TRST, petek 20. septembra 1957
Leto XIIt.. Št. 221 (3759)
^ mm
ORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93.808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
FLRJ: Uvod 10, mesečno 210 din, Državna založba Slovenije, štvo tržaškega tiska O. ZOZ - Trst
Začetek splošne razprave pred skupščino OZN
Japonska poziva velesile na sporazum predvsem o prekinitvi jedrskih poskusov
Dulles je s svojim govorom znova ustvaril ozračje «živčne vojno - Madžarsko vprašanje zopet sprejeto na dnevni red Zavrnjen indijski predlog o kitajskem predstavništvu
NEW YORK, 19. — V glavni skupščini OZN se je Ghnes začela splošna razprava, med katero bodo razpravljali o najvažnejših svetovnih vprašanjih, zlasti o razorožitvi, Srednjem vzhodu, Alžiru in Cipru.
Prvi govornik, predsednik brazilske delegacije Oswal-Aranha je obsodil dejstvo, da svetovne velesile izdelujejo vedno bolj grozno orožje, namesto da bi se razorožile. Ugotovil je nato, da so tudi države, ki so naj-trpele med vojno, sedaj Popolnoma obnovljene in so prekoračile predvojno življenjsko raven, medtem ko v drugih državah življenjska raven stalno slabša. Poudaril je, da to ne more tra-ker obstaja meja, onstran atere hi neenakost lahko fUozala svetovno skupnost, latern je Aranha izjavil, da mora svet rešiti trenutna resna vprašanja, če hoče preži-Veh, ter je poudaril, da je zaostritev nacionalizma v sve-u rezultat in ne vzrok pomanjkanja razumevanja in nepravične porazdelitve gospodarskih in finančnih virov. Na koncu je brazilski delegat izjavil, da morajo Združeni na-odi pokazati vladam pot, po kateri naj hodijo, in uporabi-Vso svojo moralno oblast.
Govoril je zatem ameriški državni tajnik Dulles, ki je Pozval Sovjetsko zvezo, naj nova pregleda svoje stališče o zahodnih predlogov o razorožitvi.
“Tudj če se bo Sovjetska eza še dalje upirala našim Predlogom, je izjavil Dulles,
za nas še dalje veljavni.
naa ,
e Sovjetska zveza ne sprej-e medsebojnih inšpekcij, se am k0 zcjej0 previdno o-iih iedrske poizkuse, ki pa J n bomo usmerili k spopol-‘tvi orožja, ki bo v največji en brez radioaktivnih izža-veyanj’ ki so nevarni za člo-ka». Nato je Dulles pozval družene narode, naj pošljejo Pazovalce k enemu od prihod-kus amer'akih jedrskih poiz-
, “loda mi ne moremo verje-■ }e nadaljeval Dulles, da je n vJdJska zavrnitev naših p edlogov dokončna. Nikoli v V 1 s* ni toliko držav s tako hko vojaško silo .sporazumi0, da se omogoči tako ob-yzep	razorožitveni ukrep.
^ aka država, ki se noče pri-r Uzi'i temu sporaAimu, mo-n Prevzeti veliko odgovor-st pred svetom. Ce se sen-v .v°jne ne razprši, čaka člo-p ?*Vo	tragična prihodnost.
modnost, v kateri se bodo n-1	' . ljudje, zato da osta-
Po 1° *'V'' Prlvacliti življenja srn .. zemljo, da se ubranijo • ] r • Prihodnost, v kateri bo n<) vek vedno bolj suženj ved-nJa»Ve stroškov oboroževa-
^.«Toda svobodni narodi, čla-zav^jdodbora za razorožitev, p racaj o tako prihodnost, je '5.raV^en* so sPrejeti pogo-Žrte R0 za nPkatere od njih tv 'm.ki za druge pomenijo
ie. ki tev.
p*«?nje, zato da se ustvari va ozaj’ ki naj zmanjša ne-njj nost, vojne, ne samo jedrne« v°ine. pač pa vsake voj
nih”e Organizacija združe-ločn nar°dov z vso svojo od-nj °stjo podprla te predloge, °u ^^P.Soče, da bodo na kon-Vanja	splošnega odobra-
5kim,zvez' z bodočimi ameri-de v. idrskimi poizkusi, gle-j0 Katerih je izjavil, da ima-no«tname.n «°dpraviti nevar-le, radioaktivnosti«, je Dul-vje dejal, da se zdi, da So-nien avezi ni všeč tu teh-dalj ryzvoi. «ker rajši še kot . ohsoja jedrsko orožje je . .rahovito orožje«. Dulles stjij.^lnl’ da je to sovjetsko biii'- e ’zraz želje, da «mo-VdH 'ra m°ralne in verske nih v° Pr°ti vladam svobod-nj °rzav in da pri tem ohra-Vpuzase, ki je prosta takih Van: 0v.' privilegij za izdelo-,e ih kopičenje jedrskega
in drugih obrambnih paktov«.
»Sedanji sovjetski napori, je nadaljeval Dulles, so dosegli večje uspehe v Siriji, kjer se je orožje, ki ga je dobavil sovjetski blok, sprejelo z navdušenjem, kjer je politična oblast padla v vedno večji meri v roke ljudi, ki so odvisni od Moskve. Med posledicami tega stanja je, da je Turčija sedaj pred naraščajočo vojaško nevarnostjo zaradi znatnega kopičenja sovjetskega orožja v Siriji, ob južni meji Turčije, ki se izvaja sporazumno s sovjetsko vojaško oblastjo ob severnih mejah Turčije. Pretekli teden je Sovjetska zveza skušala z ustrahovanjem prisili Turčijo, naj ne spremeni notranje razmestitve varnostnih sil.
Dulles je dejal dalje, da se skuša Sovjetska zveza sedaj «z neposredno in posredno akcijo kršiti svobodo, neodvisnost in nedotakljivost držav Srednjega vzhoda z odkrito kršitvijo priporočil Združenih narodov«. Nadaljeval je: «Mnenja smo, da ta sovjetska akcija lahko privede države, ki dobivajo sovjetsko orožje, do neposrednih napadalnih dejanj. So ljudje, ki se zaradi razpoložljivosti važnih količin sovjetskega orožja čutijo prevzeti z nadnormalnim čutom moči. Ti ljudje so nahujskani proti svojim sosedom. Gre za zelo nevaren položaj. Gre za položaj, ki ga mora skupščina proučiti in obravnavati. ZDA si pridržujejo pravico staviti konkretne predloge med to razpravo«.
«ZDA so pripravljene prispevati k gospodarskemu razvoju tega področja v pogojih, ki lahko okrepijo svobodo In neodvisnost teh držav. Toda to ne bo mogoče doseči, dokler bo to področje veljalo za predmet zavojevanja in za temeljni potencial za gospodovanje nad .Evropo, Az‘j° ali A-friko«.
Za Dullesom je govoril laponski zunanji minister Fuji-jama. Pozval je skupščino, naj da prednost med svojo razpravo predlogom za prekinitev jedrskih poizkusov, «ki naj jo spremljajo potrebni pogoji, kakor so nadzorstvo in inšpekcije«.
«Moja delegacija, je dodal minister, misli zastaviti vse sile, da se na tem zasedanju glavne skupščine doseže kakršna koli rešitev tega vprašanja. ki terja bolj nujen postopek kakor katera koli druga stran razorožitve«.
Pozval je zatem velesile, naj opustijo vsa nasprotja političnega značaja in naj se potrudijo, da se razorožitveno vprašanje naglo reši v duhu
sprave in medsebojnega zaupanja.
Globoko je obžaloval zatem, da razorožitveni pododbor ni dosegel nobenega konkretnega rezultata Na koncu se je zavzemal za odstranitev carinskih pregrad, ki jih postavljajo bolj napredne industrijske države.
Po govoru japonskega zunanjega ministra je skupščini odložila nadaljevanje razprave na jutri popoldne.
Med debato v skupščini je govoril tudi predstavnik Gane. Izjavil je, da čuti njegova država posebne obveznosti do vseh afriških narodov ali narodov,_ ki so afriškega porekla, ki se še borijo za osvoboditev izpod tujega jarma- «Vsak napad na človeške pravice ali vsaka plemenska diskriminacija, je dejal delegat, sta lahko nevarnost za mednarodni mir.« Izrekel je željo svoje vlade, da vzdržuje prijateljske odnose po možnosti z vsemi državami, in željo, naj bi se vsi spori reševali v duhu sprave in strpnosti.
Jutri bodo govorili Gromiko ter predstavniki Italije, Irske in Paragvaja.
Predsedstvo skupščine pa je zvečer s 13 glasovi proti 2 (S’Z in GSR) sklenilo sprejeti madžarsko zadevo na dnevni red 12. zasedanja.
Predsedstvo je dalje zavrnilo indijski predlog, naj se razpravlja o kitajskem predstavništvu v QZN. Sprejelo pa je ameriški predlog, naj se na sedanjem zasedanju to vprašanje ne proučuje. Proti ameriškemu predlogu so glasovale SZ. Norveška, CSR in Cejlon, vzdržali pa sta se Gva. temala in Tunizija.
 «» .
Novo znižanje oboroženih sil v ZDA
W ASHlNGTOiN, 19. — Ame. riški tajnik za obrambo Wil-son je odredil nadaljnje zmanjšanje števila ameriških oboroženih sil za sto tisoč mož in to do 30. junija 1958.
Wilson je izjavil, da se zmanjšanje števila ameriškega vojaštva ne tiče razmestitve ameriških sil v tujini, po raznih znižanjih bo število vojaštva sledeče: vojska 900.000 mož mornarica 645.000, mornariški strelci (»marines«) 180.000, letalstvo 875.000.
 «»-------
Haas se vrne v Bonn
BONN, 19. — Predstavnik nemške vlade je izjavil, da se bo nemški poslanik v Moskvi tVilhelm Haas v kratkem vrnil v Nemčijo ter da je prišlo do tega samo iz zdravstvenih razlogov. Haas se vrača v domovino ravno v trenutku. ko so zašla nemško-sovjetska pogajanja na mrtvi tir. V Bonnu poudarjajo za-
časni značaj odsotnosti Haasa iz Moskve ter pravijo, da bi bil moral poslanik že mnogo prej iti na počitnice, ker ima hude motnje v krvnem obtoku.
Glavni odbor Nemške socialdemokratske stranke se je včeraj v Bonnu sestal in razpravljal o položaju, ki je nastal po Adenauerjevi zmagi. Po sestanku so objavili poročilo, v katerem izrekajo po-polno_ zaupanje Ollenhauerju. Politični opazovalci pa pravijo, da gre le za formalno dejanje ter da se slišijo številne kritike proti Ollenhauerju, njegovemu namestniku Mellie. su in organizatorju volilne kampanje Heineju, čej da so slabo organizirali to kampanjo.
Atomska eksplozija pod zemljo
NEVADA, 19. — V nevadski puščavi so danes napravili poizkus, z eksplozijo majhne atomske bombe 250 metrov pod zemljo. Poizkus so napravili v okviru znanstvenih raziskovanj v mednarodnem geo-fizičnem letu. Zračni val, ki ga je povzročila eksplozija, bo dal znanstvenikom važne podatke o strukturi zemeljske skorje.
Bombo so postavili na večji prostor na koncu Vijugastega GOO metrov dolgega tunela, ki je vodil do sredine nekega griča. Kakor so predvidevali, ni ekspolzija povzročila nobenega vidnega učinka. Opazovalci, ki so se namestili pet kilometrov od kraja poizkusa, niso opazili nig posebnega.
Predstavnik komisije za a-tomsko energijo je izjavil, da bi utegnilo poteči tudi eno stoletje, preden bo mogoče znova vstopiti v predor in to zaradi radioaktivnosti, ki je nastala po eksploziji."
Vsem seizmologom so spo-! ročili točen kraj in trenutek eksplozije. V tehnološkem zavodu v Kaliforniji, ki je oddaljen 300 milj od kraja eksplozije, so registrirali eksplozijo. Aparati so zable-žili 5. stopnjo lestvice Richter. Tudi aparati kalifornijske u-niverze v Berkleyu, ki je oddaljena 350 milj, so zabeležili eksplozijo.
Titov poziv velesilam, ki so odgovorne za današnjo napetost
Pakte, ki so element napetosti in vojne naj zamenja sistem kolektivne varnosti
Dokler ne bodo vse države, zlasti velike, sprejele tudi v praksi načela neodvisnosti, bo to stalni element za spopade ■ Nobenega opravičila ni več za obstoj atlantskega pakta in tudi varšavski pakt bi prenehal obstajati, če bi se prvi razpustil
(Od našega dopisnika;
BEOGRAD, 19. V članku, ki je bil objavljen v zadnji številki ameriškega časopisa «Foreign Affairsv, izraža predsednik Tito mnenje, da vlada danes v svetu zaskrbljujoče ozračje in da se nikoli ni govorilo toliko o vojni oziroma o mini kakor danes. Istočasno se intenzivno pripravljajo takšna sredstva za uničevanje, kakršnih zgodovina ne pomni. Nerazumljivo je, da so danes na svetu ljudje, in to celo na odgovornih me-
stih, ki zastopajo stališče sile in se celo uporno pripravljajo, da se mednarodna vprašanja rešijo s silo. Tito opozarja na posledice eventualne tretje svetovne vojne in ugotavlja, da sta se obe zadnji svetovni vojni končali drugače, kot so želeli tisti, ki so ju začeli.
Ko analizira vzroke današnje mednarodne napetosti, rito ugotavlja, da imajo ti vzroki svoj začetek v nepravilnih pogledih protagonistov tehe-
ranske, Jaltske in drugih konferenc. za katere je bil ves svet samo tr: velike sile, medtem ko so na vse ostale države gledali z očmi varuha ter so zanemarjali težnje in interese drugih narodov. Z razdelitvijo na interesna področja so se hotele vnaprej onemogočiti težnje narodov po neodvisnosti. Tudi danes podpirajo nekatere države na Zahodu v propagandne namene načela neodvisnosti, v praksi pa ravnajo popolnoma nasprotno. Istočasno jih to ne moti, da obtožujejo druge, da kršijo
Nasprotja med privrženci atlantizma in pristaši samostojnejše politike
Bettiol kritiziral tajništvo KD in ravnanje predsednika Gronchija Poslanci so ponovno obsojali ravnanje vlade v zvezi z dogodki v San Donaciju, o katerih bodo razpravljali v torek
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravljanje o proračunu notranjega ministrstva. Notianji minister Tambrom je pri tem povedal, da bodo o interpelacijah o dogodkih v San Donaciju razpravljali prihodnji torek. O resolucijah pa bodo razpravljali, ko se končajo diskusije o proračunu notranjega ministrstva. Vlada se je hotela z odložitvijo odgovora o teh krvavih dogodkih u makniti diskusiji, kar pa ji ni uspelo. To vladno zavlačevanje je še bolj podnetilo nekatere poslance, ki so zato nastopili še ostreje.
Prvi je go.voril demokrist-janski poslanec Facchin, ki je dejal, »da se delovanje vlade ne more istovetiti z ravnanjem nekega policijskega od delka«. Socialist Ferri je dejal, da so pri tragičnih dogod. kih prizadeti vedno le revni ljudje, ki se borijo za svoj goli obstanek in zahtevaju izboljšanje svojih obupnih življenjskih razmer. Prenehati je treba končno s prakso, da se vedno zvrača odgovornost za prelivanje krvi na demonstrante, da se prikrijejo napake in odgovornost policije in upravnih oblasti. To ne rešuje ugleda vlade, marveč ga ji le jemlje, ker vzbuja v javnem mnenju nezaupanje v oblasti.
Ferri je tudi dejal, da vla-
0r°žja#
1« ,?Da ie Dulles tako-tre. z°ačil njih glavne smo-m*njšati hočemo v čim hih mer' nevarnost nenadnost napadov ’n s tem nevar-V Vojne, preprečiti hočemo r>t, 71 Vrč ji meri bodočo upo-Vsi, Jurskega materiala v
Črn
fie
,rn0
namene. Omogočiti ho-
„ postopno zmanjšanje oh-ja. oj ,zal?£ jedrskega orož-n0st °straniti hočemo nevar-razti’ k* s« jedrska sila
1 la	    a	•_
"todg
B«ot ®'.lVorn*m osebam zlobno
presega sleherno do-
lllltMIIIIIMIHIIIIIIIHIItlllllllllllllllllllllMIIIlllUlllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllltllllMIIIIMIJIIIintllllllllllllllllllllllHiMlIllliliiiiiiimiiiiiHiiiii
Drastični ukrepi proti inflaciji v Angliji
Angleška banka zvišala eskomptno mero na 7 odst.
Razburjenje v gospodarskih krogih - Omejitev kreditov in investicij - Skrčile se bodo tudi prodaje na obroke
LONDON, 19. — Guvernerski svet Angleške banke je danes sklenil, da zviša eskomptno mero banke od 5 na 7 odstotkov. To nenadno zvišanje eskomptne mere je le eden izmed ukrepov, katerih namen je zavreti inflacijo in okrepiti šterling. Hkrati so uradno izjavili. da ne nameravajo razvrednotiti valute. Nova angle-
bruhnila prva svetovna vojna, in so v enem samem dnevu zvišali eskomptno mero od 4 na 8 odstotkov, kmalu potem pa na 10 odstotkov. Kasneje m ta mera nikoli dosegla 7 odstotkov in je samo enkrat presegla 5,5 odst., in sicer septembra 1931, ko se je Velika Britanija odpovedala zlatemu kritju valute in zvišala eskomptno mero na 6 odst.
ška eskomptna mera je najvišja od leta 1920 dalje. Do te-
dor*	s	Srednjem vzho-
e sl
n*	svoje gospostvo
'•'■igo ADui'es izjavil, da «že ditelj; j*53 skušajo ruski
.	-	V- AV
d* 01 področju«. Dejal je, «0 , 0 Soyjeti leta 1940, ko Riti.*', skušali sporazumeti r PoHro Jem-. zahtevali, naj se južno od Batuma in pri*nia Perzijskem zalivu Vj*.s]: kot središče teženj So-lot0v * zVe:e (sporočilo Mo.
•>«
Je p": hcveinbra 1940) Dulles ti) , a da je Kremelj usme-'zhod	nnpore na Daljni
'(.g- P° Uvedbi Marshallo-%g, n*"ta >" severnoatlant-> . Pakta tod* ponovno jih !;u 7).e-r'i na Srednji vzhod
ftr..*™6- F"™
jruj. --1 puit-iu ko so se ^Fli °ni narodi z uspehom ter - z* obrambo Koreje. po »klenitvi pakta SEATO
dan po sklepu nemške Bun desbank. da zniža eskomptno mero od 4,5 odst. na 4 odst.
Guvernerji banke so se odločili za tako veliko zvišanje eskomptne mere, ker se je vrednost šterlinga v primeri z dolarjem tako občutno znižala, da mora Velika Britanija uporabljati svoje zlate rezerve in dolarje, da kupuje na inozemskih tržiščih šterlinge in s tem podpre svoja valuto. Predstavnik Angleške banke je izjavil: «Gre za zelo visoko eskomptno mero, ki so jo narekovale izredne razmere. Namen lega ukrepa je. da vlada dokaže, da je odločena z vsemi sredstvi ohraniti vrednost šterlinga.«
Veliki povišek eskomptne mere bo povzročil zvišanje obrestne mere za vsa posojila. To pa je napravilo globok vtis na londonske gospodarske kroge. Ti so res pričakovali zvišanje eskomptne mere, toda le za pol do enega odstotka. Samo dvakrat v zgodovini je Angleška banka zvišala eskomptno mero kar za dva odstotka naenkrat. To se je zgodilo leta 1914, ko je iz-
mero britanske vlade, da bo branila šterling v državi in v inozemstvu in je napovedal nove omejitve zasebnih in javnih izdatkov. Izdatke na javnem sektorju, ki bi jih bili morali v prihodnjih dve letih znatno zvišati, bodo obdržali na letošnji ravni. Ti izdatki obsegajo investicije vlade, občinskih uprav in nacionaliziranih industrijskih panog (premoga, plina, elektrike, prevoza in civilnega letalstva). Na zasebnem sektorju bodo bančne anticipacije v prihodnjih 82 mesecih obdržali na povprečni ravni preteklih 12 mesecev. Banke so že obljubile ministru, da bodo še bolj omejevale kredite. Minister je izjavil, da hoče vlada obdržati dosedanji tečaj 2.80 dolarja za šterling, ker meni, da je sedanja pariteta pravilna in da ustreza položaju plačilne bilance in trgovinskih izmenjav Združenega kraljestva. Thorneycroft je dodal, da ostane nespremenjena dosedanja marža fluktuacij šterlinga na borzah v okviru enega odstotka več ali manj. kakor določa uradni tečaj. Minister je izjavil, da so morali zvišati
eskomptno mero zaradi špekulativnega pritiska na šterling. Zvišanje pa je bilo vsekakor nujno, da se okrepijo ukrepi, ki so jih že prej sprejeli. Pri tem je minister dejal: «Ne bo nam mogoče zajeziti zvišanja življenjskih stroškov in ohraniti vrednost šterlinga, če bomo	skušali	trošiti	več	in živeti	bolje,	kakor	nam	dopuščajo naši viri in	naša	proiz-
vodnja. Namen sedanjih ukrepov	je, da	kredit	in pritisk
povpraševanja ne bosta prekosila virov in delovne sile, ki naj bi bili dejansko na razpolago.«
Minister odpotuje jutri na letno konferenco mednarodnega sklada v Washington. Jasno j*, da je namen današnjega ukrepa, prehiteti zahteve po razvrednotenju šterlinga. Današnja napoved je imela globok odmev v finančnih krogih. V pol uri so zakladni boni zgubili na vrednosti od 1 do 2 točk. Predstavnik zemljiških in hišnih lastnikov je izjavil, da gre za resen udarec za nakupovalce nepremičnin, ker se bodo zvišale hipotekarne obresti. Tajnik trgovinske zbornice Stevenson pa je izjavil, da bo zvišanje eskomptne mere prizadelo vse prebivalstvo. Finančni minister, »vlade v senci« Wilson pa je izjavil: ((Zahtevamo takojšnjo razpravo o tej zadevi v parlamentu.«
Po današnji seji vlade so pooblaščeni krogi poudarili, da bo prišlo do še večjih omejitev pri prodajah na obroke. Isti krogi poudarjajo, da na angleško vlado ni vplival nemški sklep o znižanju eskomptne mere.
da ne spoštuje ustave, ker ni uresničila določb o deželnih avtonomijah in ni izvedla reforme občinskega in pokrajinskega zakona in zakona o krajevnih financah. Komunistični poslanec Barbieri pa je o-pozoril na občinsko krizo v Florenci, kjer ni zaradi razdvojenosti v Krščanski demokraciji že devet mesecev prave občinske uprave .
Rep.iblpi.u.ck Caraangi je kritiziral korupcijo v Krščanski demokraciji, pri čemer je omenil razne ne rednosti v nekem mestecu v pokrajini Fro-sinone. Ravnanje vlade v zve. zi z dogodki v San Donaciju je kritiziral celo misin Almi-rante, ki Pa ni pozabil dodati, da v »lepih dučejevih časih se ni dogajalo kaj takega«, priti čemur so seveda levičarski poslanci odločno protestirali.
Danes sta se sestala poslanec Giolitti in senator Reale skupno z raznimi drugimi komunistični disidenti. Razpravljali so o skupni akciji in o vsedržavnem zasedanju bivših komunistov. Reale :n Giolitti se bosta ponovno sestala in razpravljala o stališču do bodoče volilne kampanje.
Danes se je razširila v Rimu vest, da je sirjiska viada ponovno povabila predsednika Gronchija, naj obišče Sirijo. To je ponovno podžgalo določene kroge, ki napadajo »revizioniste«. Po Gronchijevem povratku iz Irana se je zdelo, dr so se polemike nekoliko polegle, zlasti ko je Pella na seji ministrskega sveta in na tiskovni konferenci poudaril zvestobo atlantizmu. Toda zadostovalo je že križarjenje gospe Gronchi po Sredozemlju in vest, da jo bo predsednik Naser v Kairu uradno sprejel, da so vneti zagovorniki stoodstotnega atlantizma začeli postajati zopet sumnjivi.
Tudi Adenauerjeva zmaga je ohrabrila te kroge. Spomnimo se le na Malagodijeve in Ša-ragatove izjave, s katerimi sta hvalila Adenauerja, ki je po njunem mnenju popolnoma predan atlantizmu. Po drug: strani pa zagovarja del demokristjanov nekoliko bolj neodvisno zunanjo politiko zlasti v Sredozemlju. Pri tem se omenja tudi sredozemski pakt, v katerem naj bi bil poleg Maroka in Tunizije udeležen tudi Alžir. Zanimivo je, da je agencija, ki jo navdihujejo demokrisjtenski krogi, razširila vest. naj bi_ bili Alžirci zadovoljni s takšne vrste dežel? ne avtonomije, kot jo uživa Sicilija v Italiji. Seveda je to zelo malo verjetno, toda kaže, da namerava zunanje ministrstvo glede Alžira zavzeti precej neodvisno stališče. Toda možiost sklenitve sredozemskega pakta je -še daleč, zlasti če upoštevamo nepopustljivost Francije. Vsekakor pa bo bližnje razpravljanje o Alžiru v skupščini Združenih narodov kmalu pokazalo, kako je s 10 stvarjo.
Nasprotja med zagovorniki skrajnega atlantizma in privrženci samostojnejše politike so se pokazala tudi v sam: Krščanski demokraciji. Predsednik zunanje komisije poslanske zbornice Bettiol :e včeraj na seji zunanjepolitične komisije Krščanske demokracije napadel njeno tajništvo. češ da je zavzelo takšno stališče, ki bi utegnilo razbiti zahodno solidarnost. Bettiol je napadel tudi predsednika republike Gionchija ter ga obtožil, da se vmešava v vladno politiko in da nagovarja nekatere ministre, naj zagovarjajo določeno zunanjo politiko.
Medtem pa je poslanec Det Fante, ki pripada sKupmi Lau-
načela neodvisnosti. Dokler ne bodo vse države, zlasti velike, sprejele v praks; načela neodvisnosti bo to stalni element za razne spopade.
Nadaljnje korenine današnje napetosti v svetu izhajajo iz napačne zunanje politike Stalina in krutosti Molotova, ki sta po vojni s svojimi »odbijajočimi in napadalnimi stališči v zunanji politiki ustvarila vedno večje nezaupanje do Sovjetske zveze in zaskrbljenost v svetu«. Stalin je zelo operiral z raznimi grožnjami kar pa je imelo popolnoma drugačen učinek, kot si ga je želel. Najboljši primer za to je Jugoslavija, proti kateri je Stalin uporabljal vse mogoče oblike pritiska. Taka politika je pripeljala Sovjetsko zvezo do izolacije in do izgube ugleda, ki si ga je bila priborila z milijonskimi žrtvami sovjetskih ljudi v drugi svetovni vojni.
Nekaj vet realizma
Tito ugotavlja, da se zadnja štiri leta po Stalinovi smrti v Sovjetski zvezi trudijo, da popravijo napake Stalina, in da je čas, da tisti zahodni krogi, ki z nezaupanjem gledajo na Sovjetsko zvezo, pokažejo malo več realizma in razumevanja za akcije sovjetske vlade glede zmanjšanja mednarodne napetosti. Ce je Stalinova politika v veliki meri bila element hladne vojne, pada danes odgovornost za tak položaj na tiste elemente na Zahodu, ki menijo, da je potrebno s silo reševati sporna vprašanja. Ustanavljanje vojaških oporišč v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Aziji ogroža mir, kar upravičeno vzbuja nezaupanje pri sovjetskih voditeljih, ki v tem vidijo — kar je popolnoma razumljivo — obkoljevanje in napadalne proizkuse izolacije Sovjetske zveze.
Tito meni. dB ni nobenega ODravičila več. za obstoj atlantskega pakta, ki je bil ustanovljen za časa Stalinove napadalne politike, in sodi, da bi tudi varšavski pakt takoj prenehal obstajati, če bi se razpustil atlantski pakt. Pakte, kj so elementi, ne le mednarodne napetosti, temveč vojne nevarnosti, bi zamenjal spoirazum o kolektivni varnosti, ki bi močno učinkoval za vzpostavitev zaupanja med državami in narodi ter pri reševanju drugih spornih vprašanj v Evropi.
Glede nemškega vprašanja je Tito mnenja, da je to stvar I nemškega ljudstva in da vsa-‘ ko vmešavanje od zunaj otež-koča združitev na realistični osnovi, potrebno je pomagati nemškemu ljudstvu, da samo najde izhod iz položaja in da najde obliko skupnega življenja.
Propaganda proti socialističnim državam
Tito nadalje ugotavlja, da je v interesu popuščanja mednarodne napetosti, v interesu miru in mednarodnega sodelovanja ter iskrenega zaupanja med narodi potrebno prenehati s škodljivo propagando proti socialističnim državam,
  ......................
Ali_ se bo Bourges-Maunoury izognil krizi?
Sestanek pri «okrogli mizi
ustvarja^	še	večjo	zmed
Nova resolucija proti gospodarski politiki vlade - Širi se protestno gibanje proti dviganju cen in blokadi mezd - Tunizija in Maroko bosta zastopali Alžirce v OZN
rovih monarhistov, predložil zakonski načrt o pravicah predsednika republike, katerega naj bi izvolili s splošnimi volitvami. Zaradi tega pričakujejo zelo žive diskusije o proračunu zunanjega ministrstva, pri čemer bodo skupno nastopali Saragat, Malagodi in desničarji v Krščanski demokraciji.
Danes je taini.k Krščanske demokracije ustoličil njeno ko*, misijo za sestavljanje volilnega programa, ki šteje 102 člana. Komisija je razdeljena v šest podkomisij, ki se bodo ukvarjale z raznimi panogami. Fanfani je imel ob tej prilik; daljši govor, v katerem je poudaril, da je treba sestaviti takšen program, ki bo upošteval želje italijanskega ljudstva. hkrati pa ustrezal sedanjim mož.nostim.
A. P.
 «» ■ -
Sestanek sveta CGIL
RIM. 19. — Davi se je sestal nacionalni svet CGIL ter razpravljal o okrepitvi CGIL in akcijske enotnosti za izboljšanje življenjskih razmer italijanskih delavcev in o vp:. sovanju članov za leto 1958. Glavno poročilo je imel zvezni	tajnik	Pessi, ki	je	dejal,
da postajajo v sedanjem gospodarskem in političnem položaju Italije naloge sindikata	vedno	bolj važne	4n	obširne	zlasti,	kar se tiče zaščite
neposrednih interesov delavcev in širokih plasti prebivalstva. Izkušnje borb v zadnjem času kažejo, da nova linija CGIL najbolj ustreza se-
danjim potrebam in težnjam vsega delavstva.
Glavni pogoj za okrepitev enotnosti delavstva pa je vsekakor okrepitev same CGIL. ki se vedno bolj prilagaja novemu položaju s krepitvijo sindikatov posameznih strok, z decentralizacijo in jačanjem demokratizma v notranjem življenju sindikatov. Pessi je dejal, da je treba doseči še tesnejšo povezavo z. vsemi delavci, pri čemer lahko mnogo prispevajo sindikalne sekcije v tovarnah in podjetjih. Pri tem je omenil kampanjo za vpisovanje članov in rekel, da šteje CGIL sedaj 3.936.000 članov.
Stavke v Argentini
BUENOS AIRES. 19. — Ker je argentinska vlada odrekla priznanje sindikata združenju, v katerem so včlanjeni vsi telegrafisti, nameščenci pri te-leskriptorjih :n osebje argentinskega radia, je združenje razglasilo splošno stavko za nedoločen čas. Objavilo je sporočilo. » katerem pravi, da se bo splošna stavka nadaljevala. dokler ne bodo oblasti preklicale svojih ukrepov proti sindikatu, v katerem je včlanjenih 20.000 članov.
Zatrjuje se, da je policija včeraj aretirala 300 nameščencev pri telefonu , in telegrafu. Medtem pa so še drugi sindikati izrekli solidarnost s sindikatom telefonskih nameščencev.
PARIZ, 19. — Dvojna ofenziva, kateri je te dni podvržena francoska vlada zaradi politike v Alziru ter zaradi gospodarske politike, se je danes nadaljevala na ((agrarni fronti«, ko je skupina desničarskih poslancev predložila novo resolucijo, ki obsoja zadevno politiko vlade. Podpisniki resolucije so izjavili, da jo bodo umaknili, če bo finančni minister dal zadoščenje zahtevam opozicije. Minister Gail-lard je skušal preprečiti opozicijo o nujnosti gospodar'.'kih ukrepov, ki jih je vlada določila. Toda njegove besede niso imele zaželenega učinka in sklenjeno je bilo. da bodo predsedniki parlamentarnih skupin jutri zjutraj odločili, ali naj se o resoluciji glasuje.
Predsednik vlade je zahteval, naj se o tej resoluciji glasuje 30. septembra, t. j. potem, ko bodo glasovali o »okvirnem zakonu« in o gospodarski politiki. Take bo skupščina e-ventualno glasovala trikrat o zaupnici.
Gaillard je sporočil nekatere koncesije, na katere je vlada pripravljena: 1. vlada bi kupila po maksimalnih cenah pridelke žita v količinah do 200 stotov; ta olajšava bi se tikala 600.800 kmetov; 2. ukinila bi nekatere davke na uvoz kmetijskega materiala; 3. znižala bi cene petroleja za upo-
rabo v kmetijstvu; 4. kupila bi po maksimalnih cenah tudi žito srednje kakovosti, Ki se je sedaj prodajalo po nižj: ceni; ta koncesija se tiče 200 tisoč kmetov.
V poslanskih krogih dvomijo, da bi te koncesije ublažile stališče kmečkih poslancev in to tudi zaradi tega, ker gre predvsem za to, da onemogočijo izglasovanje okvirnega zakona o Alžiru.
Jutri bo namreč ta zakon ponovno prišel v ospredje. O njem bodo razpravljali pri «okrogli mizi«. Sklicanje tega sestanka voditeljev političnih skupin pa je ustvarilo še večjo zmedo med strankami. Zlasti vladajo nasprotja v socialistični stranki. Bourges-Mau-r.oury se na vse načine trudi, da bi dosegel kompromis in preprečil krizo vlade. Socialistična stranka je na današnji seji državnega sveta z večino potrdila podporo vladnim reformam, izrekla pa se je tudi proti vsaki temeljiti spremembi sedanjega načrta, ki ga ima za ((minimalni program«. Iz tega se lahko sklepa, da bo na jutrišnji konferenci vladala ista napetost in nepopustljivost kakor do sedaj.
Medtem se protestno gibanje proti dviganju cen in blokadi mezd širi. Danes se ,ie razširilo še na kemijsko in tekstilno industrijo ter na ru-
darje. Tajništvo katoliškega sindikata kemijskih delavcev je izglasovalo resolucijo, v kateri ugotavlja. «da vlada ne odstranjuje glavnih vzrokov inflacije, kakor sta vojna v Alžiru in neupravičene subvencije, vzdržuje parasitarne strukture in skuša vsiliti delavcem blokado mezd, ko se pripravlja, da popusti demagogiji zatrjevanih kmečkih voditeljev in pritisku delodajalcev«. Resolucija poziva delav-ee.^naj organizirajo borbo za zvišanje kupne moči in za boljše kolektivne pogodbe. E-nako stališče je zavzelo tajništvo socialističnega sindikata tekstilnih delavcev. Tajništvo zveze rudarjev pa zahteva vzpostavitev nekaterih določb o pregibni lestvici, ki so bile ukinjene.
Uradno so sporočili tudi, da Je finančni minister Gaillard odložil svoj odhod v Washing-ton, kjer bi se moral udeležiti konference Mednarodnega denarnega sklada, To pa zaradi bližnjega glasovanja o zaupnici vladi.
Kar se tiče Alžira, poročajo iz New Yorka da bosta tunizijska in maroška delegacija uradno predstavljali alžirsko narodnoosvobodilno fronto med debato o Alžiru v skupščini OZN. S tem odpade vsaka možnost, da bi Tunizija in Maroko posredovali med Alžirci in francosko vlado. .
vštevši tudi Jugoslavijo. Danes ko obstajata dva izrazita družbena sistema v svetu, socialistični in kapitalistični, je samo en izhod, če se hočemo izogniti katastrofi nove vojne; miroljubna aktivna koeksistenca in aktivno sodelovanje v vseh vprašanjih splošnega interesa in mirno reševanje spornih vprašanj ter nevme-šavanje v notranje zadeve drugih.
Važna vloga OZN
Tito ugotavlja koristnost akcije Združenih narodov, v katerih so imele odločilno vlogo Sovjetska zveza in ZDA pri likvidaciji napada na Egipt, in poudarja, da se iz teh dogodkov, ki bi bili lahko vžgali nov svetovni požar, ni izvlekel potreben nauk, kot to dokazujejo sedanji dogodki na Srednjem vzhodu, kjer se z nepravilno politiko vmešavanja v notranje zadeve arabskih držav skušajo zavreti njihove težnje po neodvsnosti in jim onemogočiti, da same odločajo o svoji usodi. Politika kolonialnih sil do narodov Afrike in Azije je nepravilna in predstavlja latentno vojno nevarnost. Zalo mora biti alžirska tragedija in vedno večji odpor kolonialnih sil proti osvobodilnemu stremljenju zasužnjenih narodov ena glavnih skrbi Združenih narodov.
V zvezi z Združenimi narodi Tito meni, da je nepravilna diskriminacijska politika do nekaterih držav, zlasti do Kitajske ki predstavlja četrtino prebivalstva na svetu.
0 odnosih s SZ in drugimi državami
Velik del svojega članka je Tito posvetil odnosom Jugoslavije s Sovjetsko zvezo. Tito ugotavlja, da ima Jugoslavija isti cilj v gradnji socializma kot Sovjetska zveza in druge vzhodne države. Med Jugoslavijo in omenjenimi državami pa &o razlike glede metod v razvoju socializma. Prihodnost bo govorila o pravilnosti jugoslovanske in njihove poti v socializem. Beograjska in mo-skovska deklaracija vsebujeta načela, na katerih temelji sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Tito ugotavlja velik napredek v zboljšanju odnosov, kar jamči, da se bodo v bodoče čim hitreje uresničila načela omenjenih deklaracij. Potem ko poudarja. da na Zahodu z velikimi dvonn in raznimi špekulacijami sprejemajo vsako jugoslovansko potezo v smeri zboljšanja odnosov s Sovjetsko zve-Zov >n ostalimi socialističnimi državami, Tito med drugim ugotavlja: «Naša zunanja po-1 tika temelji na jasno izraženem načelu koeksistence, na miroljubnem in enakopravnem sodelovanju z vsemi državami, malimi in velikimi. Potemtakem, če se dobro prouči naše dosedanje stališče na področju naje zunanje politike, tedaj se bo videlo, da je popolnoma logično, da stremimo za tem, da bi imeli čim boljše odnose tudi s Sovjetsko zvezo in z ostalimi državami ljudske demokracije, a ne samo z zahodnimi državami. Popolnoma logično je. zaključuje Tito, da mi zaradi tega, ker ustvarjamo dobre odnose t Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnimi državami, nimamo niti ^najmanjšega namena poslabšati odnose z zahodnimi državami. Razlog za to je tudi v tem, da menimo, da je to naše sodelovanje o vprašanjih skupnega interesa zelo koristno za našo državo in poleg tega prispeva k ublažitvi mednarodne napetosti in tudi k utrditvi miru.«
B. B.
  1«-------
Sand obišče Damask
KAIRO, 19 — Kairski radio je sporočil, da bo kralj Saud ob svojem povratku iz Nemčije obiskal Sirijo in Egipt. O tem so se sporazumeli po telefonu med Damaskom in Ženevo, kjer se je Saud danes ustavil ob svojem povratku v domovino.
Včeraj je kralj Saud sporočil, da je moral skrajšati svoje bivanje v Baden-Badnu iz ((osebnih vzrokov«.
Radio Damask je danes zjutraj potrdil, da bodo nekatere enote sovjetskega vojnega bro-dovja prišle na prijateljski obisk v Sirijo.
Glavni tajnik sirskega notranjega ministrstva je sinoči sporočil, da so ob sirsko-tur-ški meji opazili veliko zbiranje turških čet in izredne premike tankov in oklepnih enot.
V Washingtonu pa je novi turški poslanik sporočil državnemu podtajniku Murphiju »zaskrbljenost Turčije zaradi zelo resnega položaja v Siriji«. Omenil je med drugim prihod sovjetskih ladij v Sredozemlje in je dejal, da »njegova država ne želi videti v Siriji sovjetskega satelita, pač pa neodvisno in nevtralno državo«.
OSLO, 19. — Zdravniško poročilo javlja, da se je zdravstveno stanje kralja Haakona nocoj poslabšalo. Kralj ima Bi let.
Vrem« včeraj; Najvišja temperatura 22,6, naj nižja 16,4, zračni tlak 1015, vlaga 71 odst., morje mimo, temiperatura morja 21.
Vreme danes: Pretežno jasno z delnimi pooblačitvami.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 20. septembra
Evstahij, Morana Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 18.08. Dolžina dneva 12.19. Luna vzide ob 1.29 in zatone ob 15.51. Jutri, SOBOTA, 21. septembra Matej, Blagoslav
Pred imenovanjem pre/ekturnega komisarja
Spletke proti čimprejšnjemu razpisu občinskih volitev
Posledice komisarske uprave ■ Demokristjani bi hoteli povzročiti razkol tudi v socialdemokratskih vrstah
Ze pred dejanskim razpustom občinskega sveta smo pisali, da so se vse levičarske stranke in skupine, skupno s socialdemokrati, izjavile, da se morajo nove občinske volitve čimprej razpisati, če pride do imenovanja prefekturnega komisarja. To stališče so vse te stranke, ki predstavljajo v občinskem svetu več kot tretjino svetovalcev, te dni ponovno poudarile in zahtevale, da vladn: komisar, ki ima v Trstu vso oblast, razpiše občinske volitve pred koncem leta, v Skrajnem primeru pa v začetku prihodnjega leta. Te zahteve niso upravičene samo zato, ker predstavljajo željo in zahtevo večine prebiva,-stva, temveč tudi željo in zahtevo večine volivcev KD. ker je bil Trst vedno na čelu borbe za demokracijo, za samoupravo in proti odvisnosti od osrednjih birokratskih oblasti. Komisar na občini pa predstavlja birokracijo, ki se ni nikoli ravnala po interesih tržaškega prebivalstva, ampak je zastopala ozke režimske in monopolistične interese, ki so Trstu vedno škodovali. To nam dokazuje tudi dosedanje delovanje vladnega komisarja na našem področju. Vse njegovo delo je odvisno od interesov rimskih krogov in njegovi najvažnejši odloki so bili skoraj vedno navzkriž z interesi tržaškega prebivalstva.
Omenimo naj samo, kako je vladni komisar razdelil volišča na našem področju za pokrajinske volitve. Da bi preprečil izvolitev večjega števila slovenskih in demokratičnih pokrajinskih svetovalcev, je izdal za tržaško pokrajino poseben zakon o razdelitvi področja na volilna okrožja, ki ne velja v nobeni drugi italijanski pokrajini; vladni komisar noče raztegni-t na nase področje vsedržavnega zakona o bolniškem zavarovanju kmetov, ker se boji, da bi prišla ta ustanova v roke slovenskih kmetovalcev, ki so na tem področju v večini; osebno je posredoval o vprašanju zvišanja cen uslug Acegata, postopno likvidiral ustanovo SELAD, skratka, ravna tako, kot je to v interesu Rima.
Ta njegova politika je do sedaj imela največjo podporo v desničarskih krogih. Komisar na občini ne bo nič bolje delal. Nasprotno. Odvisen bo od vladnega komisarja in od rimske vlade. Zato bo njegovo delovanje na občini v skladu z dosedanjo vladno in komisarsko politiko, ki gotovo ni v interesu razvoja tržaškega gospodarstva in demokracije sploh. In prav ta nevarnost mora mobilizirati vse napredne in demokratične sile, vse prebivalstvo, da zahteva čimprejšnji razpis občinskih volitev, da bo prebi-' valstvo izvolilo nov občinski svet, ki bo upravljal občino.
Po drugi strani je desničarski tisk začel pisati, da mora trajati komisarska uprava na občini najmanj eno leto, da se morajo najprej razpisati politične volitve in šele potem misliti na občinske volitve. Videmski monarhofaši-stični dnevnik «Messaggero Veneto« je včeraj posvetil temu vprašanju uvodnik na tržaški strani. List piše, da se občinske volitve ne smejo vršiti pred političnimi in nadaljuje; «Politične volitve v I-taliji, ki bodo prihodnjo pomlad’ bi znale spremeniti celoten politični sestav v državi. Sprememba položaja, na dobro ali na slabo, se bo lahko nastopili v prihodnji volilni kampanji za politične gotovo odražala tudi na peri-
lahko politični položaj, ki bi nastal v občini po političnih volitvah .spremenil, kar bi povzročilo, da bi se povrnili na staro. Zato je bolje, da se najprej vršijo splošne politične volitve.
Tri an šest mesecev več komisarja na občini ne bo škodovalo Trstu. Nasprotno. Mi menimo, da bo to obdobje koristno, in sicer, ker se bo v tem času lahko očislil teren vseh tistih upravnih zadev, ki jih občinski svet zaradi svoje nemarnosti 11 rešil. Obenem pa bo ta odmor spravil k pameti bodoče izvoljene svetovalce, ki se bodo končno prepričali, da so občinski sveti izvoljeni za u-pravljanje in ne za filozofiranje, oviranje dela in polemiziranje«.
«Messaggero Veneto« dobro ve, da je občinski svet vsa navadna upravna vprašanju redno reševal, ko jih je odbor predložil. Gre le za proračun, ki pa bi ga morali prav demokristjani predložiti že lani in ne šele v drugi polovici letošnjega leta. Toda desničarski list ne misli samo na proračun, ampak misli predvsem na vse tiste predloge, ki jih zlasti leva opozicija ni hotela sprejeti, ker so bili proti interesom večine prebivalstva in zlasti delavcev. Zato pričakujejo, da bo komisar na občini zvišal na najvišjo raven občinske davke, da bo zvišal Acegatove tarife in ceno vodi, plinu, e-lektričnemu toku in tramvajskim, trolejbusnih ter avtobusnim prevozom.
Poleg tega pa bi za leto dni zamrla vsaka koordinirana in .skupna akcija, ki jo je as pobudo leve opozicije pripravljal občinski svet glede proste cone, deželne avtonomije, pomorstva m Vanonijevega načrta. Za obravnavo vseh teh vprašanj sc bile sestavljene posebne občinske komisije, ki so do sedaj zbrale mnogo gradiva, sestavile načrte .-n predloge, sprejele resolucije in sklenile, da bodo vse svoje delo predložile v odobritev občinskemu svetu. Vse to gradivo bi moralo sestavljati dokumentacijo našega mesta za zahtevo izvedbe učinkovitih ukrepov za gospodarski razvoj Trsta. Občinski svet je tudi sklenil, da bo te zahteve predložila v Rimu posebna delegacija občinskega sveta, v kateri naj bi bili zastopani občinski svetovalci vseh skupin.
Vse to delovanje v korist mesta bo sedaj zastalo. In prav to najbolj veseli desničarske kroge, ki so bili vedno proti uresničeniu teh zahtev._ Zato tudi predlagajo čim daljšo komisarsko upravo. Obenem pa Krščanska demokracija, kot vladna stranka, obljublja, d-i bo v prihodnjih mesecih »zaključila svojo akcijo za uresničenje ukrepov, ki jih je vsedržavna solidarnost doižna storiti za Trst«. To pomeni, da bodo demokristjani poskusili dobiti iz Rima vsaj nekaj novih obljub, s katerimi bodo in občinske volitve.
Poleg tega pa je KD ponovno načela vprašanje štiristran-karskega sodelovanja in izrazila željo, da bi se zlasti socialdemokrati vrnili v taboi »demokratičnega centra«. To demokristjansko ponudbo je PSDI sinoči zavrnila. Predstavnik socialdemokratov je izjavil, da so vse želje KD, da bi se PSDI vrnila na preživelo štiristrankarsko formulo ali pa na nekaj podobnega, neuresničljive. Poudaril je, da so skoraj vsi tržaški socialdemokrati na strani vsedržavne struje «Unita socialista« in »Autonomia socialista«. Dodal je, da so bili vsi dosedanji sklepi socialdemokratov v tr-
feriji. Na osnovi tega bi se  ............  um......................
V Trstu, Tržiču, Vidmu in drugod
Med prosjačenjem za en milijon
Tatinsko beračico so policijski organi prijavili sodišču, iz zastavljalnice rešeno blago pa vrnili lastnikom
Pred nekaj dnevi so agenti letečega oddelka tržaške kvesture prijavili sodnim oblastem zaradi kraje 45-letno Condino Sofio por. Sava iz Reggio Calabrie in stanujočo v Trstu pri Sv. M. Magdaleni spodnji 1505 Zenska je že več časa prosjačila po stanovanjih in ko je prišla v kako stanovanje. kjer ni bilo nobenega doma, je ukradla, kar je bilo najbolj vredno in kar ji je bilo najbolj pri roki. Zenska je priznala, da je izvršila približno 20 tatvih, in sicer v Furlaniji, ’ Tržiču, Vidmu, Gorici, Trstu in še nekaterih manjših krajih. Ukradeno blago je zastavila v tržaški zastavljalnici in zanj dobila približno milijon lir. Policija je v zastavljalnici zaplenila u-kradene predmete in jih izročila lastnikom.
Včeiaj zjutraj je 24-letni Li-bero Radm iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti prijavil komisariatu javne varnosti iz Milj, da so mu neznanci u-kradli listnico, ki jo je pustil v omari, in v kateri je imel tiOOO lir ter osebne dokumente.
Tudi 28-letni grški državljan Jaredes Lukas je prijavil komisariatu javne varnosti, da
žaškem oDčrnskem svetu obravnavani skupno z občinskimi svetovalci in soglasno sprejeti. Socialdemokratski predstavnik ie dejal, da se hoče KD sedaj vmešavati v notranje zadeve tržaške socialdemokracije, da bi povzročila enako krizo in razkol, ki ga je povzročila v vrstah MSI. Toda PSDI je bila vedno enotna i-n se je opredelila za samostojno politiko, neodvisno od KD in KP.
Gornja izjava PSDI je zelo značilna, ker odkriva, kako se demokristjani trudijo, da bi z vmešavanjem v notranje zadeve tržaških socialdemokratov vplivali na člane te stranke, ki se pripravljajo na letni pokrajinski kongres. Demokristjani bi hoteli povzročiti, da 01 tudi pri PSDI prišli na površje desničarski elementi, da bi lahko z njimi delali, kar bi hoteli.
Jutri splavitev ^Mariarose Auguste
>
Jutri bodo splavili v ladjedelnici Sv. Marka turbocister-no «Mariarosa Augusta«. Veliko in najmoderneje opremljeno ladjo je naročila v ladjedelnicah CRDA pomorska družba «La Prora« iz Palerma. Gredelj turbocisterne so postavili na splovišče 11. decembra 1956. medtem ko se predvideva, da jo bodo dokončali v februarju prihodnjega leta.
Botrca nove ladje, katero bodo splavili ob 11. uri, bo soproga predsednika sicilijanske deželne uprave Tina La Loggia.
Osnovne značilnosti nove turbocisterne so naslednje: največja dolžina 201,16 m, največja širina 27.43 m, višina do glavnega mostu 14,33 m. «Ma-niarosa Augusta« bo imela 36,050 bruto registrskih ton in bo razvijala brzino 17 milj na uro.
Malagodi v Trstu
Danes bo prispel ob 15,30 v Trst generalni tajnik PLI Malagodi, ki bo takoj obiskal tržaški sedež liberalne stranke. Ob 20. uri se bo Malagodi sestal z generalnim vladnim komisarjem Palamaro. Iz Trsta bo, voditelj italijanskih liberalcev odpotoval v soboto dopoldne.
stralijo 70 Tržačanov, ki se bodo vkrcali na potniško motorno ladjo »Flaminia«. Skupno se bo na to ladjo vkrcalo 586 izseljencev, med katerimi bo 312 beguncev iz Madžarske, ki bodo prišli v Trst iz begunskih taborišč v Jugoslaviji in 272 italijanskih delavcev, med katerimi bo. kot že rečeno, tudi 70 Tržačanov. Na ladjo bodo pričeli vkrcavati izseljence in njihovo pritljago že ob 8. uri zjutraj, medtem ko je odhod predviden v prvih popoldanskih urah. »Flaminia« bo priplula v Avstraljjo 23. oktobra.
Tokrat torej število tržaških izseljencev, ki se bodo vkrcali na to ladjo, da jih odpelje v daljno Avstralijo, he bo tako veliko in se ga ne more primerjati z odhodi pred nekaj leti, ko se je vkrcalo na-
■iiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiitiiiitiiiimiiiiniiiiiiitimitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiMiiiiiiiitHiiiiiiitiHiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiNtuiiHiiiii
Resolucija izvršne komisije nove Delavske zbornice
Enotnost vseli kovinarjev pogoj končno zmag«
Sestanek za nova pogajanja glede spora v CRDA m arzenalu je bil določen na 25. septembra, a se ne ve, če bodo v Trstu ali v Rimu
Jutri z ladjo «Flaminia»
Sedemdeset Tržačanov odpotuje v Avstralijo
Ladja bo odplula jutri popoldne - Visoko kvalificirani delavci se izseljujejo v razne ■ evropske države, Južno Ameriko in Kanado
Jutri bo odpotovalo v Av- enkrat tudi po tisoč tržaških
V sredo zvečer je bila seja snem gležnju in raznih prask
so mu neznanci ukradli iz avtomobila, ki ga je pustil v Ul. Geppa, dva fotografska aparata, daljnogled in dva kovčka, v katerih je imel gramofon, 29 plošč in transformator. Vse ukradeno blago je vredno okoli 100.000 lir.
Nezadovoljstvo delavcev v ladjedelnici Felszegy
Sinoči je bilo v Miljah zborovanje delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici Felsze-gy, ki ga je organizirala Zveza kovinarjev FIOM. Razpravljali so in ostro obsodili ravnanje vodstva tega podjetja, ki je zaradi protestnega gibanja v preteklih dneh znižalo vse nagrade za 5 točk. Zaradi tega so delavci razburjeni in nezadovoljni, kar so tudi na sinočnjem zborovanju jasno povedali.
O Mladinski tržaški odbor italijanske socialistične stran, ke ie izdal poseben proglas v zvezi s proslavo 20. septembra 1670. leta, ko so italijanske čete zavzele Rim in s tem zatrie posvetno oblast papežev.
izvršne komisije nove Delavske zbornice CGIL, ki je razpravljala o sindikalnih razmerah na našem področju ter o pripravah na bližnji kongres te pokrajinske organizacije, ki bo od 15. do 18. novembra.
Bo podrobni analizi in izčrpni diskusiji so člani omenjene komisije soglasno odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo, da so podrobno razpravljali o razmerah in sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu ter da popolnoma odobravajo borbo prizadetih delavcev in Zveze kovinarjev FIOM, katerim gre vsa pohvala in priznanje za njihovo odločnost, strnjenost in enotnost, ki so jo pokazali v tej borbi. Izvršna komisija zagotavlja tem delavcem svojo bratsko pomoč in solidarnost vseh drugih kategorij.
Glede na sklep Urada za delo, da bpdo o sporu v obratih CRDA razpravljali ng Uradu za delo, pa izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL čbsoja vsako zavlačevanje in sklep, da bi o tej stvari razpravljali izven Trsta, čeprav pomeni to konec brezbrižnosti krajevnih oblasti za tako važen spor.
Končno vabi izvršna komisija prizadete delavce, naj ohranijo še naprej svojo enotnost, ki so jo dosegli, in naj bodo budni, da bodo lahko pravočasno preprečili vse razdiralne manevre, s katerimi bi jih zainteresirani elementi hoteli opehariti. Sicer pa izraža svoje prepričanje, da bo končno zmagala pravica delavcev v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu nad vsemi nakanami delavskih nasprotnikov.
Glede spora v obratih CRDA pa je včeraj prišla iz rimskih sindikalnih virov vest, da je bil določen sestanek za nova pogajanja 25. septembra ob 10. uri. Ne ve se pa še, če bodo pogajanja v Rimu ali v Trstu ob navzočnosti predstavnika ministra za delo, kakor zahtevajo prizadeti delavci. Verjetno bo danes ali jutri tudi to vprašanje pojasnjeno.
Danes opoldne organizira Zveza kovinarjev FIOM v Tržiču zborovanje pred ladjedelnicami po končanem delu, da bi obvestila tamkajšnje delavce o razvoju tega spora in možnostih za uspešno rešitev te zadeve.
 tttt
Prometne nesreče
Včeraj zjutraj ob 8.20 je prišel v splošno bolnišnico 39-letni delavec Alojz Kokoravec iz Ul. Chiadino 42. Moža so pridržali na sprejemnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno en teden. Povedal je, da se je na svoji vespi vozil po Ul. Ginnastica proti Ul. Carducci. Ko je prišel na križišče z Ul. Toro, je opazil, da teče preko ceste pes. Ker pa se mu je hotel izogniti, je zgubil oblast nad vozilom in padel na tla. Zdravniki so mu ugotovili udarce in praske na levem kolenu in majhno rano na levem gležnju.
Nekaj ur kasneje pa so z rešilnim avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 20-letne-ga barista Luigija Alberija iz Zgonika št 18. Mladeniča so pridržali na sprejemnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno 10 dni. Povedal je, da je malo prej hotel prekoračiti Ul. Galatti, ko se je vanj zaletel avtomobil, ka.e-rega je vozil 46-letni Ervino Puppi iz Ul. Gambini 47. Zdravniki so mu ugotovili praske na desni nogi in izpah desnega stopala z verjetnimi kostnimi poškodbami.
Popoldne ob 17.45 pa so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 24-let-nega mehanika Oliviera Gre-goria iz Ul. Segantini 6. in 24-letnega elektricista Sergia Brunata iz Ul. Cologna 47. Oba mladeniča so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral Gregori zaradi zlo-* ma desne noge, rane na de-
izseljencev. Vendar pa to še zdaleka ne pomeni, da se je val izseljevanja iz Trsta polegel. Prav obratno je resh iz Trsta se izseljuje vedno več ljudi, ki doma ne morejo najti pravega zaslužka in možnosti za življenje. Izpremeni-le pa so se oblike in načini tega izseljevanja, predvsem se sedaj ne izseljujejo samo v Avstralijo, temveč se iz dneva v dan čitajo vestj o izselitvah v evropske države, v Južno Ameriko, Kanado itd. V vseh teh primerih gre izključno za visoko kvalificirane delavce, in delno tudi za osebje uslužnostnih obratov (natakarji, gospodinjske pomočnice itd.).
Avstrijski načrti za novo avtocesto
Iz Dunaja poročajo, da odgovorne avstrijske oblasti pripravljajo zakonski osnutek za gradnjo avtoceste, ki bo povezala avstrijsko prestolnico z italijansko mejo v bližini Trbiža in ki predstavlja drugo veliko avstrijsko avto-ce«to, ko so dogradili avtocesto Dunaj-Salzburg.
Novi zakon bo proglasil avtocesto med Dunajem, Beljakom in Trbižem za zvezno avtocesto «A». kar bo dalo graditeljem v roke zakonska sredstva za nakup zemljišč potrebnih za gradnjo.
Nova avtocesta Spada v vrsto izredno pomembnih načrtov tudi za Italijo, saj se bo povezala z italijanskim cestnim omrežjem —» s cesto med Trbižem in Vidmom in nato s Trstom im Benetkami. Vendar pa kaže, da so italijanski načrti za nadaljevanje te ceste črtani z dnevnega reda, čeprav se je o tem vprašanju že mnogo govorilo in je bil načrt avtoceste Benetke-Trst z odsekom proti Trbižu ie odobren in vključen v načrt gradnje italijanskih avtocest. Ta avtocesta je bila izredno pomembna, saj bi omogočila redne turistične zveze z osebnimi avtomobili in avtobusi med Trstom, odnosno Benetkami, in obsežnim avstrijskim področjem. Nig manj pa tudi ni pomembno vprašanje prevoza blaga z velikimi tovornimi avtomobili, kar še zlasti zanima tržaško pristanišče, ki je prvenstveno zainteresirano pri avstrijskem > tranzitnem prometu.
 ■iiiiiiiiiiihiiiiii  ..............  Miiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii.....mu....iiiiiihiimiiiiimiuihi
na obrazu zdraviti približno 40 dni, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Brunatiju pa so zdravniki ugotovili u-darce na desni nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami, zaradi česar se bo moral zdraviti tri tedne. Povedala sta, da sta se peljala z avtomobilom, katerega je vozil 22-letni Mario Bressanutti iz Grete št. 664. Ko so privozili v bližino Zavelj, so hoteli prehiteti neko motorno kolo, toda šofer je zgubil oblast na vozilom in so zavozili s ceste, pri čemer so trčili v električni drog. — «»----------------
Nezgodi na delu
Nekaj minut po desetih so z osebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 49-letnega mehanika Giordana Daneja iz Ul. DellTstria 139. Zdravniki so mu ugotovili rane na prstih desne roke, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno en teden. Pove-
dal je, da je delal pri nekem stroju v delavnici, kjer je zaposlen, ko je naenkrat postavil prste med kolesje stroja.
Malo kasneje pa je prišel v bolnišnico l7-letni zidar Ro-delfo Amato iz Ul. j>uca d’Ao. sta 8. Mladeniča so pridržali na opazovalnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno en mesec, seveda če ne bodo nastale komplikacije. Zdravniki so mu ugotovili u-darce in praske na desnem zapestju.
 ««-------
Zborovanje uslužbencev krajevnih ustanov
Danes ob 17.30 bo v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio 4-6 zborovanje uslužbencev krajevnih ustanov, ki ga organizira zveza te stroke pri novi Delavski zbornici CGIL. Razpravljali bodo o nerešenem vprašanju poenotenja plač.
Izpred kazenskega sodišča
Vožnja z ukradenim avtomobilom
ga je veljala	15
Grški študent obsojen na 40.000 lir globe, ker je imel pri sebi 32 paketov domačih
cigaret
Včeraj sta se morala zagovarjati na kazenskem sodišču 38-letni Carlo Filippi z Elizejskih poljan 41 ter 28-letni A-ristide Formentin jz Ul. Lo-renzetti 34. Prvi je bil obtožen, da je 17. maja lani ukradel avto «Fiat 500» last Gui-da Del Vecchia iz Ul. Brolet-to 18 in da se je vozil brez šoferske knjižice; drugi pa je bil obtožen, da je svetoval Filippiju, naj izgine pred prihodom policije, ko se je z o-menjenim avtom zaletel v zid in ga poškodoval.
Sodišče je Filippija obsodilo na 15 mesecev zapora, 27 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov, Formentina pa je oprostilo, ker ni napravil kaznivega dejanja.
Filippi je včasih pomagal Del Vecchiju v njegovi delavnici v Ul. Briletto in nekega dne mu je vzel dvojnik avtomobilskih ključev Ko je čez dobre tri tedne imel ugodno priliko, ker je Del Vecchio pustil svoj avto na cesti, je brezskrbno odprl vrata in se odpeljal. Toda na vogalu med Ul. San in Ul, Navali je nespretni vozač pospešil brzino, namesto da bi pritisnil na zavore in tako se je zaletel v zid. Avto je bil precej poškodovan in Filippi ni mogel k svojemu prijatelju Formen-tinu, kateremu je obljubit, da ga bo odpeljal po delu malo po mestu in domov. Formentin je včeraj na razpravi zanikal, da bi svetoval Filippiju, ko ga je ta obvestil o nesreči, naj jo popiha pred prihodom policije, saj je bil vendar prepričan, da je bil avto njegov.
Zadeva pa je prišla na dan, ker je malo pozneje šel tam mimo neki agent javne varnosti, ki je zapazil poškodovani in zapuščeni avto ter o tem obvestil prometno policijo. Lastnik avtomobila, ko je zvedel, kje je njegov avto in v kakšnem stanju, je takoj zasumil, da ima vmes prste Filippi.
Isto sodišče je včeraj razpravljalo tudi o zadevi, v katero je bil vpleten 25-letni Lyssandros Marnikas, rojen v Grčiji in stanujoč v Rimu, študent, za katerega pa ne vedo, kje zdaj biva. Obtožen je bil, da je imel pri sebi 0,640 kg tujega tobaka in da ni plačal pristojbin IGE. Sodišče ga je zaradi tega obso-dilo za zaplembo cigaret in 40 000 lir globe Fant se je 13. septembra lani peljal z
vlakom iz Trsta v Rim in je imel 10 paketov cigaret »Ka-relia«, dva paketa «Roma» in 20 paketov «Papastratos» Pri pregledu v Tržiču mu je fi-nancar zaplenil cigarete in ga prijavil sodnim oblastem, čeprav je Marnikas zatrjeval, da sam kadi in da mora nesti cigarete svojim prijateljem v Rim.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
razpravi
SNG
v TRSTU
PREDSTAVE NA DVO RIŠCU STAVBE ŠT. 90 V TREBČAH
V soboto 21. t.m. ob 20.30
Rade Pregare
«ŠAGRA»
V nedeljo 22. t.m. ob 20.30
John Patrick
«VROČA KRb
V torek 24. t. m. ob 20.30
Branislav Nušič
«ŽALUJOČI
OSTALI»
Kulturne prireditve
DANES ob 21. uri bo v Avditoriju tretji koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Antonia de Raviera. Na sporedu so Gluck, Mozart, Haydn in Beethoven.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
uprizori v soboto, 21. t.m. ob 20.30
v dvorani na stadionu »Prvi maj« igro Olge Schtmpflugove
Med polnočjo in svitom
v priredbi in režji Adri-jana Rustje m scenski zamisli Pavla Tonona. VABLJENI!
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Astra Rojan. 16.30: «10 let našega življenja«. Dokumentarni film iz zadnje vojne.
Capitol. 16.30: »Postanek za 12 ur«, J. Collins, J. Mansfield
Cr>stallo. 16.30: «Raztrgana obleka«, J Chandler.
Alabarda. 15.30: «2enske... kocke... denar«, Cyd Charisse, Dan Dai-ley, Frankie Laine.
Ariston, 16.00: »Najhujše izsiljevanje«, G. Ford, D. Reed.
Aurora. 16.30:	«Visoka družba«,
G. Kelly, B. Crosby in F. Sinatra.
Garibaldi. 16.30; «Gangsters», Ava Gardner in Burt Lamcaster.
Armonia. 15.00: «Beg v močvirju«, S. Cochran, C. Matevvs. Nov varietč.
Ideale. 16.30: «Cesarstvo sonca«. Zanimiv Cinemascope.
Impero. 16.30: »Moj sin — fenomen«, J. Lewis, D. Martin.
Italia. 16.30: »Kean«, V. Gassman in E. Rossi Drago.
Moderno. 16.00:	«Zarah	Khan«,
Viotor Mature, Anita Ekberg, Michael Wilding.
San Marco. 16.00; «Dunja, hči stepe«. Technicolor. Eva Bartok, Ivan Desny. Prepovedano mladoletnim.
Savona. 16.00: »Marija Antoinet-ta, francoska kraljica«, Michell Morgan in Richard Todd.
Viale. 16.00: «Miši v puščavi«, Ri-
chard Burton in James MasojJ.
Vitt. Veneto. 16.00: «Trapez«, G. Loilobrigida, B. Lancaster, T.
Curtis.
Be>vedere. 16.00: «Verige», Arne-
deo Nažzari.	.	.
Massimo. 16.30:	«Kurussu,	žival
Amazonke«, John Bromfield in B. Garland.
Novo cine. 16.00: «Dora, plavolasa lutka«, June Haver, Mark Stevens.
Odeon. 16.00:	«Nenavadna	doži-
vetja vojaka Asoha.
RadiO. 16.00: «Ubogi, toda lepi«, Marisa Allasio.
Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Nebesa kapitana Hollanda«.
KINO NA PROSTEM
Arena dei flori. 20.00:	»Ubogi,
toda lepi«, Marisa Allasio.
Marconi. 16.30:	«Sin	Čarobne
Cheri«, B. Bardot.
Paradiso. 20.00: »Zelena magija«, Ava Gardner.
Ponzlana. 19.30:	»Mednaročkn
škandal«.
Stadio. 19.45: «Dva kapitana«, 9> Mac Murray, Donna Reed.
Valmaura. 19.45:	»Pustolovščine
Marka Pola«, Gary Cooper in Lana Turner.
Roian. 20.00 in 22.00: «Nezvestt sin«.
Skedenj. 20.00: «Tista, s katero bi se bil moral poročiti«.
RADIO
Na prizivnem sodišču so včeraj odložili dve razpravi, ker je en obtoženec bolan, drugi pa služi zdaj vojaški rok.
Proti razsodbi videmskega sodišča dne 8. februarja t.l., ki ga je obsodilo na 8 mese-ev zapora in plačilo stroškov zaradi upora javnim funkcionarjem in žalitve, je 49-letni Enrico Zilli iz Felletto Um-berto vložil priziv in je zaradi tega zadeva prišla zdaj pred tržaško prizivno sodišče.
Dogodek, ki je spravil Zil-lija na zatožno klop, se je zgodil 21. maja lani v Tava-gnaccu. Zilli, ki trguje s sirom, se je tedaj peljal z mo-tofurgonom, ko je za njim privozil občinski stražar in mu ukazal, naj se ustavi. Toda Zilli se ni zmenil za to in je nadaljeval svojo vožnjo, a se je moral ustaviti, ker mu je drugi avto zaviral pot. Tedaj ga je stražar dohitel, mu očital, zakaj ni hotel ustaviti prej, ker mora pač pregledati kaj vozi. Zillija je to razburilo In je zgrabil stražarja za vrat, ga začel zmerjati in ga ugriznil za prst, da bi se ga rešil ter nadaljeval svojo vožnjo, stražarju je slaba predla in je zaprosil za pomo{ nekega mladeniča, ki je tedaj šel mimo, naj o zadevi obvesti karabinjerje. Karabinjerji so seveda takoj prihiteli in Zillija odpeljali na varno ter ga prijavili sodnim oblastem.
Vojaški rok pa zdaj služi 22-letni Giuseppe Blasoni iz Vidma, ki ga je videmsko sodišče 15. februarja letos obsodilo pogojno na 8 mesecev zapora ter plačilo 400.000 lir odškodnine civilni stranki zaradi nenamernega umora. Blasoni je obtožen, da je 28. aprila lani prenaglo vozil avto in ni dal predpisanih akustič-
nih znakov, zaradi česar je smrtno povozil 67-letnega Rug-gera Daneluttija iz neke vasi blizu Vidma. O zadevi bo prizivno sodišče razpravljalo, ko bo Blasoni odslužil vojaški rok.
( KAZIVA OBVE6TII A )
GLASBENA SOLA SLOV. PROSVETNE MATICE
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo se je pričelo in traja dalje dnevno od 10, do 12. in od 16. do
18. ure v Ulici Machiavelli 22-11., kjer dobite vsa tozadevna pojasnila Pouk bo za vse orkestralne in solo-instrumente s teorijo glas. be vred.
( IZLETI )
Izlet na Slavnik. Za izlet SPDI na Slavnik v nedeljo 22. t. m. 1» vpisovanje samo še danes od
19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11.
^ IJ)lH>gKA PKtmVKTA )
Mladina iz Trebč bo gostovala v nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z ljudsko burko »Izgubljeni in zopet najdeni mož«.
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 29. t. m. ob 11. uri na sedežu.
 #»-------
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: dekorater Benito Era |n gospodinja Glulia-na D’Alessio, pomorščak Angelo Ferrara in gospodinja Maxlne Cohen, delavec Giovanni Zago in gospodinja Irma Degrassi, delavec Serglo Sbrocehi in gospodinja Llida Corollini, agent CP Cii. no Petreticih in delavka Maria Giovanna Ipaviz, uradnik Bruno Dj Tommaso in gospodinja Ma-rlagrazia Fr.giacomo,
UMRLI SO:	87-1	etn a Antonia
Bulld vd. Lodovichetti, 63-letni Rosario Buonanotte »I-letni Giuseppe Canciani, 63-letria Marija laricig por, Stekar, 65-letna Antonia Gorlato por Biasol, 38-letni Tulilo Aiberghefti, 60.1etni Giovanni Petruzzi.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Dr. Codermatz, Ul, tor S. Pie-ro 2; De Colle, Ul. P Revoltella 42; Depangber, Ul. sv, Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettl, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju.
PETEK, 20. septembra 1957 TRSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Življenja in usode: maršal Grigorij Zukov; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture: 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Glasba po željah: 17.30 Plesna čajanka:
18.00 Grieg: Klavirski koncert v a-molu; 18.27 Lahke melodije; 18.55 Mali slovenski vokalni ansambli; 19.15 Zena in dom; 19.30 Pestra' glasba: 20.00 Šport; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba: 22.00 Večerni pogovori Franeesca Carneluttija: 10. sestavek: 22.15 De Falla: Ljubezen čarodej, balet; 22.41 .Orkester Helmut Zacharias; 23.30 Glasba za lahko noč.
i n s t l.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
17.00 Pojeta Miranda Martino in Paolo Bacilieri; 17.45 Koncert kvarteta Pauk; 18.30 Mednarodna univerza; 18.45 Igra orkester Cergoll; 19.15 V arhivih znanstvene policije: stopinje In drugi sledovi; 21.00 Simfonični koncert; 22,45 Glasba iz filmov in revij; 23.30 Plesna glasba.
KOPE R Poročila v ltailjanščtni:	6.30
12.30. 16.30. 17,30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	7.30.
13.30. 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč in en takt (pisan spored solist, in orkest. glasbe); 14.30 Spoznavajmo našo domovino: »Pismo iz Osjeka«; 14.40 Zabavne melodije; 15.10 Zabavna glasba;	15.25	Igrajo	Veseli	plan-
šarji; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane;	17.00	Ritmi	in popevke;
17.25 ’ Operni odlomki; 18.10 Od melodije do melodije; 19.00 Poje Lady Patachou; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Snored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 202.1	m. 212,4	m
Poročila: a.uu, 6.U0, 7.00, 8.00
10.00,	^.OO,	15.00,	17.00,	19 30
22.00.
7.30 Cicibanom — dober dan! (Dragan Lukič: Kratka zgodbica); 8.05 Jutranji divertimento;
9.00 Utrinki iz literature - Mah-mud 'ialmur: Krona Iz papirja 9.20 Pesmi in plesi	raznih	naro-
dov; 10.10 Dopoldanski operili spored; 11.00 V zabavnem ritmu;
12.00 Mali koncert solistič ie glts-be; 12 30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Kako vzimimo vrtnino; 12.40 Poje Ljubljanski vokalni oktet; 13.15 Za vsakogar nekaj: 14.05 Radijska šola za niž. jo stopnjo — Najmiajšim šolarjem za začetek; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdravljajo
15.10 Zabavna	glasba;	15.40
Skladbe za violino in klavir izvajata Uroš Prevoršek in Marijan Vodopivec; 16.00 Mojstri koncertnega odra — Eugen Jochum
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družin, skl pogovori; 18.10 Skladbe in priredbe slovenskih avtorjev
19.00 Zabavna glasba; 20.00 Max Reger: Variacije na veselo temo Adama Hillerja;	20.45 Tedensk’
zunanje-politični	pregled;	21.00
Igra orkester Toni Leutvviller 21.15 Oddaja o morju in pomor, ščakih; 22.15 Plesna glasba.
TELEVIZIJA
17,30 Ulica pesnikov: Giuseppe Giusti; 19.15 Oddaja za otroke
21.00 Aladar Laszlo:	#Ustrezna nagrada«, komedija v 3 dejanjih
KINO
Exce Islor. 16.00:	»Okraj Lllla«
(»cjuartiere dei Lilla#«. Odličen film režiserja R. Claira. P. Brasseur, G. Brassens, H. Vidal
Fenice. 16.00:	»Osamljeni	orel«
James Stevvart, Filmska zgodba je narejena po resničnem poletu Lindberga Iz Amerike v Evropo.
Nazlonale. 14.00; »Vojna in mir«, Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir.
Filodrammatico. 16.00:	«Susanna
tutta panna«, M. Allasio.
Grattaclelo. 16.00: «Klobuk poln dežja«, N. Franclosa.
Superclnema. 16.00: »Kapetan legije«, Fernandel.
Arcobaleno. 14.30:	«Orjak»,
Taylor, R, Hudson, J. Dean,
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRST . BAZOVICA - PADRICE - GROPADA • TREBČE
Odhodi s postaje Trg I.Aberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH; ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10.
14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30. 10., 11.. 12,30, 13.10 13.50,
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19., 19.45,
20.30, 22.30 , 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI * Odhod s Trga Liberta
OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50,
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17., 17.30	18	18.30,	19, 19.45,
20.30, 22.30.
Odhod s Frnefičev OB DELAVNKIH: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8, 9.10, 10.50, '1.40, 13.20 14, 14.20,
15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18 18.50 19.20, 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 12.50, 18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05.
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE
Odhod s Trga Liberta ob 7.30 in 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri in 14.30. — Vožnje vsako soboto.
PROGA TRST - DOMJO • BOLJUNEC ■ DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob	6.35, 7.25,	10.20, *	12.05,	13.05, *
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35*. 14.35, 16-05, 17.05,
18.15, 19.35, 20.40. 22.05
N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST • DOMJO - RICMANJE Odhod i s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35. 18.05. 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 1405 16.20, 19.35, 22.50. PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob	11.,	13.30.
OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30.
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST . PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40**. 7., 7.22**, 7.40, 8,07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40,	10 15,	10.30*,	11 02,	11.20**
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„	13.20**, 13.40.	14.15».	14.45*
15.16*. 15.45*. 16., 16.20, 16.40,	17.,	17.20,	17.40**, 18.,
18,30**,	18.50,	19.20**, 19.40. 20.05** 20.30 20.52, 21.10.
21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20.
OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31,	9.01, 9.31,	10.01,	10.31.
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Ti ga S. Francesco
** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja ostali se ustavljajo v Podlonjerju.
Opravljamo prevoze blage za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za injormacije kličite telejnnski številki 36-794 in 55-378■
VOZNI RED VLAKOV
o.io
4.00 5.25 5,13 5.37
6.00 6.20
630
6.37
6.56
7.15
8.20
8.30
8.43
848
9.45
10.05
12.20
12.28
12.53
13.30
13.45
14.22
14.42
16.10
16 20 16.48 17.00 17.35 17.50 18.27 19.10
19.30
20.07
20.16
21.05
21.50
22.05
ODHODI
B Opčine - Ljubljana -Beograd - Reka P Videm P Videm P Portogruaro P Opčine
R Benetke - Milan B Benetke - Rim - Milan - Turin - Zue-rich
B Videm - Trbiž (od 30. junija do 28. septembra)
P Videm P Opčine P Tržič
B Videm - Trbiž B Benetke - Rim - Milan
B Videm - Trbiž - Dunaj - Pariz • Amsterdam
B Opčine - Ljubljana P Videm P Benetke P Videm P Videm R Benetke P Benetke P Opčine P Videm
B Benetke - Milan • Pariz • Calais B Opčine - Reka • Ljubljana - Beograd • A-tene - Istanbul P Videm
B Benetke - Bari P Benetke P Videm P Opčine P Portogruaro B Videm - Trbiž - Dunaj - Muenchen P Cervignano P Opčine P Videm
B Benetke - Milan -Genova - Turin -Ventimiglia - Marseille P Videm B Rim
0.15
1.05
5.30
6.23
7.05 7.20
7.30
7.40 8.10 8.25 8.32
9.24
9.40
9.48
11.39
11.50 12.20
13.50
14.05
15.10
15.27
17.00
1718
17.38
18.11 18.50 19.11 19.53 20.02
20.28
21.19
21.26
21.44
22.16
22.55 23.02 23 45
r n t no di
B Videm B Videm
B Beograd - Zagreb ■ Ljubljana - Opčine P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin - Milan P Videm B Rim B Videm P Videm B Marseille glia rin ke
B Muenchen - Dunaj Trbiž - Videm P Opčine B Videm R Benetke P Bari - Rim ke
B Istanbul •
Beograd -na - Reka P Videm B Calais - Pariz lan - Benetke P Videm P Opčine B Trbiž - Videm P Tržič P Portogruaro R Benetke P Videm
B Ljubljana - Opčine B Pariz - Milan - Riff Benetke P Videm R M i i a n Mestre P Opčine
Ventimi-Genova - Tu-Milan - Benet-
Benet-
Atene •
Ljubija-
Opčine
- Benetke
B Amsterdam - Dunaj - Trbiž - Videm P Benetke B Trbiž - Videm B Zuertch - Turin - M'-lan - Rim - Benetke
B brzt P potniški
R rapldo
lRodollo Palvuni
Bilo nas je petnajst, ki smo pomagali prebijati se skozi življenje. Vsa imena imam še U, zabeležena v majhnem blo-*u. Toda pozneje, v zadnjih Mesecih, so jih nekaj postregli in tedaj nas je ostalo le f»seL se mi zdi. Da, deset, j, a je zato postala širša, toda kozarci so ostali vedno isti. “hi smo tudi zanje, za duše v vicah
Eden je bil Guido, pravili '° mu «kralj giblija«, ker je * letalec v puščavi. Na nosu 1* imel brazgotino in usta razPotegnjena na stran in u-Metna, ker so ga nekoč «bo-faiterji« «vrgli dol» v sicil-* m prelivu. Sedaj, ko ni več jetal, je prodajal kose blaga kmetom in hodil okrog po podeželju, po vaseh, toliko pač.
da
se je mogel s tem preživ-
Ijati. In še zaradi neke druge zadeve. «Bilo je bolje tam do-
v puščavi
je od časa do v brezkonč-
Hasa zatrjeval puščavi!«
»Pripravi kolesa — mi je Pekega jutra rekel. — Danes gremo v Berlutove kraje.« otopil je gor in se nato vrnil z dvema kosoma blaga «Ti,
ki
si bolj dostojen, boj pro-
ai ta kos. Jaz bom pa vnov-11 ta kos cenenega blaga.« al mi je zavoj «crepa», kos rdečega «crepe de Chine«.
Berluta smo našli na dvori-•pP. ko je klal štore. «Hhh’n’ “hh’n! Hhh'n!» je stokal ob vsakem udarcu s sekiro. Pot l”1 kapljal z nosa kot žga-dJe jz vivčka na kotlu za Eanjekuho, pot mu je lil z Vsakega dela telesa, vse do s orjastih stopal in rok in ti-e6a. ki se mu je cedil s čela dP obrazu do ustnic, je sproti srkal.
“fa kos, ta ceneni kos vzamem — je rekel; — »crepa« e bom. Ono je blago za go-SPodo!«
Toda Giulii, hčeri, ki se jc Prikazala na oknu med dve-a lončkoma gorečnic, je »ere-Pe» ugajai Rekel sem ji; »Po-? eite, botrica, poglejte, kako rdeč, glejte le, kako rdeč!
Oe
se boste le še malo obotaV-
, mi bo v rokah zagorel!« d °na, vsa sladka, kot bi se l v žilah pretakal le češnjev k, se je začela motati in dvrgia je svoj črni slan las * zatilje. Stala je z dvignjeni rokami in napetimi prsi. In
di
on, na pol zmeden, tu-
zaradi one rdeče barve, ,v kar požiral z očmi.
»Pojdi noter, ti, norica!« se zadrl nanjo Berluto. Toda ( tem trenutku je kot piš ve-a vdrl skozi živo mejo prior amostana svete Marije. »Za-^1 so ga Nemci! — je kričal Ljudje moji, ujeli so tudi ,^ega!» Giulia je zagnala krik n nato treščila po stopnicah “ležala je na tleh, kolikpr * bila dolga in široka in hro-eo grizla zemljo. «Kdaj?» ie arjovel Berluto vtem, ko je eno roko še držal sekiro. ez pol ure — je odgovoril tior — jez p0i urej na trgu, ^Poldne!« In tedaj je Giulia ‘ kača skočila pokonci m jSa slepa zaradi solz ni videnj "'L Prehoda, pač pa je kar v rla skozi živo mejo: kot ži-j. : ki jo goni ljubavni gon, ajti ujeli so njenega moža in Poldne ji ga bodo ustrelili
* trKu. Berluto je daleč po-al sekiro in ji sledil.
Z zalopulnjenimi vrati in Pftimi oknicami so se va-^ke hiše zdele kot slepi obra-
• Domovi so bili prazni in
v lCe puste, kajti Nemci so j, * ljudi pognali na trg, nad
aterim se je sločil veliki av-stovski nebesni svod. Nihče ,, m zganil, slišati ni bilo ni-biha Nihče ni dihal, nihče . d* niti premaknil. Čutiti
vi	le zamolkel utrip kr-
žij	'e skrivno kipela v mno-
ljudstva Dvignil sem se
‘ak
se
sem
na gosto /gneteni, da m videl ničesar. Tedaj sem *k« GuidU;
»Stopj . . . povzpni se mi na je?1* 'n ®*ej ■ • • Koliko jih
»Uevet, devet jih je,» mi je ORovoril.
ita
kaj delajo?... No, dal, »Pi se, govori, premakni t
svoja pošvedrana usta!«
‘ h kaj nuj počenjajo! Nič sbelaJ0. Živijo. Se živijo °Je s hrbtom ob zidu.« N«. Je še dodal:
»Sredj	njjmj je tudi
duhovnik,«
bi, da je don Secon
“Vprav on.#
~*a bodo torej ustrelili?« »Menda! . . Eden od njih
haS|
foke
anja svoje čelo ob njegove
Poljublja jih. Joče tudi.«
, »Joče, m zakaj joče? — sem ,D°lestnn
kako
di?«
stno zarjul. — In končno,
veš, ali se od tod vi-
»čdi se mi. Stresa r. rameni l r In dol Ždi se, kot da se
0 zrušil.«
Pa dela don Secondo, J„mu govori?« hiš	križ	božji Kaj me-
imam pri sebi radio? lo tam i. njim, mu bo ne, _ J že rekel, se ti ne zdi7 Sl«J
«Kaj je to: glej, glej! ... Daj no, govori...»
«Brzostrelke, polnijo brzostrelke . ..» je odgovoril Gui-do in se močno premaknil na n.ojih ramenih,
«No, daj, bodi no miren — sem mu skoraj zakričat — težak si!«
«Don Seccndo pokleka,« je še dodal Guido.
«Torej, pokleka... — sem pristavil. — In ostali?«
«Stoje, stoje za farjem«
«Oni še joče, oni?«
«Počakaj, ne vidim dobro. Za vraga ... Se ne vidi .. •»
«Zakaj, kako da se ne vidi? . ..» sem naglo siknil.
((Sonce odseva od šlemov . .. blešči se mi. Bole me oči «
Mene pa Je bolelo srce. Na to, nenadoma še en Guidov glas:
«Glej, glej, smo že tam . . .»
«No, kaj je . .» sem kričal in Guido je zarjovel;
«Zbogom, mladeniči!« in skočil dol.
Odmev rafala je večkrat zakrožil v notranjosti trga in zvrtinčil vse: telesa, duše m hiše. Sedaj, ko je bilo vsemu konec, je ljudstvo smelo bežati : i vsi so tekli, v vse smeri, na vse strani. Z upognjenimi rameni in z rokami na obrazih, kot na sodni dan. Al> še bolj enostavno: bežali so naglo zato, da bi se čimprej zaprli v svoje tihe domove, da bi tu, v miru, izbruhnili v svoj jok sovraštva in boli. 2ene in matere pa so že premetavale kup mrličev, toda mrtvi so bili težki in ženske, ki so jih skušale premakniti, so klicale njihova imena. Toda imena se niso mogla razločiti, kajti ženske so kričale vse iz sebe. Prav dobro pa se je slišalo nekaj, kar je bilo enako za vse, in sicer oni «moooj», ki je spremljal vsako ime. Duhovnika ni klical nihče. Bil je iz nekega daljnega kraja in njegova mati bo šele kdaj pozneje zvedela, kaj se je bilo zgodilo.
Nekdj me je zgrabil za ko-mclec: »Hej, človek!« Presenečen sem se naglo obrnil. Pil je Berluto. ki je vlekel za sabo Giulio, držeč jo za roko.
«Ga imate še . .. tisti «cre-pe«? — mi je odločno rekel. — Mi ugaja, tudi meni ugaia sedaj. Dajte mi ga.»
IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIII1IIIII1IIIIIIIIIIIIII
Srce jc presadil
Neki kirurg iz Baltimora je izjavil, da je zamenjava bolnega srca z zdravim danes povsem možna. Na mednarodnem kongresu kirurgov v Chicagu je dr. Edgar Berman izjavil, da mu je uspelo presaditi srce iz enega psa v drugega. Pri tem je pojasnil, da je srce, ki ga je presadil iz enega psa v drugega, povsem ločil od psa »darovalca« in ga šele nato presadil v drugega psa. Presajeno srce je kmalu po presaditvi začelo normalno biti in polni dve uri oprav-
Tak prizor morete videti konec vsakega tedna v Tanganik'., ko plačujejo črnce, ki delajo na diamantnih poljih. Njihova »legitimacija« je kovinska tablica, ki jo nosijo na zapestju
ODMEV	NEMŠKIH	VOLITEV	V
Adenauerjeva zmaga več zaskrbljenosti
povzroča Angležem kot zadovoljstva
Pred štirimi leti je pretežni del angleška javnosti slavil A-denauerjevo zmago na volitvah kot najbolj dragocen prispevek »trdni politiki« Zapa-da nasproti Vzhodu. Danes svet že dvomi, ali se ta krepka politika vedno izplača. Pred štirimi leti so vsi poudarjali, da je Adenauer največji dobitek za njegove zaveznike, ker želi govoriti le s pozicij sile. Danes je jasno, da je on zgradil iz te surovine že celo trdnjavo. Štirje angleški listi — eden konservativni, dva liberalna in edan laburistični — se hkrati sprašujejo, kako bo dr. Adenauer »uporabil to svojo silo«.
Nedavne besede šefa opozicije, Ollenhauerja, da se je v
Zapadni Nemčiji povečala nevarnost avtokracije in da se bodo socialni demokrati borili proti tej nevarnosti, niso daleč od tega, kar se sliši v Londonu, Nekateri se z Ollenha-uerjem strinjajo, drugi pa ne: toda tudi tisti, ki se ne strinjajo, svetujejo nemški vlad. oprezno ravnanje z orožjem, ki ga ji je zaupal nemški volivec.
Tipično angleška obrazložitev je naslednja: #Naravno je, da sa Nemci glasovali za tistega, ki jim je prinesel v hi-,šo kavo in slanino, za tistega, ki je zmagal. A v takem položaju mi ravnamo nasprotno: ko je Churchill zmagal, smo glasovali proti niemu.»
Zapadna Nemčija se vsaj
llllllllf III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllltlllllllll 1,1 llllllllllllllllllllll || IlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllltl IIII Ul II IlltlllllllllllllllU Hm IIIHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiitiiillllllll Hliniti um
ZANIMIV «KOZMOPOLITSKI POIZKUS» ZA LETO DNI
Švedska družina se «presadila» v IDA ameriška pa jo zamenjala na Švedskem
»Kozmopolitski poizkus« so nazvali zanimivo dogodivščino, ki sta r\ jo privoščila en Američan in en Sved s tem, da sta za leto dni prepustila drug drugemu vse svoje premoženje — delavnico, klien-telo, hišo, okolje in sploh vse, razen svojin žena in otrok. Poglejmo, kako je to bilo in kaj o tem sama pravita.
Najprej ju moramo predstaviti:
Wallace Oldstrom je lastnik majhne kemične čistilnice v Jamestovvnu v ZDA. S svojo ženo Dorothy in hčerjo Marto ter sinom Ste-phanom stanuje v eni najlepših ulic svojega mesta.
Nils Martin pa Je prav tako lastnik kemične čistilnice — toda v Goeteborgu na Švedskem. Tudi on ima poleg čistilnice tudi svojo lepo hišo, kjer živi s svojo ženo Barbaro in tremi otrok” Moniko, Leno in Thomasom.
«Nekega poletnega dne 1946 — pravi Martin — je v mojo delavnico vstopil A-mpričan in me prosil, če bi si jo smel ogledati.« To je bil Wallace Oldstrom, ki je prišel na obisk k nek.m svojim daljnim sorodnikom. Leto nato pa je bil Nils Martin na obisku pri Oldstromo-vih v ZDA. Sledilo je dopisovanje, ki pa je z leti zamiralo.
Cez osem let pa je Sved Martin dobil od Oldstroma dolgo pismo, v katerem mu ta predlaga, da n.u za leto dni prepusti v uporabo vse svoje premoženje v Jamestovvnu, v zameno pa Martina prosi, če bi bil pripravljen prepustiti mn. za isti čas svojo hišo in delavnico v Goeteborgu. Poizkus naj bi trajal leto dni. Američan Oldstrom je sicer svoje pis-ljalo svojo funkcijo.	mo končal takole: »Razumiji-
POMENEK 0 JEZIKU
Začela je začela se je
NI PRAVILNO:
Začela je seja nekoliko prej. Govor je začel po drugi uri. Napovedano zborovanje je začelo precej pozno. Zima še ni začela. Ko so padli prvi kamni, smo vedeli, da je začel konec. Stavek začne z veliko začetnico, če je po piki. Zdgj pa bo začel ples.
PRAVILNO JE:
Seja se je začela nekoliko prej. Govor se je začel po drugi uri. Napovedano zborovanje se je začelo precej pozno. Zima se se ni začela. Ko so padli prvi kamni, smo vedeli, da *e je začel konec. Stavek se začne z veliko začetnico, če te po piki. Zdaj pa se bo začel ples.
* * *
Eden
en
NI PRAVILNO:
Zunaj te čaka en mož. Ko bi vsaj tako vreme en čas trajalo! Ti zadostuje eden stol-' Fden avtomobil se je prevrnil, drugi pa je razbit. Z eno besedo: lepa je! Mi daš zanjo eden tisočak?
PRAVILNO JE:
Zunaj te čaka neki moz Ko bi vsaj nekaj časa tako vreme trajalo! Ti zadostuje en stol? En avtpmobil se je prevrnil, drugi pa je popolnoma razbit. Skratka: lepa je! Mi daš zanjo tisočak?
EDEN rabimo samo kot samostalnik, kadar stoji sam zase, a EN Je pridevna oblika. Tam, kjer se vidi iz oblike samostalnika, da gre samo za eno enoto, po navadi opuščamo ta števnik. N. pr. Eden pa ima zavihane rokave (ne en), eden bo že šel, če ne obadva (ne en), eden se niti ne pozna (ne en), dal mu Je zvezek (ne en zvezek)...
* * *
Pri nas je še ohranjeno mnogo be-	Starc
sed, ki pa jih v vsakdanom govoru	besede
rabijo samo se starejši ljudje, med ______________________
lem ko mladina sega raje po 'ujkah. Jc bolj Imenitno! Stričev pomeni pti nas sosedov. To je še iz tis<ega časa ko so si vsi bratje napravili svoje domove skupaj. Po navadi kar ob skupnem dvorišču. In takrat so bili stričevi edini sosedje.
Oprtnjak je opr'ni koš, ki ga pri nas uporabljajo največ zn prenašanje gnoja v hribovitem svetu. Po nmgod na Slovenskem pa z. oprtnim košem prenašajo hribovci vse, kar se da nesti v dolino in v hrib.
V
Čeprav se je mala Monika v Jamestownu odvadila na poklon in je Američanka težko shajala s švedsko kuhinjo, je poizkus tako uspel, da ga družini in predvsem njegova pobudnika priporočata
vo, da je zamisel na prvi pogled nenavadna, toda če človek malo dlje o njej razmišlja .. .»
In Sved Martin je čez nekaj dni zrelega razmišljanja in po pristanku žene in c-trok Oldstromu brzojavil svoj pristanek. Nato mu je poslal še točen opis hiš“. sliko svojega motornega čolna in psa in tudi nekaj podrobnejših finančnih informacij.
Ko je Oldstrom uredil svojo preselitev iz Jameslotvna na Švedsko tudi s pravne plati in. Nilsu Martinu preskrb 1 garantno pismo za vselitev v ZDA in mu s tem zagotovil vzdrževanje za leto dni, se je poizkus tudi praktično začel: V maju lanskega leta so se Martinovi preselili iz Švedske v Jame-stown k Oldstromovim, Ti so jim v nekaj dneh razkazali mesto, Wallace pa je Nilsu izročil ključe svoje hiše in svojega avtomobila tei z družino odpotoval na Švedsko — k Martinovim, ki so bili v ZDA-
Hiša Oldstromovih v Ja-mestoivnu je čedna, tipična ameriška hiša, obarvana od zunaj in znotraj s svetlimi, vedrimi barvami in gospa Martin je v novi kuhinji že našla vse, kar ji je bilo potrebno za kuho, razen mleka in masla.
Njen mož Nils Martin pa je prevzel Oldstromovo pralnico, ki pa je bila manjša od njegove v Goeteborgu. Kljub temu da je bil v stroki doma, se v začetku ni znašel. Čeprav je bil po značaju dostopen in prijazen človek, je vendarle prišel z dežele, kjer so ljudje že po tradiciji bolj zapeti. Sčasoma se je Pa vendarle »odtajal« in se poglobil v posel. Odpotoval je V Maryland, da tam izpopolnil svoje strokovno znanje, obiskoval je tudi »dvoteuenski tečaj za poslovodje pralnic« in se nato v Jamestownu z navdušenjem lotil novega načina ue-la. Se več, z vsemi svojimi silami je skušal uvesti tak način dela, da bi stroje še bolj racionalno izkoristil. In uspelo mu je.
Čeprav so se Martinovi v marsičem že privadili na Ja-mestown, so se še vedno držali nekaterih švedskih navad. Nils Martin se je brez samoveznice in v srajci pojavljal le v krogu najbližjih prijateljev. Monika in Lena sta sicer takoj zamenjali svoje švedske oblekce z bogatejšimi ameriškimi, kljub temu pa sta se še dolge tedne na hodniku v šoli vsakokrat ko sta srečali učiteljico, vljudno priklonili. Sele s časom s-a na to navado pozabili in učiteljica je tedaj Tnpomnila: »Skoda, bilo je tako dražestno.«
Deklici pa sta z veseljem ugotovili, da je pouk v ZDA mnogo lažji kot na Švedskem in Monika je bila najboljša v razredu — iz angleščine. Sploh so ju smatrali za najboljši učenki v razredu, in ko sta se vrnili čez leto dni v Goeteborg, sta morali razred — ponavljati. Na Švedskem so pač šole resnejša zadeva kot v ZDA.
Čeprav so Oldstromovi prišli iz ZDA na Švedsko, so se tudi v Goeteborgu znašli v velikanskem mestu z velikimi ladjedelnicami, močno industrijo m krasnimi sodobnimi stanovanjskimi četrtmi in tudi Nilsova pralnica »Gloria Luntby» je bila velika, večja kot njihova v Jamestownu.
Biv.i teden je Wallace le
redkokdaj stopil v delavnico in uslužbenci so bili zelo radovedni, kaj bo počel. Nekega dne pa s0 kar obstali: Wallace je prišel z lončkom barve in čopičem in kar sam začel barvati vrata, ki so bila precej potrebna barve. V Nilsovem knjigovodji je Wallace takoj odkril sodelavca, ki je bil kot nalašč zanj. Izdelala sta načrt, kako pridobiti še več klientov. S konfekcijskim podjetjem «Gulirj» sta sklenila pogodbo, da bo kupec vsake obleke znamke «Gulin» mel pri njih enkratno brezplačno čiščenje obleke. Stroške bo seveda plačalo podjetje «Gulin«. Ta načrt je povsem uspel in v samih treh dneh so v kemično čistilnico «Gloria Lun-tby» nanosili več sto oblek v čiščenje. Oldstrom je skušal tudi na Švedskem uvesti amer'ški način 24-urnega «ekspresnega čiščenja«, toda Švedi so bili mnenja, da je za očiščenje obleke potreben najmanj teden dni. In ta poizkus torej ni uspel, pač pa se j; na Švedskem naučil tega, da se s sesalcem prahu ne čistijo le žepi na oblekah — kot v ZDA — ampak tudi robovi na hlačah.
Wallaceova žena Dorothy pa se v švedski kuhinji sprva ni kaj znašla. Premalo je tu bilo konservirane hrane. Zato so jo nove prijateljice pogosto našle nad «Svedsko kuharico«, pa čeprav s slovarjem v rokah. Kljub temu so ji sveže goetebor.ške ribe šle v slast. Poleg tega so ji ugajale tudi Svedinje, ker so bile bolj vitke in pri večernih prireditvah mnogo bolj okusno oblečene kot A-meričanke. Sicer je bilo za vsako poznanstvo treba malo več časa, toda vsak nov znanec, nov prijatelj je bi! trajnejši prijatelj kot v ZDA.
Kaj pa otroka? Kmalu sta se odvadila na to, da mo-
rata vsepovsod 'z avtomobilom. Presedlala stu na kolesa in se nato naučila iti tudi peš. Gato pa je bilo treba tudi nekoliko bolje se oprijeti s pravili o lepem vedenju, kajti tu so ljudje bolj olikani kot v ZDA. Ko sta Marta in Stephen prišla v Goeteborg, sta vedela le nekaj švedskih besed. Ker ,/a njuni sošolci niso hoteli kvariti svojega znanja angleščine z njuno «amerikanščino», sta se morala naučiti švedščine. Marta je v šoli slabo vozila, zato pa Se je kmalu naučila vljudnostnega poklona, verjetno prav tedaj, ko se ga je v Ameriko presa-
jena Monika v Jamestownu odvadila.
Ves ta poizkus je trajal — po dogovoru — leto dni in nato sta se maja letos obe družini sestali v Parizu. Tako Martinova kot Oldstromo-va družina menita, da je njihov »kozmopolitski poizkus« nadvse dobro uspel Zato Nils in Wallace priporočata tudi drugim poslovnim ljudem, naj poizkus polovijo, kajti — tako goete-borška čistilnica kot tudi Oldstromova čistilnica v Jamestovvnu sta v tem letu »kozmopolitskega poizkusa« svoje poslovanje izboljšali in tudi razširili.
formalno vedno bolj približuje dvostrankarskemu režimu — pr,avijo v Londonu, ali pa to pomeni v Nemčiji isto, kar pomeni v Angliji? Nemci so predvsem glasovali za oseb nost, ne pa za stranko; za «močnega» Adenauerja in ne tako močnega Ollenhauerja. A vprašujemo se. kaj misli močni Adenauer, ko pravi, Ua so volitve okrepile enotnost nemškega naroda? Ali misli on pri tem na politiko ravnotežja med vlado in opozicijo, »H pa na splošno podrejanje?
Kljub temu, da se nevarnost avtokracije ne jemlje kot nekaj dokončnega, je nekaj žalostnega v besedah, s katerimi se danes spremlja končni izid volitev: Zmagal je pa-pa vseh Nemcev, oče domovine. Ali, kakor je Adenauerja označil karikaturist Viki: #A-denauer za vedno*.
Čudno se sliši iz zelo liberalnih ust tudi to, da je Adenauer prišel na oblast že tretjič ob trdni podpori tempera-i mentnega nemškega kapitalizma. Takega izraza, sicer tako dragega srcu pristašev svobodne iniciative, ne smemo jemati kot kompliment.
Toda ne gre le za formalnosti, za dvostrankarski, večstrankarski ali enostrankarski sistem, ne glede na to. da neki protisocialistično usmerjeni krogi zatrjujejo, da bi jim bilo ljubše, če bi bila sreča naklonjen?. socialnim demokratom («Naj tudi oni pokažejo, kaj znajo«); gre tudi za povsem angleške skrbi.
2e v prvih reakcijah na nemške volitve je moč našteti vse simptome teh skrbi. Popolna oblast, ki se je Angleži, govoreč o Adenauerju, boje, more sicer služiti splošnim ciljem Zapada, toda hkrati more postati tudi povsem samostojna. Ta ideja je tako strašna, da se nihče ne drzne iti dalje od samega vprašanja. Pristavlja se sicer, da to poslednje za sedaj nikakor ne pride v poštev.
Predpostavljajo, da bo Adenauer vodil svojo znano politiko «evropskega združevanja«. To naj bi bil zadosten razlog, da bi se Velika Britanija osvobodila svojih predsodkov glede evropskega kontinenta. Le tako bo ona mogla postati protiutež narasli moči svojega nemškega partnerja, ki bo sicer gospodarsko ob-
- M -l? C-.4A-
»...... •
Po sliki sodeč mora biti vloga, ki jo Marlon Rrando igra v novem filmu »Mladi levi«, ki ga sedaj snemajo v Nemčiji, precej naporna, če ga je med neko pavzo premagal spanec
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilHIIIIIIIIHIIIIIIIIIinillllltltlllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllltltll
SEVERNOZAPADNA POMORSKA POT MED ATLANTIKOM IN PACIFIKOM
o ožino
Arktika — področje okrog Severnega tečaja — postaja vedno bolj važna v strateškem in vojaškem pogledu. Cez to področje danes že lete potniška letala >n tako skrajšujejo čas potovanja. Nedavno je čez arktični pas letelo prvo linijsko letalo iz Stockholma v Tokio, pred dnevi pa so javili, da so prve ladje u-spele prevoziti pot iz Tihega oceana v Atlantski ocean, ne morda skozi Panamski piekop ali Magelanovo ožino, ampak čez Arktiko.
Da obstaja pomorska pot na daljnem severu, je bilo že davno jasno; toda veliko vprašanje je bilo, ali je prehod skozi številne polarne o-točke in zamrznjene ožine sploh mogoč za večje ladje
To so skušale ugotoviti 4 ladje: 3 ladje ameriške obalne straže in I kanadski ledolomilec. Ledolomilec »Labra dor« je moral oditi iz Atlantika, ameriške ladje pa s Tihega oceana. Sestali pa bi se na najbolj sumljivi točki, v eni še neraziskani ožini. Ko so odšli na pot, si poveljniki ladij še niso bili na jasnem ali jim bo poidvig uspel in če
sploh obstaja svoboden prehod med ledom. Ladje so odplule iz Seattlea v pristanišče Nome na Aljaski, nato pa zaplule v labirint otokov in otočkov na zapadnem kanadskem delu Arktike do ozkega naravnega kanala Bellot Straita, kjer je bil dogovorjen sestanek s kanadskim ledolomilcem »Labradorjem«.
Ta kanal je bil dejansko ključna točka obsežnega podviga, ker je po predvidevanjih zemljepiscev in arktičnih strokovnjakov predstavljal e-dini možen prehod. Ce bi se bilo izkazalo, da je neprehoden, bi ves eksperiment padel v vodo za vedno. Nekoliko dalje od tega kanala, v zalivu Princ Regent, bi morale a-meriške ladje čakati ledolomilec «Labrador», ki bi jih spremljal skozi Baffinov zaliv in Davisovo ožino v A-tlantski ocean do New Yorka. Tako bi bila pot za ladje odprta.
Ta načrt pa ni povsem u-spel. Prejšnji teden so dobili radijsko sporočilo:	«Prepluli
smo llellotovo ožino.» toda radiogram niso poslali telegrafisti ameriških ladij, am-
pak kanadski patrolni ledolomilec ((Labrador«, ki ni mogel več čakati na prihod a-meriških ladij in jim je odplul naproti. Toda tudi ne glede na to je eksperiment u-spel in ugotovljeno je. da je severnozapadni prehod po morju nad ameriškim kontinentom n.ogoč.
Sedaj se poudarja, da je ves podvig bil celo lažji, kot se je pričakovalo. Izkazalo se je, da Bellotova ožina ni nevarna in niti zamrznjena. Gre za naraven, precej ozek kanal, dolg kakih 30 km, a zadostno globok, da morejo po njem pluti tudi večje ladje. Ledolomillc «Labrador» je i-mel dva helikopterja, ki sta pregledovala teren, poleg tega pa je pred njim plul poseben čoln, opremljen z globi-nometrom. Ožino, ki je ameriškim in kanadskim admiralom delala toliko skrbi, je »Labrador« preplul v borih dveh urah. Vendar pa bo vrnitev v Atlantik trajala dlje kot se je predvidevalo, ker so čolni ameriške obalne straže precej zaostali, ko so se morali prebijati skozi ozke in zamrznjene ožine,
Dokončna otvoritev severno-zapadne pomorske poti (ki bo pa itaic omejena le na določeno dobo v letu) pa ne bc pri sedanjih tehničnih pogojih imela večjega praktičnega pomena.
vladal Evropo. Nekateri vidijo v imoz-ovanju Modling«, človeka, ki je z udeleženci skupnega evropskega tržišča razpravljal o angleškem sodelovanju v svobodni trgovinski coni, za člana britanskega kabineta ministrskega sveta, Mae Millanov odgovor na A-denauerjevo zmago. Velika Britanija ne želi dati iz rok evropskih poslov.
Nemška enotnost, ki Jo proglaša Adenauer, pa navaja te iste ljudi, da z enim očesom še budneje spremljajo to, kar se dogaja v Coramonwealthu. Kar je gotovo, je gotovo; britanske pozicije v Common-wealthu pa so. tudi mimo vseh dosedanjih izkušenj, močnejše, kot one na evropskih tleh. Toda poleg tega niti Nemčija sama ni priprav, ljena omej:ti se na Evropo. Nemirni predsednik vlade v Gani že pušča v deželo Nemce, da lomijo britanski monopol na diamantnih poljih.
Pozicija sile, ki jo zastopa Adenauer, se Angležem včasih zdi kot dvorezen nož. Prva ostrina je nedvomno u-smerjena proti ((drugemu bloku«; za drugo pa se ne ve nič. Menijo, da bi bilo najbolje, da bi se za to nikoli nič ne vedelo. Zaradi tega bi bilo treba to pozicijo sile e-' mejiti še na neki drug način. Morda mislijo vprav to nekateri konservativci, ki danes predlagajo Adenauerju, da bi vendarle našel »pozitivnejšo pot« v razgovorih z Rusi in da bi izboljšal odnose z Moskvo.
* * *
Kakšna bo tretja Adenauerjeva vlada? Adenauerjeva stranka je dobila na volitvah absolutno večino in jo Nemci sedaj že imenujejo »državna stranka«. Kljub temu oa bo tudi bodoča vlada »koalicijska vlada«, in to ne toliko zaradi dosedanje tradicije, kolikor zaradi zunanjega ugleda, ki bi ga nova vlada želela ohraniti s takim nazivom.
Po predvidevanjih bonnskih političnih krogov, bo iz sedanje vlade izpadel minister za nemška vprašanja, Jakob Kaiser, in minister za atomsko energ jo, Balke. Prav tako se omenja tudi odhod ministra za delo Storcha in ministra za družinska vprašanja, Wir-melinga. Dva predstavnika Nemš-e stranke, dosedanji podkancler Bluecher in prometni minister Seebom, verjetno ne bosta več v tretji A-rienauerjevi vladi. V novi vladi pa bodo prav gotovo ostale najmočnejše osebnosti dosedanjega kabineta, obrambni minister Strauss, notranji minister Stroebc , finančni minister Schaeffer, gospodarski strateg Erhard in zunanji minister von Brentano.
Od sprememne v sestavu vlade pa ne pričakujejo nobenega odstopanja od sedanje politike teh resorov. Novo vlado bodo sestavili Jele v drugi polovici oktobra, ker -• bo prva seja novega Bundes-taga vršila 15, oktobra v za-pednem Berlinu. Sele na drugi seji, ki bo v Bonm . bodo imenovali kanclerja, ki bo sestavil novo vlado.
Vprašanje Odre in Nise je v zvezi z neograjskimi glasovi prisililo na razmišljanje za-padnonemške politične kroge, ki prihajajo do zaključka, da dosedanje stališče Bonna do vzhodnoevropskih dežel, zlasti pa do Poljske, predstavlja šibko točko zapadnonemške zunanje politike. Vlada ni upoštevala novih odnosov na področju Vzhodne Evrope in jo ie najnovejša deklaracija jugoslovanskih m poljskih voditeljev našla povsem nepripravljeno Vplivni hamburški list »Die Welt» piše s tem v zvezi; »Skoda, da je Zvezna nemška republika morala pričakati spremenjeni položaj svoje vzhodne politike tako nepripravljena, kakor je to primer sedaj.*
Najmlajša mati
Najmlajša mati na svetu je baje 9-letna črnka iz Arkansa-sa v ZDA, ki je rodila zdravega sina.
mi milim m n milimi imiiimiHiiimiiiiiiiiimiiimMiii
M!
— Upam, dragi, da te Janezek, ni motil.,,
— Ni najmanjl
iMorlško-beneški dnevnik
Seja občinskega odbora v Gorici
Za razsvetljavo na Travniku bodo potrošili 4.300,000 lir
Odborniki odobrili gradnje novih šol za 84 milijonov lir
V sredo zvečer se je sestal občinski odbor, ki je obravna. val celo vrsto važnih vprašanj. Najprej je župan prebral pismo odbornika dr. Carla Cor-sija, da se zarad'1 dokončne premestitve v Milan odpoveduje mestu v občinskem odboru. Po končanih sporočilih so prišli na dnevni red, ki je imel na prvi točki odobritev stroškov za socialno pomoč v znesku 4.200.000 lir, Civilni bolnišnici v Gorici so sklenili izplačati obroke za zdravljenje bolnikov, ki so se zdravili na občinske stroške v mesecih junij—julij in poprej; 124.000 lir pa so izplačali bolnišnici dobrodelnih bratov.
Med razpravljanjem o javnih delih so se dolgo zadržali pri razsvetljavi Travnika. Kakor je znano, je sedanja razsvetljava pomanjkljiva. Že pred meseci so za poskušnjo namestili nekaj začasnih žarnic, da bi ugotovili najboljši kraj za namestitev novih svetilk. Skupni strošek v-o znašat 4.300.000 lir. Občinska podjetja, občinski tehnični urad in sovraintendenca za spomenike so sklenili namestiti na srednjem delu trga štiri kandela-bre, ki bodo imeli po tri moč. ne žarnice. Kandelabri bodo iz brona. Sedanjih devetim ze obstoječim kandelabrom na pločnikih bodo dodali še tri; namestili bodo neonske luči. Premestili bodo tudi kandele-bra pred prefekturo im namestili močnejše žarnice. S temi spremembami bo trg zadostno razsvetljen.
Odborniki so se dalj časa zadržali pri gradnji novih šol, za katere je predvidenih 84 milijonov lir. Odborniki so sklenili odobriti splošne na-
črte, da jih še ob času pošljejo pooblaščenemu ministrstvu v odobritev. Odborniki so o-dobrili sledeče načrte, ki jih bodo pozneje predložni v odo. britev občinskemu svetu: osnovna sola s petimi učilnicami v Ul. Rota — 21 milijonov; osnovna šola med Ul. Trieste in Ul. Ristori, pet učilnic — 23 milijonov; otroški vrtec v Ui. Corsica — 20 milijonov; telovadnica za osnovno solo v Ul. Cappucci — 20 milijonov.
Pred koncem seje so se odborniki pomenili v zvezi z ne katerimi šolskimi vprašanji. Zlasti so proučili vprašanje strokovnih šol. Zupan je pojasnil stališče in možnosti občine.
Dva majhna procesa na goriški preturi
Včeraj je zasedala goriška pretura, vendar je bila večina procesov odložena na prihodnjič. Pred pretorjem sta se morala zagovarjati 43-letni Quinto Barbanera iz Tržiča, Ul. Duca D’Aosta 20 in 58-letna Maria Sperando vdova Delich iz Gorice Ul. Mazzini 17.
Oba obtoženca sta se morala zagovarjati, da sta prekršila člen 217 ker v njunih trgovinah nista vodila nikakršnega knjigovodstva. Barbaneri so to ugotovili potem, ko je šla njegova mizarska delavnica, ki jo je imel v Tržiču, v stečaj. To je bilo 14. julija lanskega leta, ko je Barbanera moral zapreti svoj obrat, pri katerem pa je bil solastnik tudi neki Pitassi, ki naj bi bil po izjavah obtoženca tudi glavni krivec za stečaj.
  .........
Cene na zelenjadnem trgu
Na trgu prevladujejo smokve in grozdje
Včeraj je bilo opaziti tudi motovilec, špinačo in ohrovt - Veliko zanimanje za kupčije v zastavljalnici
Včeraj je bilo na zelenjad- je od 50 do 80 lir kg. Špinače
nem trgu s prodajo na debelo v Ul. S. Chiara precej živahno, čeprav ni bilo kdo ve koliko blaga na prodaj. V tem času seveda prevladuje med sadjem grozdje, katerega cena je bila včeraj od 80 do 100 lir kg, manjkalo pa ni niti smokev, ki so šle po 30 in 40 lir kg. Med zelenjavo še vedno prevladujejo paradižniki, ki imajo precej različno ceno, in tako so včeraj prodajali najlepše po 40 lir kg slabše vrste pa po 20 lir. Stročjega fižola je tudi še precej, njegova cena pa skoraj nespremenjena 100 lir kg. blede je bilo manj. cena pa se je vrtela okoli 80 lir kg. Cikorijo so prodajali na debelo po 30 do 40 lir kg, pe-teršil po 100 lir kg, Česnik pa od 200 do 300 lir kg. Ra-dič prvi rez je bil po 250 lir kg, drugi rez pa po 100 pa tudi po 50 lir kg.
Na zelenjadnem trgu s prodajo na debelo je bilo že o-paziti nekaj motovilca, katerega cena pa je še precej visoka, in sicer 250 lir kg; tudi ohrovta še ni preveč, njegova cena pa 30 do 40 lir na k.». Endivja solata je bila po 70, 80 pa tudi 90 lir kg, poletna solata pa nekoliko dražja, n sicer okoli 100 lir kg. Paprike ni več dosti,, njena cena
pa je še malo, saj so jo komaj začeli prodajati; cena se vrti okoli 100 lir kg.
« * *
Včeraj ni bilo četrtkovega semnja, ki bo kot je že tradicija prihodnji četrtek, to je zadnji četrtek v mesecu, kljub temu pa je bilo mesto precej živahno posebno v dopoldanskih urah. Včeraj je bila redna dražba v goriški zastavljalnici v Ul. Carducci. Občinstva, jned katerim je bilo več radovednežev kot kupcev, je bilo precej, pa tudi zastavljenega blaga naprodaj ni manjkalo.
Na prodaj sta bila dva ra dijska aparata, od katerih pa je bil drugi dobro ohranjen prenosljivi sprejemnik z baterijami. Prodali so ga za 16.000 lir. Tudi pisalni stroj, ki je bil pa že precej izrabljen, je hitro dobil novega lastnika, in to proti plačilu 8.000 lir. Zenske so si zvedavo ogledovale lepo volneno posteljno pogrinjalo, katerega cena je hitro rasla, tako, da bi , ga morda v trgovini dobili za manjšo vsoto. Od drugih pred. metov, ki so bili naprodaj, ni bilo večjih vrednosti, vendar jih je zastavljalnica prodala in blagajno zaprla še pred 11.30.
Marii Sperando, ki je imela več let frizerski salon v Ul. Mazzini pa so zaprli salon in parfumerijo kmalu po smrti njenega moža. Dolgoletna bolezen je družini odvzela vse prihranke in ženska ni bila kos zapletenemu knjigovodstvu.
Quinta Barbanero je pretor spoznal za krivega in ga obsodil na 4 mesece zapora, prav tako je pretor smatral za krivo Mario Delich, katero pa je le pogojno kaznoval na 4 mesece zapora.
Aretacija
Včeraj ob 16.30 so agenti kvestuire aretirali 33-letnega Giu-seppa Bonfrateja iz Taran-ta. ker se je pojavil v Gorici, čeprav mu je oblast povratek prepovedala. Sedaj je v sodnih zaporih v Ul. Bellinzona.
Danes zborovanje ' FIOM v Tržiču
Danes ob 12.3Q bo pred ladjedelnico CRDA v Tržiču sindikalno zborovanje, na katerem bo govoril prof. Paolo Sema iz Trsta. Zborovanje je organizirala FIOM. Tržaški sindikalni voditelj bo zbranim delavcem govoril o skupni borbi delavcev tržaških, milj-skih in tržiških ladjedelnic za izboljšanje njihovih mezd v zvezi s skorajšnjim sestankom sindikalnih voditeljev s predstavniki ministrstva za delo v Rimu.
Prošnje za partizanske dajatve
Opozarjamo vse tiste, ki so leta 1948 vložil pri pokojnem dr. Grudnu prošnje za partizanske dajatve, naj se javijo -na sedežu ZSPD šeie potem, ko jih bo finančna intendan-ca pozvala, naj prošnjo ponovijo.
 «» r
Za promet zaprta cesta
Na Majnici polagajo kanalizacijo med Ul. Capodistria in Ul. Barca. Zaradi tega bo ta del ceste zaprt, doikler ne bodo opravili vseh del.
iiiiiiiitiiiiiiiiitiimiiiiiiiitiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiMitiiiitiiiiiiiiitiMiititiiiiti
Zborovanje delavskih predstavnikov v Florenci
Delavci	podjetij
zahtevajo	zmanjša
Proizvodnja v tej kemični industriji je tako narasla, da bi bilo potrebno povišati tudi proizvodno nagrado
Pred dnevi so se v Florenci I Podrecca je iz Benečije, po sestali predstavniki delavcev * svetu je s svojimi lutkami do-v vseh podjetjih družbe «SO
VAY» v Italiji. Sindikalna or. ganizacija FILC-CGIL je oo tem važnem sestanku izdala poseben proglas, ki so ga dobili delavci kemične mdustr:-je te dni tudi v vpoi-led.
Kmalu bo namreč zapadla vsedržavna delovna pogodba za delavce kemijske industrije, zaradi tega so sindikalni voditelji skupine podjetij «SOLVAY» smatrali za potrebno, da skličejo skupno konferenco, na kateri so sprejeli ustrezne sklepe, za katere upajo, da jih bodo prav tako sprejele ostale sindikalne organizacije, ki se zavedajo važnosti enotnega nastopa vseh delavcev za dosego tistih zahtev, ki postajajo z dneva v dan boij občutne.
Predvsem so udeleženci sestanka v Florenci prišli do zaključka, da je proizvodnja v podjetjih «SOLVAY» dosegla lak nivo, da se brez izgube lahko vsem zaposlenim zmanjša delovni čas. Delavci podjetij «SOLVAY» naj bi v bodoče delali samo 44 ur tedensko, bili pa naj bi seveda plačani za 48-urni delovni čas. Prav tako je mogoče zaradi velikih uspehov v proizvodnji in zaradi dobička, ki ga je dosegel delodajalec na račun povečane proizvodne storilnosti svojih uslužbencev, podvojiti proizvodno nagrado. Dokler pa ne bo dogovor podpisan, naj bi ravnateljstvo poskrbelo vsaj za enkratno izplačilo predujma na račun povečane proizvodne nagrade.
Zborovalci so prišli do teh sklepov na osnovi podrobne a-nalize stanja proizvodnje v podjetjih «SOLVAY» v Italiji, ki je v zadnjih letih dosegla zavidanja vredne uspehe.
Nastop Podrccce v čedadskem gledališču
Meseca oktobra bo Podrecca nastopil s svojim lutkovnim gledališčem v čedadskem gledališču Ristori. Svoj prihod je znani umetnik najavil s pismom čedadskemu županu.
živel res velik uspeh. Nastopal je na številnih odrih Evrope in Amerike. Ko se po dolgih letih vrača v svoj rojstni kraj, je vzbudil med domačim prebivalstvom veliko zanimanje za svojo umetnost, ki bo kot drugje prav gotovo tuai med njegovimi rojaki doživela lep sprejem.
 «»------
Poškodba na delu na stavbi v Ul. Roma
Pri kopanju temeljev za novo stavbo v Caprivi se je včeraj popoldne ponesrečil 47-letni Romildo Petarin iz Moše. Petarin je pred pričetkom dela naslonil železni drog na steno jame, ker mu takrat ni služil. Nenadoma pa se je drog prevrnil na nesrečnega Petarina in ga močno udaril v glavo, tako, da so morali klicati rešilni avto Zelenega križa iz Gorice, ki je delavca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Zaradi poškodb na glavi se bo moral Petarin zdraviti več dni.
Nasreča zidarja
Pri gradnji poslopja avtomobilskega kluba v UH. Roma se je včeraj ponesrečil 21-letni Jurij Oblak iz Ul. sv. Mihaela 13 v Standrežu. Padel je z zidarskega odra. Ker mu poškodbe niso povzročale bolečin, ni zaprosil zdravniške pomoči. Popoldne pa se mu je rana na nogi razbolela, tako da so ga z rešilnim av-tonf Zelenega križa odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju,
- KINO -
CORSO. 16 00:	»Sissi,	mlada
cesarica«, R. Shneider in K. Bon, v barvah.
VERDI. 16.30. «Grof Maks«, A.
Sordi, V. De Sica. VITTORIA. 17.00: »Orkan nad Padom«, M. Schell, R. Vallo-ne.
CENTRALE. 17.00: «La morsa si chiude«, D. Mallone, P. Sullivan.
MODERNO. 17.00:	«Prikaz.ei.
v operi«.
Športni dnevnik
Svetovno prvenstvo v floretu
Fulop svetovni prvak Italijanke favoritinje
Tržačanka Camber dosegla 8 zmag
PARIZ. 19. — Danes so bile polfinalne borbe za svetovno prvenstvo v floretu za moške posamezno. V finale so se plasirali 3 Francozi (Netter. Closset in Baudox), 2. Angleža (Jay in Paul), 2 Madžara (Fulop in Kamuti) ter Rus Midler. Med eliminiranimi je tudi edini Italijan, ki je dospel do polfinala. Eliminirani so bili še Anglež Paul, Francoz Bamcilhon in Nemec Cas-mir.
Svetovni prvak v floretu je postal Madžar Fulop. Izgubil ni niti enega dvoboja (7 zmag). Presenetljivo dobro se je u-vrstil Rus Midler, ki je zasedel drugo mesto (5 zmag). Slede Anglež Jay (4), Francoz Netter (4), Madžar Kamuti (3), Francoz Baoudoux (3), Anglež Paul (2) in Francoz Closset (0).
Začelo pa se je tudi tekmovanje ženskih ekip v floretu. Tu so favoritinje Italijanke, ki so danes premočno premagale Angležinje, čeprav se je med temi nahajala tudi svetovna prvakinja Sheen. Toda ta danes ni imela dobrega dne in ni niti enkrat zmagala. Italija je dosegla 13 zmag (Zanel-li 4, Camiber 4. Colombetti 3, Cesari 2), Anglija pa 3 (Haig 2. Stafford 1, Sheen 0, Ber-ry 0). Ostali rezultati: Romunija - Francija 9:7, Avstrija-Madžarska 9:7, Nemčija - SZ 9:7.
Po II. kolu so se za finaln’ turnir plasirale Italija, Nemčija. Avstrija in Romunija, Vse štiri ekipe so z lahkoto premagale svoje nasprotnice. Tako je Italija (Camber 4, Co-lombetti 3. Predaroli 3, Zanelli 2) premagala Dansko z 12:4, Romunija - Luksemburg 11:5 Avstrija - Irska 15:1 in Nemčija - Holandska 15:1. Ekipe, ki so bile premagane v izločilnih kolih, so odigrale med seboj posebno kolo za kvalifikacijo za mesta od 5. do S. Kvalificirale so se Irska, Velika Britanija. Francija in SZ. Irska je premagala Madžarsko par forfait, Francija - Luksem-hurg 9:2, Vel. Britanija - Danska 9:2 in SZ . Holandska 9:4.
NOGOMET
Pridržalo pa si je odločitev glede tekme, ki bo 24. novembra v Lausannu proti Španiji. Vodstvo švicarske državne reprezentance pa je obenem naprosilo Alessandrio, da bi bila reprezentanci za partnerja 9. Oktobra.
RIO DE JANEIRO, 19. —
Nogometaš Del Vecchio, ki ga je angažirala Verona, je odpotoval v Italijo.
KOŠARKA V GORICI
Danes zvečer prvi tekmi
Danes zvečer se prične v dvorani Ginnastice v Gorici mednarodni turnir v košarki. Spored tekem je sledeč: danes ob 20.30: Kartak - Ginnastica Goriziana; ob 22. uri Sovoboda-Dopolavoro SAFOG: sobota ob 20.30: Kartak - SAFOG, ob 22 uri Ginnastica - Svoboda; nedelja ob 22.30: Ginnastica Goriziana - Dopolavoro SAFOG, ob 22. uri Svoboda - Kartak.
Ekipa Svobode je iz Ljubljane, Kartak je zahodnonem-ški univerzitetni prvak, Ginnastica Goriziana in Dopo’a-voro - SAFOG sta iz Gorice.
KOLESARSTVO
Vissacova bo ponovila enourno vožnjo?
MILAN, 19. — Nova svetovna rekorderka v enourni vožnji Francozinja Virsac ni nič kaj zadovoljna. Predvsem ji ne gre v glavo, kako je moglo priti do nesporazuma, da se je predčasno ustavila, kar jo je stalo — kot pravi — vsaj 250 metrov. In potem bi lahko tudi njen rekord razveljavili, ker jo je nekdo potisnil, ko je vožnjo nadaljevala. Zaradi tega ima namen ponoviti poskus v soboto. Vsekakor se pa bo o tem odločila jutri.
Novi rekorder v enourni vožnji Riviere je bil danes gost industrijcev bratov Ber-ghi. Govori se, da bo mogoče v prihodnji kolesarski sezoni nastopal za «Ignis». Baje je že začel pogajanja v tem smislu.
SELVINO, 19. — Tridenti-nec Federico Galeaz je zmagal •na drugi etapi dirke za »zlato kolo«. Cilj je bil na strmini, etapa pa je bila dolga 178 km. Zmagovalec je vozil s povprečno hitrostjo 33.480 km.
MONTENERO Dl BICAC-
CIA, 19. — Cez 40 tekmovalcev je že vpisanih za zadnjo dirko za italijansko prvenstvo neodvisnih, ki bo pojutrišnjem v Monteneru di Bisaccia, Štirje od teh se bodo borili za osvojitev naslova prvaka: Fa-laschi, Fini, Carlesi in Zam-boni. Prevoziti bodo morali 217.200 km. Trenutna klasifikacija je taka: Falaschi 25,5 točke, Carlesi 19, Zamboni 17,
Balkan-Skandinavska
veliki lahkoatletski dvoboj
Prireditev bo v Atenah od 4. do 6. oktobra -to’ prezentanca Balkana je ze sestavljena
Lahkoatletski dvoboj Balkan - Skandinavska bo gotovo ena izmed največjih letošnjih lahkoatletskih prireditev v Evropi. Lahko pa pričakujemo, da bo ta prireditev tudi vise-ko kvalitetna, predvsem če pomislimo, da gre za nastop držav, ki v lahki atletiki zares mnogo pomenijo. Med Skandinavci je treba pomisliti predvsem na Fince in Švede. Toda posamezne odlične tekmovalce in celo kakega svetovnega rekorderja imajo tudi drugi Skandinavci.
Na drugi strani pa so tudi med tekmovalci balkanskih držav številni atleti, ki bodo gotovo tudi zasedli prva mesta, tako da ni mogoče reči v naprej, ali bodo zmagali Skandinavci ali Balkanci. Dvoboj bo v dneh 4., 5. in 6. oktobra v Atenah.
Za kapetana balkanske reprezentance je bil izbran Jugoslovan Artur Takač. Reprezentanca, k: jo je on sestavil, je taka:
100 m: Bačvarov (B). Kolev (B), Georgopulos (G); 200 m: Bačvarov (B), Kolev (B), Georgopulos (G); 400 m: Wi-senmayer (R), Zudricheanu (R), Grujič (J); 800 m: Depa-stas (G), Konstantinidis (G). Radišič (J); 1500 m: Depaslas
iiiuiiiiiiiliHllMliiiiiiiiililiiHiiiiiiiiiiimiiiuiiMiiiiniuuuiuiuuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiilllliiiiiinllniiimiiililiilllliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz jugoslovanskega športa
Za Odred in Branik Olimpija še vedno v vodstvu
Julinho se vrne
FLORENCA, 19. — Vodstvo Fiorentine je danes prejelo brzojavko, s katero javlja i-gralec Julinho, da bo v torek odpotoval v Italijo, potem ko je sprejel pogoje. Verjetno bo nastopil na mestu desnega krila že na tekmi Fiorenti-na-Udinese 29. septembra.
Pogoji, ki jih je Julinho sprejel. so: pogodba do 31. maja 1958 z mesečno plačo 20.000 cruzeiros (okrog 140000 lir) od 1. septembra. Nagrada za angažma milijon cruzeiros (7 milijonov lir). Po poteku pogodbe Julinho ne sme igrati v kakem drugem italijanskem moštvu, razen če plača Fioren-tini 10 milijonov cruzeiros (70 milijonov lir). Pač pa bo lahko spet igral v brazilskih moštvih in brazilski reprezentanci. (Med redni Julinhov zaslužek pa spadajo seveda se razne premije, tako da se njegova mesečna plača še zviša.)
Vonlanthen bo igral v švicarski reprezentanci
ALESSANDRIA, 19. — Vodstvo Alessandrie je dovolilo i-gralcu Vonlanthenu, da nastopi 6. novembra v švicarski re preprezentanci proti Škotski.
Medtem ko so v nedeljo v Jugoslaviji moštva višjih lig počivala zaradi mednarodne tekme Jugoslavija-Avstrija, se je začelo tekmovanj v conskin ligh. V I. conski ligi, v kateri igrajo slovenska moštva Ljubljana, Odred m mariborski Branik, so v nedeljo odigra! prvo kolo. Za slovenska moštva je bilo to kolo ugodno, vendar ne za vsa. V Mariboru je namreč imel Branik v gosteh'Ljubljano in ji je nasul kopico golov (5:1), toda v Ljubljani je dosegel zmago Odred proti Jadranu (Kaste. Sučurac) z 2:0, Igra je bila dovolj dobra, tako da so bili gledalci po dolgem času vendar zadovoljni. V Varaždinu je Tekstilac premagal Reko 3:0; v Zagrebu sta bili dve tekmi: Elektrostroj - Šibenik 1:1 in Metalac - Trešnjevka 1:0; v Sisku je Segesta podlegla Lokomotivi z 0:2, na Reki pa je dosegel Or;ent visoko zmago proti Uljaniku 4:1.
V ljubljansko-primorski ligi pa so bili sledeči rezultati: Grafičar - Tržič 0:0. Ilirija -Rudar 0:3. Izola - Krim 1:2, Nova Gorica - Slovan 3:1, Jesenice - Triglav 2:C.
* * N«
Košarkarji jugoslovanske zvezne lige so odigrali 13 kol in jim torej manjka do konca prvenstvenega tekmovanja le še pet kol. Ljubljanska Olimpija je na domačem igrišču zopet zmagala z visoko razliko nad zagrebško Lokomotivo s 54:15 (34:6). Manj uspešna je bila Ljubljana v Zagrebu proti Montažnemu. Potem so je ves čas vodila, je v poslednji sekundi le izgubila s točko razlike - 67:66 (33:39). Crve-na zvezda je premagala Železničarja iz Karlovca s 44:35. Državni prvak Proleter je v Kreki s težavo premagal domačo Slobodo z 68:59 (29:34)
v Beogradu pa je BSK premagal Partizana s 75:55.
Po 13. kolu je bila lestvica taka:
Olimpija 13 10 0 3 1008:810 20
Proleter 13 Ljubljana 13 BSK 13 Jugomon. 13
C. zvezda 13 Žeijeznič. 13 Partizan 13 Sloboda 13 Lokomot. 13
9 1 3 8 1 4 8 1 4 8 0 5
7 0 6 4 0 9 3 1 9 3 19
1040:919 19 893:823 1? 850:799 17 938:910 16 823:801 14 743:851	8
778:818	7
778:932	7
Alberto Ascari, Po slavnosti je Fangio izjavil, da v nedeljo ne bo sodeloval v dirki za veliko nagrado Modene.
1 10 773:909	5
BOKS
PORTLAND, 19.	— Eddie
Machen. ki je izzval Pstterso-na na dvoboj za svetovno prvenstvo, je včeraj premagal Argentinca Eduarda Romera s k.o. v 5. rundi.
* * *
ATLANTIC CITY, 19.	—
Virgil Akins, drugi na svetovni lestvici srednjetežke kategorije je bil premagan po točkah v 10 rundah po Gilu Turnerju, ki je bil doslej na osmem mestu na lestvici.
TENIS
LOS ANGELES, 19. Se nekatera presenečenja na turnirju za prvenstvo južnoza-hodnega Pacifika, potem ko je Giammalva (ZDA) eliminiral Andersena, sta bila eliminirana še druga dva močna Avstralca, Tako je Cooperja premagal mladi Mike Green, Fraserja pa Peruanec Olmedo. Rezultata:	Green-Cooper 6:4,
6:2, Olmedo-Fraser 7,.5,	3:6,
11:9.
AVTOMOBILIZEM
KINO SKEDENJ
predvaja danes 20. t. m.
film
«Tista, skalerobisebilmoral poročil i»
BARBARA STANWYCK
(G), Konstantinidis (G), M#-goša (J); 5000 m: Mugoša (J)> Grecescu (R), Papavassiliu (G)> 10.000 m: Štritof (J), Vutehk»v (B). Barčev (B); 110 m ovire: Lorger (J), Petrušič (J). ^a” burov (B); 400 m ovire: Savel (R). Stanel (R), Kampadehs (G); 3000 m ovire: Papavassi-liu (G), Strelbinski (R). Bači' ci (R); maraton: Mihalič (J)< Škrinjar (J), Stojanovič (5-': višina: Marjanovič (J). Belcev (Bolgarija). Aleksandrov (Bolgarija); daljina:	Slavkov
(B). Miler (J), Serin (R)i Pa' lica: Rubanis (G). Eistatiad'* (G). Lešek (J); troskok: Gur* gusinov (B), Paterinski (B)' Stein (B); krogla: Tsakanika* (G). Raika (R), Ivanov (R>‘-disk:	Kunadis (G), TodoroV
(B), Milev (B); kladivo: H* scanescu (R), Račič (J). jak (Jug.); kopje:	Vuja-
čič (Jug.). Pavlovič (Jug-)-Demeter (R); 4x100 m; Ger*-gopulos. Sabolovič, Trifunovič Bačvarov: 4x400 m: Savel, wi-senmayer. Grujič. Zudricheanu; 400x300x200x100:	Save«,
Wisenmayer, Georgopulos, Bačvarov.
Rezerve bodo: Romuna Mag' das (100 in 200) in Varno* (800). Jugoslovan Murat (1500)’ Grki Lahtaridis (5000). Kampa-dellis (110 ovire) in HacianU (400 ovire), Romun Cristea (maraton), Jugoslovan Lukman (palica), Grk Sficas (tr0' skok), Bolgar TodoroV (kr^ gla), Jugoslovan Radoševič (disk). Bolgar Vasilov (kladi' vo), Gnk Demos (kopje).
Zveze štirih balkanskih držav. katerih atleti sestavljal* reprezentanco — Bolgarije. Grčije. Jugoslavije in Romunije — so s to izbiro zadovoljni-Samo Romuni bi hoteli, da B kot reprezentativna štafeta 4x100 m nastopila komplet-0* romunska štafeta, ki je zmag*' la na balkanskih igrah. Pre® tekmovanjem bo ta štafet* tekla z drugo štafeto in tiste« ki bo boljša, bo nastopila ®* dvoboju.
Tekaču bo pomagalo deve
trenerjev, trije jugoslovanska dva grška, dva bolgarska dva romunska.
Skandinavci še niso sestavi1
m
svoje reprezentance, a jo
bo-
do te dni. V njej bodo atlet* iz Švedske, Norveške, Finsk*-Danske in Islandske.
Oneovorni ureflnnt STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT •
Tri*
predvaja danes 20. t. m. film
«1 pompieri di Viggiu»
FRANKFURT, 19. Juan Ma-nuel Fangio je dobil včeraj j naslov prvaka Nuerburring. Ta naslov sta si pred njim | priborila samo Caracciola in I
..-•V
glavnih Vlogah nastopajo CARLO CAMPANINI, SILVANA PAMPANINT in ISA EARZIZZA
KRAIGHER KONTROLOR'
Romun
SKR0BAR
58.
»Midva voliva s Slovenci!«
«Ce pa sva	Slovenca!«
»Ti si tudi	Slovenka?«
«Kot otrok	sem znala bolje	slovenski	kakor	nemški.	Moja
mati je bila tu	iz Ločica. Oče	je	bil	Nemec;	a	tu	že	udomačen.
Takrat še ni bilo teh bojev... A kaj si ravnokar dejal? Kdo je pomalan?«
Poljubim jo na uhelj in se zasmejem poredno.
«Ali je še nisi slišala?
Pibeč pomalani, gčsposko gvantani...
«Kaj je to?«
«Ančka je p6b’čvala, časih tud’ pib’čvala, p6bč'vala več; pobec na semnji stal, pibeč je Ančki 'zbral, pibeč rudeč.«
«Kje si-to iztaknil?«
»To so verzi Franca Levstika. Debela knjiga ♦pibeč« je natisnjen samo zadaj med opazkami, vendar izmed vsega ravno ta ostal v spominu!«
«Znamenje, da si ustvarjen le za lumparijo!«
♦Znamenje da sem ze davno slutil tebe!«
jih je oa mi
in
je
»Kaj imam jaz s pibčem?«
»Pibču pravijo pri nas tam doli — filka!«
«0, ti nesnaga!« Kri ji buhne v lica, pa odskoči z mojih nog, ko da bi jo bil pičil gad. «Ti si pibeč, zarjavel, strupen!«
»čutim, da se mi je zadrl v srce. In če pogledam, kaj je v mojem srcu: — Filika! — Torej: — kdo je pibeč?«
Pred zrcalom si je popravila lase in si otrla lica. Uravna si nočno haljo, ki jo ima na sebi in plane smejoč se proti meni:
«Zdaj te nabrusim, pibeč!«
Poskočim in jo ujamem sredi sobe. Priklenem jo z rokama nase in jo gledam vprašujoče.
Ona je v zadregi. Obraz obrača k luči, ki visi v lestencu tik nad nama. In zdajci mi je jasno, kaj jo je bilo razžalilo:
Pibeč — pomalani!
Njeno lice je belo in gladko, kožne luknjice so večje kakor po navadi, rdečica na njem je zapeljiva, da skoraj čutim toploto krvi pod tisto komaj vidno svilnato dlačico. Približan se ji z ustnicami in jo začnem poljubljati — od usesa do usese od vratu do las,
«Ti si kakor kri in mleko, ljubica!«
»Ali prideš po večerji?«
»Pridem!«
Ljubil sem Fillpino s strastjo odraslega moža, ki je našel žensko, zase kot nalašč ustvarjeno. Omrežila me je s toliko toploto in zaupnostjo, s tolikero malenkostno udobnostjo in uslužnostjo, da bi mi bila skoraj vzbudila hrepenenje po idiličnem življenju v zakonu, če Je že zdaj tako lepo, kako prijetno bi mi šele bilo, ko bi sploh živela skupaj! Imela je dar prikupnosti in postrežljivosti, da bi ti lahko služila kot strežnica v bolezni, celo pri najodurnejših potrebah tvojega telesa, pa ti ne bi niti za hip izzvala slutnje, da se ji morda kaj grdi ali gabi.
Njen oče je bil že davno mrtev. Dolga leta je živela z materjo. V začetku je bila ta posestnica: ko pa jo je zadela nesreča, da je oslepela, je vse prešlo na Filipinino ime. Mati se je bila še bavila s kmetijo, Filipina pa je vse oddajala v najem. Polje, travnike in gozd je obdržala, vrh z vinogradom
je bila kar prodala; največ morda, da je popolnoma uredila svoje denarne razmere. Pred poldrugim letom pa ji je umrla tudi mati.
V mladosti je bila zaročena. Z njene strani je bila ljubezen resna; najbrž je sanjala celo visoko pesem o ljubezni. A fant jo je zapustil — z otrokom, ki je k sreči kmalu umrl — ne k njeni sreči, kakor je mislila takrat. Še danes se ji orosi oko ob tem spominu. — Njen zaročenec je bil Slovenec. Danes je visok uradnik nekje na jugu, družinski oče in filister. Filipina ga omenja brez vznemirjenja. To ni več tisti, ki je bil nekdaj njen fant. Njen fant je bil junak, načrte je imel in cilje. Danes bi moral biti že mogočen, slaven moz. Zaljubila se je pač v svoj ideal. Zaljubila se je bila v zvezdo svojih sanj, v hrepenenje svojih mladih let. On je bil le prevzel vlogo tiste zvezde — in Jo izkoristil.
Ali moreš biti ljubosumen na takega prednika? — Ne nanj — a na tisto ljubezen si lahko ljubosumen, če nisi bil nikoli ideal dekletu, ne zvezda in ne hrepenenje dekliških sanj.
Tilika! — mi zavpije v duši vest.
Ne, to je drugo! — Sladko mi je ob tem imenu. Občutek čistosti in nedolžnosti mi vstane v srcu. Bližina angela mi pričara pobožno razpoloženje cerkve in molitve. A preprosti deklici si ti sam že ideal. Tak kakor si, brez višjih smotrov, posoda zase, brez vsebine skoraj, si njena zvezda. V hrepenenju inteligentne ženske pa zraste tvoja podoba proti nebu in se vzdiguje med ozvezdje po veličini in bogastvu tvoje duše — prava zvezda med sestrami.
Pri Filipini je minila doba idealov. Zgodaj jo je izmodrila laž življenja. Ljubila je, da je imelo kaj vsebine njeno životarjenje, da je videla namen in cilj pred seboj. Ljubila je, da se izpolni hrepenenje samotnih, dolgih dni; da ne ugasne kakor zvezda, ki je gorela, pa ni ogrevala in ne ogrela. Zakaj bi naj skoparila z življenjsko silo, ki se ne da kopičiti kot sukanec v klobčič, temveč pojema in poide kakor sveča, ki dogoreva. In zakaj bi ne osrečevala, če je osrecevanje dobro delo? Zakaj bi se ne darovala, če je zaželeno to darovanje? Ali bi ne smela seči po sreči, ce jo ponudi življenje? Ali bi ne smela uživati ljubezni, če ji je dano — vzbujati ljubezen?...
veuKa, lepa, starinska postelja z ogromnim nebom, Ki v ne napravlja vtisa pasti za stoleten prah in pokvarjen zra' kakor ga delajo po navadi te staromodne relikvije. Vse J v svetli rjavkasto-rumeni barvi, zavese zračno vise ob stran® in les blešči v gladki polituri.
Filipina leži na postelji skoraj popolnoma razgaljena, nočne omarice jo obseva luč. Na sebi ima belo haljo z rdečih našivi, ki jo obleče, če mora iz postelje po samovar, peciv ali kak liker. Na pladnju med nama stoje kozarčki, če je trebi si skuhava čaj na postelji; in nihče ne verjame, kako lepo . to, ljubici nagajati, jo dražiti in milovati v sto nevarnostih, o se zvrne samovar, da naju opari vrela voda, da se razlije spit in bukne plamen po rjuhah in blazinah.
Filika je krasna ženska. Ohranjena za svoja leta, ko da ' ne bila iz minljivega mesa, temveč iz slonokoščevine. HreP nenje, večno hrepenenje po ljubezni in neupogljiva vera, c mora vziti ta ljubezen, vzdržuje to čilo prožnost in naPel oblost ženskih udov in oblik.
Njeni lasje leže razpuščeni na vzglavju. Kakor črna svi’ obkrožajo belopoltno glavo. Oči žare izpod trepalnic, ustna gore in lica vztrepetavajo v veselju. Na krasnem vratu in f telesu se ji beli koza. Prsi so polne in dekliško čvrste; no? je čudovita, od plemenite črte meč in gležnjev do redke pop° nosti rožnatih nohtičev.
«Koliko si jih že ljubila v teh nebesih?«
«Ah!» Njena mehka roka se iztegne do mojih ust in mi J1 zamaši razdraženo. «Kolikokrat sem ti že povedala, kako nep trebno je to vprašanje? Saj ti ničesar ne tajim — in ne igTaj svetnice. A tudi ti nisi prišel k meni po devištvo, rokovnjač-
«Ampak vendar — število, imena!«
«Norost! Zakaj? — Enega sem ljubila, zanj že veš; d rus pa je bilo vse nekako mimogrede, trenutna omamljenost, sli bost, pijanost - brez pričakovanj in brez slovesa, brez nebes i brez pekla, a tudi brez spominov. Redko kakor veselice 11 deželi in pusto kakor veselice na deželi. Norček! Glej, da )e ne začnem z izpraševanjem!«
(Nadaljevanje sledi).