki pod vodstvom Wastiano-vim ne privoli Slovencem niti trohice pravic. »Pfui Wastian«, se je slišalo zaporedoma, žvižganje je donelo po dvorani. Vse poslance, ki so se skušali pred občinstvom opravičevati, so izžvižgali. Graški nemški listi sami poročajo, da tako dobro obiskanega shoda nemški nacionalci že dolgo niso imeli. In če pomislimo, da je bila resolucija, v kateri se hudo obsojajo tisti nemški poslanci, ki so zabranili sporazum in se zahteva razpustitev deželnega zbora, bila sprejeta z vsemi proti enemu glasu, potem si Wastian lahko sam zra-čuni, kdaj bo frčal iz deželnega zbora. š Samoumor deklice. V Mariboru je zavžila -40 gramov morfija in se nato obesila v svoji spalnici 181etna Alojzija Laupal, hčerka umrlega šolskega sluge, ker so ji očitali, da nima službe. š Stavka. V Lorberjevi tovarni v Žalcu so stopili delavci v stavko. š Slovensko obrtno društvo v Celju ima redni občni zbor v nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne v celjskem Narodnem domu. š Smrtna kosa. V šmihelu nad Mozirjem je umrl po kratki in hudi bolezni posestnik in bivši cerkveni ključar Franc Goltnik, po domače Napot-nik. N. v m. p.! š Županom je izvoljen v trgu Gor-njigrad v Sav. dol. notar Drukar. š Otvoritev nove bolnišnice v Stif-tingfalu pri Gradcu. Kakor se nam poroča. bodo 15. aprila t. 1. otvorili novo bolnišnico v Stiftingtalu pri Gradcu. Bolnike bodo iz stare bolnišnice prepeljali v novo na vozovih sanitetnega društva »Rdečega križa«. KNJIGOTRŽTVO. Novi cestni zakon je izšel ravnokar V zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani s sloveneko-nemškim besedilom pod naslovom: »Zakon z dne 2 1. febr u a r j a 1912, veljaven za v o j v o d i n j o Kranjsko glede gradnje in vzdrževanja javnih neerarskih cest in potov.« — Cena 1 K 20 vin., trdo vezano 1 K 50 vin. Ne v Amerikol Ta naslov ima 16. zvezek Ljudske knjižnice. Alešovec je napisal to povest na podlagi resnične zgodbe, ki predočuje nevarnosti Amerike, vzbuja ljubezen do rodne grude in odvrača bravca od želje hiteti čez ocean bogatit tujce. — Alešovec pripoveduje na tisti mični, domači in živahni način, ki je le njemu last<*. Nauk, ki veje iz cele povesti: Ljubo doma, kdor ga ima, se bo utisnil bravcu globoko v srce. Povest je izšla v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja 1 K 50 vin., vez. 2 K 40 vin. Mnenje g. dr. Drumffe Plevna. Mnenje g. dr. Drumffa Trst. Čast mi je, da sem preizkušal Vaše Serravallovo Kina vino z železom na lastni hčeri, konvaloseotni po želodčni bolezni, brez toka in moči. Z uporabo dveh buteljk Vašega preparata je bolnica mnogo okrevala, pridobila je v kratkem vse moči in je popolnoma ozdravela. Zato je zame Serravailovo Kina vino z železom najboljše obnavljajoče krepilo. Plevna, 13. novembra 1909. _ Dr. A. Drumeff. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-3 m, sred. tlak 736-0 mm n»a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura PO Culziju Vetrovi Nebo a cs 'S t S £ S 5 •O > U t. 12 9. zveč. 742-4 ti-6 sl. szah. jasno 13 7. zjutr. 7426 40 Sl. jug oblačno 40 2. pop. 742-2 8-6 sr. vzh. » Srednja včerajšnja temp. 6-8» norm. 3-0". t Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, britko vest, daje naš iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče in stari oče, gospod Hnfon Žfbzrt posestnik včeraj, dne 12. marca t. I. ob 42 ti uri ponoči v starosti 70 let blaženo v Gospodu zaspal. Pogrebdr agega rajnika bo v četrtek, dne 13. t. m. ob S uri iz hiše žalosti Novi Udmat št. 46. na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomin. Sv. maše se bodo brale v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 13. marca l'J12. Žalujoči ostali. I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk Klavijolina vijolina s tipkami in lokom, najpripro-stejše igranje, nežen, dalekodoneč glas. Interesentje sc vabijo na ogled! Prospekti brezplačno! *Patenti v vseh državah. 785 Tvornica klavijolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta 73. fr. F. ШЕС, Ljiiia, Sini it! štet 9. Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 бо 1138 naprej. Gramofone od K 25'— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejšo vrste za gostilničarjedajem na mesečno obroke. Igle za gramofon tisoč od K t*80 naprej, —-Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. S pridno, simpatično gospico, trgovsko hčerjo, u starosti od 24 do 30 let, ki ima veselje do trgovine in dote najmanj 15 tisoč kron, se želim seznaniti. Imam dobro idočo trgovino na deželi, v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem. Sem iz dobre hiše, izobražen ter želim tudi takšno gospo. Pisma s fotografijo pod šifro Resnost 88, Maribor, glavna pošta, poštno ležeče. 759 ki je z dobrim vspehom dovršila trgovski tečaj (na dekl. liceju) želi primerne službe. — Blag. ponudbe pod št. 617. na upravništvo. кхкккхккхикикки Imam za prodajo 70 hI belega vena. Cena po dogovoru. V zameno vzel bi en vagon iesa t. j. tramov in desek S. FRANCEL, 788 Beram, p. pazin, Isfra. Proda se radi preselitve ev v sredini trga na Gorenjskem, četrt ure od železnice, z vrtom, gospodarskim poslopjem ter nekaj polja. Ponudbe pod ===== „11.633 M" ........ 65!) na upravništvo lista. Odda se takoj Šelcnburgova ulica 6: srednje velik ulični lokal s poleg ležečim prostorom za skladišče pripravno za trgovino oziroma za obrt, Pojasnila pri hiš. posestniku ravno-tam II. nadstr. desno. 101 s prostorno 721 verando za šest miz. — Vse je jako lepo izdelano iz hrastovega in mecesnovega lesa, krito z angleškim škriljem ter popolnoma v dobrem stanu. — Več sc izve pri lastniku Fr mc Jarcu o ITIsdoadah pri Llubljimi. Ha tisto poslovodje je prosta v malem mestu, kjer je tudi gimnazija. Ponudbe na uredništvo „Slovenca". 79^ Kuharica dobro izurjena, vešča slovenskega in nemškega jezika., želi slnžbe pri kaki boljši rodbini. — Našlov se poizve pri upravništvu „Slovenca". zeo Ivan Kacin, Novi (lit, Ljijai izdelovalntca harmonijev po amerikanskem si-stemu. Izdelujejo sc vsake vrste harmoniji, spe-cijalno po naročilu. Harmoniji so lahko ogledajo, ne da bi se sililo k nakupu. Cenik gratis in franko. 755 Bratovščina sv. Trojice v Kamniku sklicuje občni zbor ki so vrši v nedeljo, dne 17. marca 1912 ob 3. uri popoldne v „Kamniškem Domu". DNEVNI BED : t. Poročilo o stanju blagajne. 2. Raznoterosti. 782 Odbor, Išče se kakor tudi eno k dvoma osebama, katera mora znati prati in biti za vsako delo pri hiši. Posebno se gleda na snažnost. Več se poizve pri A. Hauptmanna nasl., Resljeva cesta 4. Blizosemslta zaoarorcaEna dražba za žipijente Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. 452 se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami. Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. Rezerve „ „ „ 112 Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 10, kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. Nadzornik za Kranjsko CIRIL GLOBOČNIK, Ljubljana, Elizabctna cesta 4. Izdelki soaidKh шшштм Zmerne cene. =F ❖ Zaloša pshKbra in tapetniškega шааз Fr. Kapns, LfublSana Marije Terezije cesta št. 11. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žšmnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd. 2924 Sprejemajo se tudi opreme hotelov. J ШШШ IZPELJAVA vseb poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa clavna In stranska mesta to- in inozemstva. IN MENJALNIĆNA DELNIŠKA DRUŽBA Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. Osrednja menjalnica: _ _ DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrl rn 7П i p P * Bađ9"' CeSka Kamnics, Cslka Lioa, Brno. Gatlonza, N. Graslil?, KraHov, Litomericr. Moravski 1 UUI U£llll>G. Zumberg. Mt»dlinq. Мегзг No»iJitln, Р1геп. Praga,Lifiarce, TepMce Senov.Dun.Novomcslo.Cvltava. C. KR. PRIVIL. BANČNA Akc. kapital: <0,000.000 kron. m внсш NAKUP IN f HOĐHJ.1 £ vseh vrst rent, ooiigacij, driavniii papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. - Zavamaip proti \im pri Mii srači invreiipapip 7 Prospekte in cenike premii zasloni in irauko. TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE: 3559 Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin V Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenlce Obisk strokovnih Inženirjev na željo so v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega chica po priznano nizkih cenab. Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcija za datne in deklice 750 • v v O. Bernatovič, Zlate svetinje: Berlin. Pariz. Bim itd. Izdelovntel) O. ijobliana. Stritarjeva ulica ? Jako ugoden nakup! I ... * veliko, prostorno hišo. kjer je bila OM ПП\РЛ vn dolgo let trgovina in gostilna, obširno tU[lU PUJUJIIU gospodarsko poslopje, e veliko vinsko kletjo, ilva velika domača vrta. 6 oralov prvovrstnega zemljišča, blizu postaje Fojjuane, Spodnjo Štajersko,je KpmmT'pog-'ji takoj naprodaj. в-вОМК.°Хи|о ШЉо ostane vknjiženo v hranilnici. Naslov pri upravništvu lista pod štev. 708. 708 Moderna oprava za pisarne in sobe za gospode Glo£owski k Co. c.in kr. dvor. založniki, Gradec, JoanneumringS, Telefon štev. 384. Prevzema popolne oprave in izdeluje proračune in načrte po lastnih arhitektih. Dobavlja tudi na plačila v obrokih. Prospekti zastonj in poštnine prosto. 539 m - Proč z britvijo I Zakonito zavarovano. : Higienično brijenje • brez noža, brez aparat:!. — Treba satno namazati z milom, oprati in v 5 minutah jc brijenje brezhibno opravljeno. Ranjenje nW!lHH|!l!l!l!l||!l|l|M . izključeno. - Nikake .i—bolezni. Ne peče vas, kot po britvi. — Naš izdelek »Messcr vveg« jc zajamčeno neškodljiv, in ga stalno nadzoruje sodni kemik dr. G. Bischoff v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika skatlja za ca. 50-kratno rabo proti vposlatvi K 5'50 ali po povzetju (50 v. več). Kompletna garnitura potrebščin K 1. „Messer wag"-Vertneb, Dunaj II. Schi);lerhofga3se 5 odd. L. 739 Številna zdravn. priznanja. 1000 priznalnih pisem V inozemstvu z velikim vspclioin že 3 leta uvedeno. Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi belomesnati kranjski Sprejema tudi naročila za semensko ajdo, oves, fižol, trave in vse vrste drugih semen. 751 Zaloga pristnih domačih vin. ki že rodi 10 polovnjakov vina, a je še nad 1000 m1 rigoliti, v imenitni krasni legi, tik župne cerkve sv. Kme, p. Pristova, Štajer., se proda. Hiša zidana, z opeko krita, jo sposobna za vsako obrt, sosebno za trgovino, katero ni blizu, ima dve sobi, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 1 hlev, njivo in vrt. Vse v dobrem stanju. Na posestvu je 2000 K intabuliranili. Cena 0000 K. D.iljna kupnina po 4000 K se lahko plačuje nn roke pod ugodiiimi razmerami. Pojasnila daje Blaž Prah, posestnik pri Sv. Križu, p. Rogaška Slatina. 755 za pomladansko in poletno sezono mz. Kdebh 310«tr.dolg.»(liKiSSSS kompletno nnsno obleko i kupon 15 кГ0П (suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le 1 kupon 20 kron Kupon za orno salonsko obleko li IfO* —, kakor tudi blago za površniko. turistovsko obleke, svileni kamgarn. itd., pošilja po tovarniški ceni kot roelna in solidna, dobroznana 425 zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu. Vzorci zasloni in Iranko. Vsled dlrcl