mm tovariš
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30' - - Din, za naročnike v inozemstvu 40"— Din letno. Posamezna številka po i — Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.	
I Za reklamne notiee, pojasnila, poslana, 1 razpise služb je plačati po 75 para za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano j naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročni ne posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urai št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
II. drž. skupščina jugoslov. učiteljstva v Sarajevu.
Bosna ponosna! ... V istini se lahko ponosi, saj tamkaj je vzniklo odrešenje jugoslovenskemu narodu, tamkaj je bil zapaljen plamen, ki je objel in strnil »tri svetla« v eno mogočno, neizgorljivo grmado.
Bosna ponosna! . . . Dežela največjih lokalnih, plemenskih, strankarskih, političnih diferenc, ki nikjer drugod v državi ne pridejo do tako ostnih, strastnih, na videz nepremostljivih nasprotij.
Bosna ponosna! ... A polna najnež-nejše lirike, ki mehko preveva dol in goro, ki s sanjavo kopreno zakriva največja naravna čuda.
Ponosna si, zato združuj s sokol-skim dostojanstvom pod svojim krovom brate k edinosti v skupnem delu za skupno državo!
Potovanje slovenske delegacije.
Nedeljo 17. okt. proti polnoči se je zbralo malo število tovarišev ¡in tovari-šic na ljubljanski postaji k odhodu na skupščino v Sarajevo. Deloma vsesoKol-ski zlet in naša pokrajinska skupščina, deloma začetek šol. leta in kratek rok sklicanja skupščine so zabranili, da ni bilo slov. zastopstvo mnogobrojnejše. Malo nas je bilo, a spremljala nas je dobra volja na dolgi nad 30urni potli. Pot i je šla po državni progi preko Novega mesta in Karlovca v Zagreb, kjer so se nam pridružili tovariši iz zelenega Šta-jerja. Po kratkem odmoru smo potovali združeni naprej do Broda, kjer smo prestopili na bosansko progo. Tu smo našli že vse polno učiteljstva iz južnih pokrajin. Pozdravili smo se s pesmijo in ko je bilo že dano znamenje za odhod vlaka, je stal še vedno na postaji, ker pesmi ni hotelo biti ne konca, ne kraja. Zopet in zopet so nas pozivali, da čujejo še kako slovensko. Tretji dan. 19. okt. po 6. uri zjutraj smo privozili na sarajevsko postajo. Po kratkem pozdravnem nagovoru smo dobili nakazila za stanovanja. Pri tei priliki ne smemo pozabiti ljubez-niive pozornosti našega prijatelja mini-str. referenta g. J o v o P. Jo v a n o v i -č a, ki se ni strašil zgodnje jutranje ure in je prišel na postajo, da pozdravi slov. delegacijo ter jo povede do nakazanih stanovanj. Še isti dan se je vršila seja j glavnega odbora UJU, ki sta se je udele- ! žila slov. zastopnika Gnus in Dostal ; | tov. J e 1 e n c u rad; bolezni, žal. nikakor ni bilo mogoče na pot. Seja je trajala s kratkimi presledki ves dan in je skupno z odseki končno veljavno določila dnevni red skupščini ter predloge in resolucije, ki so se iznesle pred skupščino. V odsekih so zastopali ljublj. poverjeništvo UJU tovariši: Rudolf Dostal za izveštaj, Anton Gnus za predloge. Fran Voglar za resolucije, Pavel Flere za učit. izobrazbo in Ljudevit Ivanjšič za učne načrte. Pozno v noč je končal glavni odbor svoje delo.
Prvi dan skupščine 20. oktobra.
Lepa je zgradba gradske viječnlice, zidana v apartnem maverskem slogu. Imponujoča stoji ob reki Miljački. vidna daleč na okoli, v primernem skladu z okolico in soseščino džamij in turških kul.
V veliki dvorani te ponosite palače se je vršila II. glavna skupščina UJU. Dvorana, dasi zelo obsežna, ni mogla sprejeti vsega učiteljstva, ki se ga je zbralo iz vseh delov države nad 2000. Pri predsedstvu so bili poleg članov glavnega odbora še navzoči: zastopnik kralj, namestnika g. Ljuba Vulovič, generala g. Mirko M i l o s a v 1 j e v i č in g. Jovan Viitorovič, načelnik odelka za prosveto dr. K o s t a K r s -m a n o v i č , zastopnik ministra prosve-te g. M. Rabrenovič, komisar mestne občine g. Ibrahim Hadži-Ome-r o v i č in še mnogo drugih odličnih osebnosti ter zastopnikov raznih korpo-racij.
Točno ob 9. uri dopoldan je otvoril skupščino predsednik tov. M i h a J1 o J o v i č s pozdravnim nagovorom, kii ga zaradi bogate vsebine in formalne dovršenosti dobesedno prinašamo.
Pozdravljam vas, drugarice i dru-govi, vas, koji opijeni žarom ljubavi prema narodu našem i prema prosveti nje-govoj, otkidate od nasušnjih potreba svoje porodice, u vremenu največe skupoče, samo da bi se odužili otadžbini svojoj.
Ne pozdravljam vas samo srpskim jezikom, ni hrvatskim, ni slovenačkam, iv muslimanskim — nego našim, Jugo-slovenskim.
Pozdravljam vas najlepšim jezikom slovenskim; jezikom, čiju je lepotu lirike Bosna razvila do najnežnejših, biserom okičenih izraza; čiju su epsku lepotu i duševnu iačinu proslavile gusle herce-govačke. Pozdravljam vas u lepom »Še-her-Sarajevu« opevanom od našeg naroda svih vera i svih imena.
Naše Sveto Pismo veli da: »u počet-ku beše reč, i reč beše Bog i Bog bji reč.« A čovek bez govora i reči beše ravan ži-votinji, a kad dobi reč, svaka mu misao postade logičnija, jasnija ¡i reljefnija. I tada se ljudi stadoše uzdizati umom sve više i više i reč njihova izravna ih s Bogom. Jer se reč širi kao električna struja širom sveta. Ona je glavni pokretač svih naučnih i tehničkih pronalazaka. Ona prečiščava ukus umetnika; ona stvara najlepše slike naše mašte. Ali je ona i tvorac svih zabluda, svih revolucija, svih ubistvenih pokreta u čovečanstvu. Jedna ružna reč kretala je čitave narode u naj-krvavije i najbezdušnije klanje i istreb-ljenje. Zato se za zao jezik i zlu reč kaže da su oštriji nego sablja. A lepa reč je najlepša tekovina dobrote i blagorodstva čovečijeg uma. Lepa reč je u dobru nakit, u nevolji nada, u žalosti uteha, u bolu melem. I ja vas pozdravljam lepom, na-šom zajedničkom rečju: dobro došli, mila bračo i sestre naše! Ja vas pozdravljam onim rečima, kojima su sve nas naše majke na krilu milovale, kojima su nas uspavljivale i budile, koje smo mi prvo progovorili, kojima smo nagonili suze ra-dosnice roditeljima, brači i sestrama; ko-iima smo kao mladiči crveneči i drščuči izjavljivali svojoj ljubavi onu najsladu, rajsku reč: »ja vas volim!«
Medu odlikama, po kojima se po-znaje narod, ni kultura, ni ime, ni vera, ni običaji, ni mentalitet nisu tako značaj-ni, jaki in jasni, kao jezik njegov.
Silne gomile naroda, kao mravi okupljene u jata oko svoga jezika, kreču se vrhovima civilizacije, ne pitajuči za kraj svoga života. Medu njima civilizo-vani narodi preturili su preko glave religiozne borbe, savladali mnoge zablude, izvršili narodno i duhovno jedinstvo i sada gordi svojom visokom kulturam, svojom tenikom i svojim pronalascima koračaju smelo u budučnost.
A mi stojimo na podnožju narodnog jedinstva zbunjeni, nepoverljivi, neodluč-n,i. Treba li ovaj beočug u lancu narodnog razvitka preskočiti. U razvitku nema skokova. Ako ih u prirodi j bude, oni su nedonoščad. Mi ne smemo pravitj sko-kove. Mi moramo biti apostoli držav-nog i duševnog jedinstva našeg naroda. Mi se moramo sečati uvek stiha velikog pesnika Rada »Med velikim narodima geniju se gnezdo vije.« Mi smo na mestu nacionalizma. Ratni uspehi su privreme-ni; prosvetni traju vekovima.
Ako medu nama ima i jednoga druga, koji ne voli sva tri imena našega naroda, neka ide iz naših redova. Nama trebaju apostoli — apostoli uzvišeni, slobodni, pravični i kulturni — apostoli, koji mogu poštovati svaku veru, voleti svako narodno ime, razvejati svaku maglu zablude i mraka, iskoreniti mržnju medu bra-čom i verama, i zasejati ljubav medu njima, kako bi naša mila Jugoslavija sa svojim divnim i klasičnim jezikom razširila krila od mora do mora.
U to ime neka vam bude srečan
rad!
(Burno odobravanje).
Po pozdravnem nagovoru predsednika so se vršili pozdravi zastopnikov oblasti in korporacij, ki so vsi povdarjali velike zasluge učiteljstva pri grajenju države, veliki pomen učit. skupščin ter želeli delu obilo uspeha. — Pri konstituiranju predsedstva je bil za ljublj. poverjeništvo UJU izvoljen tajnikom tov. Mirko F e g i c. Sledile so nato pozdravne brzojavke N j. V. k r a 1 j u Aleksandru in ministru prosvete g. Svet. P r i b i č e v i č u.
Narodna in državna manifestacija učiteljstva na grobovih vidovdanskih junakov - mučenikov.
Zatem je naznanil tov. predsednik, da prekinja skupščino do treh popoldan v svrho poseta jugoslovenskega učiteljstva na grobovih Principa in drugov.
Bila je mogočna povorka, ki se je i vila po sarajevskih ulicah tja ven iz rae-| sta v Koševo, na pokopališče, kjer poči-; vajo mučeniške kosti vidovdanskih junakov. Spredaj so nosile gojenke sarajev-• skega učiteljišča vence, da z njimi okra-; sijo grobove prviih graditeljev nove dr-! žave. za njimi je stopal glavni odbor Udruženja, nato je sledila nepregledna i vrsta učiteljstva iz vseh delov države, nad 2000 po številu. Ko smo dospeli na ono mesto ob Miljački. kjer so pokali na Vidovdan 1914 streli, oznanjajoč svobodo in odrešenje iueoslovenskemu narodu, čuli so se klici: Živelo narodno edinstvo! Slava Principu! Na obrazih vseh manife-stamtov si opazil globoko resnobo in mogočno pomembnost dneva, kakršne človek le redko doživlja... V najlepšem redu je dospela povorka k veliki, obširni
grobnici, kjer počivajo poleg Principa in Čabrinoviča tudi mučeniške kosti učiteljev Veljka Čubriloviča. Danila Iliča in Milenka Jovanovi-č a. ki so polni globoke vere v bodočnost jugoslovensko za svoje narodno in državno prepričanje s ponosom in prezirom 3. februarja 1915 korakali v smrt na vešalih ...
Ob grobnica sta proslavljala osvobodilno delo vidovdanskih junakov urednik »Narodne Prosvete« tov. M i 1 u t i n Stankovič in šolskj nadzornik tov. Boža Radulovič. tovarišica A n -da Ljubinčičeva pa je prednašala Santičevo pesem: Danilu Iliču i njegovim drugovima. V imenu udruženega učiteljstva je bil poklonjen na grobove venec z napisom: UJU — narodnim herojima.
S pravoslavnega pokopališča smo odšli na katoliško, kjer počiva veliki hrvatski pesnik S i 1 v i j K r e š i m i r Kranjčevi č. Njegovo delo za narodno probudo je slavil tov. Josip Ška-v i č iz Zagreba ter položil na njegov grob venec v znak spoštovanja in ljubavi.
Ko je učiteljstvo še zapelo veličastni koral »Vječnaja parnjat«, smo se začeli polagoma vračati v mesto. Bila je to mogočna manifestacija stanovske, narodne, državne misli in zavesti.
Ob treh popoldan je bilo nadaljevanje zborovanja. Najprej so bili prečitani številni brzojavni pozdravi. Cim je bil prečitan pozdrav viš. š. nadz. E. Gan-gla, ki je bil uradno zadržan priti na skupščino, ie nastal v dvorani frenetičen aplavz, ki je pričal, kako dobro je po-znato njegovo ime širom domovine. Iskreno in simpatično je bila vzprejeta brzojavka g. Barbare Trstenjakove iz Zagreba, vdove pokoj. Davorina in še več drugih.
Nato se je zopet prešlo k dnevnemu redu. Sledil je referat tov. ministr. referenta Jovo P. Jovanoviča »o zadacima uč teljske organizacije«. Za danes na kratko registriramo, da so bila re-ferentova izvajania simpatično in navdušeno vzprejeta. Predavanje je natisnjeno v »Učitelju«, stanovskem listu UJU v Beogradu. Tudi Učit. Tovariš prinese zelo interesantni in temeljiti referat tov. Jovanoviča. Predavanje je bilo vzprejeto z velikim odobravanjem.
Enako zanimiv je bil referat tov. Mih. S t a n o j e v i č a iz Beograda »Glavni temelji novega učnega načrta in programa na osnovnih šolah«. V tej zvezi je podvrgel kritiki tudi osnutek šol, zakona in nas je Slovence le veselilo, da se tudi on v marsičem ne strinja z omenjenim vladnim načrtom.
čim je tajnik prečital še mnoge do-šle brzojavne pozdrave, ki so na skupščino kar deževali iz vseh krajev domovine, je zaključila podpredsednica tov. Jelisaveta Vavra (Zagreb) za ta dan zborovanje in določila nadaljevanje skupščine za drugi dan ob 8. uri zjutraj.
Drugi dan skupščine 21. oktobra.
Pred prehodom na dnevni red skupščine, ki ji je predsedoval podpredsednik
tov. Milan P o p o v i č (Beograd) je j predavala neka Amerikanka o organizaciji podmladka ameriškega rdečega križa, ki hoče na tem temelju organizirati' mladino vseh narodov in tem potom ustanoviti svetovno prijateljstvo dece. Ideja, dasiravno je videti prvi hip malo drzna in predaleko segajoča v svojem velikem idealizmu, je našla simpatičen odmev v dušah navzočih.
Z napeto pozornostjo so nato sledili poslušalci predavanju v š. šol. nadzornika tov. Ivo Radova novica (Split) in Josipa Skaviča (Zagreb), ki sta vsestransko zanimivo obdelala temo »o učiteljski izobrazbi«. Osobito prvo predavanje. ki je trajalo poldrugo uro in kljub temu ni dolgočasilo avditorija, je bjlo vzprejeto burnim odobravanjem. Sprejme se, da se obe predavanji izročita glavnemu odboru UJU na proučavanje.
Simpatični mtermezzo na skupščini.
Med predavanjem Jos. Skaviča nastane v dvorani naenkrat živahno gibanje. Vse hiti k oknom in gleda na ulico. Čim predsednik zazna, kaj se godi na ulici, prekine zborovanje. Omladina je prišla v velikem številu pred gradsko vi-ječniico, da pozdravi udruženo učiteljstvo pri delu za nacionalno jugoslovensko stvar. Spredaj narodne zastave, za njimi pa naša omladina, ki v današnji materialistični dobi še ni izgubila vseh idealov. Culi so se vzkliki: Živelo državno edin-stvo! Živeli učitelji! Vrstile so se pesmi, himne. Na obsežnem balkonu liin spodaj na stopnicah učiteljstvo, mladina peva, neki mladenič navdušeno govori in pozdravlja učiteljsko delo. Milan Popovie odgovarja. Jesensko solnce obseva s svojo gloriolo ta idealni prizor ... Dokler imamo še tako omladino, nas ni strah bodočnosti.	R. D.
(Dalje prihodnjič.)
Moderne krilatice na didaktičnem polju.
Pravijo, da človeški duh nikdar ne miruie in da izmišlja venomer nove nauke in ideje. Osobito ob času vesoljnih prekucij. kakršne zadnia leta doživljamo, se poraiaio neprenehoma novi reformni in zboljševalnj predlogi. Kai čuda, ako se obračajo le-ti reformatorji do tiste institucije ki baie preobrazuje svet. do šol- i stva in osobito do osnovnega šolstva, češ: tu je treba zastaviti sekiro in boljše bo!
Jaz pa pravim, da bi bil svet veliko boljši in srečnejši ko bi bilo več dobrih, tudi v srčno čustvenem oziru dobrih in splošno naobraženih učiteljev ter manj reformatorjev, lajikov glede osnovnega šolstva.
Smelo trdim, da .ie prišlo mnogo reformnih klicev iz vrst. ki osnovno šolo poznaio le po imenu ali oa imajo tako enostranske izkušnje, da ne bi smele priti niti v poštev. Opozarjam samo na nebo-tični razloček med eno in osemrazredno šolo in kar ie vmes.
Koliko oa ie šolnikov-zboliševalcev, ki bi poznali posamezno in podrobno delo vseh teh kategorij? Pač iako malo jih je, in ravno le-ti bi bili poklicani, da predlagajo potrebno reformo v tem ali onem smislu. Toda le-ti navadno molčijo, ali iz skromnosti aili iz uvidevnosti, da se šola in nie uspehi ne dado kar tako »zboljšati« kakor misliio strokovni učitelji in višješolski orofesorii.
Tako ie pred leti zaoril glas po roko-tvornem pouku, češ le ta bo vedel učence j k samostojnosti in samopridobitnosti. In j samo le-ta predmet bi bil baie v stanu, !
razviti v učencu vse zmožnosti in ga privesti do naivišie stopnje zemskega blagostanja. Šola mora postati delavnica,* se ie reklo in vse strokovno časopisje ie temu pritrdilo ter zavrglo dosedanji način poučevanja kot tisto, ki ubija samostojnost. samodelavnost in bog ve katere prirojene vrline učencev še!
Pa vi, ki v te očitke verujete, ime-nuite mi le en posvetni predmet, ki bi bil, korektno podavan seveda, grešil nad učenčevo individualnostjo! Nepravilno ln slabo podavan predmet, in če bi bil tudi najvažnejši, pa vedno nekaj okvarja. Iz tega je razvidno, da uspeh šole ni toliko odvisen od kakega posebnega, univerzalno lečilnega predmeta, ampak od nečesa drugega!
Druga taka visokoleteča zahteva ie ona no umetniški vzgoji potom risania in slikanja. Mi bi pač bili zadovoljni, ko bi mogle vsai akademije, svoie izbrane in nadarjene gojence vzgojiti v resnične umetnike, toda na osnovni in tudi srednji šoli oa moremo kvečjemu posameznim nadarjenim dajati migljaje, kako se sami izpopolnijo v risarski spretnosti: vobče oa bomo na ljudski šoli gojili, kakor do-sedai. čut in smisel za red, snago, simetrijo in harmonijo črt in likov. Da bi bilo pa čečkanje z barvami in barvili že a pri-ori umetniško vzgoievalno se mi zdi kot šala. kajti umetnost leži v harmoniji barv. ki jo dojmeio komai sredniešolski gojenci. Tista kričavost barv. ki io ljubi otrok, pa bi deial, da boli kvari nego goii umetniški čut. S čim bolj priprostimi sredstvi ie kaka slika izvršena, tem bollj ugaja izobraženemu okusu to ie neoporečna resnica! Sicer pa mora sloneti risanje na realni podlagi ter pripravljati učenca na njegov resen bodoči poklic kot kmeta ali obrtnika. Kot tak pa ne bo rabil barv. pač pa svinčnik ter noznanie geometriiskih likov in le-te vladajočih zakonov.* Kako učitelii vsled pritiska od zgorai zabredejo v modernem risanju v stranpota. pa naj služi sledeča ilustracija. Dobil sem kletnega učenca s 5. razreda druge šole. Pregledam mu risanko in najdem v njej razne liste, cvetove, sadove in še druge predmete v prav pestrih barvah naslikane. O kakem redu v razvrstitvi sličic pa ni bilo videti: vladala ie v tem oziru prav moderna anarhija. V prvi risalni uri mu ve-
*	Izgleda, kakor bi se hotelo sedanji starejši učiteljski generaciji očitati, da je ¡vzgaljala nesamostojne, duševno tope in delaimržne ljudi. Krivično mnenje, ki iga ovrže en saim pogled na rastoči napredek in blagostanje tik pred vojno povodnijo. Sicer pa delavmi iprincip nri bogve kakšna nova iznajdba: Že Pestalozzi ga je indirektno povdarjial češ, šola mora uriti vsa čutila in ude, navajati mora deoo k opazovanju in samostojnemu mišljenju s tem, da se sinov ne podaja, ampak razvijaj s sodelovanjem ulčencev na način, ki je vsakemu izobraženemu Učitelju dobro znan. V Stanzu je Pestalozzi, med različnim telesnim delom poulčeval svoje učence. Pripomniti je, da se delovni princip v celem svojem obsegu da izvesti le -v zavodih. Na podeželskih šolah pa hi menda zadostovalo, ako se nauče dečki racionalnega dela na vrtu, sadovnjaku in rv čebelnjaku. To bi narodu bržkone, več koristilo nego znati izdelovati kuhlje in klepati ponive! Delavni princip pa se često tudi napačno tolmači: ne le v telesnem, tudi v duševnem smislu se nafi upošteva! Sicer pa vendar sami ne bomo podcenjevali duševnega dela šole, ki je predpogoj vsakega resničnega napredka.
*	S tem ni rečeno, da na,j se goji le geometr. risanje. Tudi na najnižji šoli se lahko riše po naravi. Posebno koristno se mi zdi, uvajati učencev v spoznanje zakonov perspektive, ker le-ti urijo razum in merilni čut.
LISTEK.
MILAN SKRBINŠEK:
Čitanje in deklamacija v šoli.*
Učitelj, ki le znanost vtepa, je rokodelec — učitelj pa, ki goji značaje, je umetnik. — Te Parkerjeve besede si ie izvolil Foerster kot moto k svoji knjigi »Šola in značaj«.
»Učitelj, ki goji značaje, je — umetnik.«
V tei resnici leži odgovor na vprašanje. ki si ga je gotovo stavil marsikdo z ozirom na dejstvo, da misli govoriti igralec učiteljstvu o čitanju in deklamaciji v šoli. O igralcu bi se mogla izreči paralelna resnica: »Igralec, ki samo predočuje figure, je rokodelec, igralec, ki ustvarja značaje, ie umetnik.«
Nobena umetnost seveda brez tehničnega znanja ne more ustvarjati. O tem
* Predaval na občnem zboru učiteljskega društva za mariborski okraj.
oa jaz kot lajik učiteljstvu ne mislim in tudi ne morem govoriti, kakor učitelj kot lajik o tehnični strani igralčeve umetnosti ne more s pridom govoriti; toda oni božanski ogenj ki nas ogreje do tistega omotičnega delirija, v katerem vzgoiuje-mo. oziroma ustvarjamo značaje, nas druži. In v znamenju tega ognja hočem govoriti.
Predno pa razvijem svoje misli, kako si jaz iz svojega umetniškega stališča predstavljam vzgojno delo ob čitapju in deklamaciji v šoli, mi dovolite, da se v glavnih potezah spominjam smernic, ki iih daje učitelju za njegovo vzgojno delo na tem polju na pot ukoslovje.
»Učni smoter ljudske šole je dvojen: formalni in materijalni. Formalni hoče v učencu one zmožnosti ki so mu prirojene. a so še v njem latentne, vzbuditi k življenju in jih kakor one. ki so že vzklile iz njegove podzavesti krepiti in jim pomoči do vedno bogatejšega razvitka. Kakor hitro pa so te zmožnosti že zadosti razvite, šola učenca navaja k temu, da jih zna primerno in v pravem zmislu uporabljati. Materijalni učni smoter pa je dosežen s tem. da šola bogati pozitivno
lim, da nai mi nariše primerno velik kva-j drat lepo v sredo lista, toda žal učenec j tega ni bil zmožen. Vprašam, kai naj po-| čne rokodelski, recimo mizarski mojster s takim dečkom, ki niti elementarnih likov ne zna pravilno narisati? Li ne bo opravičeno grajal šolstvo in niegovo uči-' teljstvo? Gotovo po pravici! Zato pra-; vim. ne pozabimo vaditi naše dece v elementih: vedeti mora, kai ie polovica, četrtina ... kai je zgorai in spodai. za koliko ie predmet, ki ga rišemo, višji (daljši), ko širok itd., kajti vse odvisi od elementov!
Poleg umstveno tehniške izobrazbe pa goji risalni pouk tudi estetski čut. In to j je menda tista ponižna, skromna beseda, ki se modernistom ni dopadla, da so skovali lepodonečo frazo o umetniški vzgoji. In za to vzgojo se iim baje zdi risanje in slikanie kot edino sposoben ali primeren predmet, kakor da bi svet ne poznal in potreboval tudi drugih umetnosti.
Kai pa petje in godba,* ni li tudi umetnost ki vzgaja čustveno in intelektualno? In kar se tiče estetskih čustev, pa ne naidem predmeta, ki bi ne bil v stanu, le-ta vzbujati.
»Risanje je jezik, in sicer mednarodni iezik, ki ga vsak razume,« pravi profesor Fr. S. »Slika nam predstavlja bistvo predmeta.« Gotovo vsa narava ie nam iezik. samo razumeti ga je treba. Stari Egipčani, pa tudi Kitajci so z risbami izražali -misli in poročila, in zakai li neki se niso drugi narodi oprijeli tako praktične pisave? Čudno je tedaj, da si risarji in slikarji po poklicu sami ne omisliio kake internacionalne revije, ki bi prinašala strokovne članke in poročila z golimi risbami! In da bi bila risba ali slika bistvo kakega predmeta, je pa že več ko dvomljivo Pokažimo n. pr. kakemu Kafru. ki naših jedil ne pozna, pečenko, klobaso, potico itd. v sliki brsz drugega poiasnila, tedaj stavim 100 na 1. da dotični niti sence ooima o naslikanih predmetih ne bo dobil. Nazor o predmetu ie pač precej več nego le to. kar shvatimo neposredno z vidom. Zato se mi zdi zahteva, da naj gre risanju, ker je iezik, ista nega ter ista odmera ur kakor jezikovnemu pouku, kot nesmiselna. Dangi so vobče menda bolj kulturni ko mi Slovenci, toda na nižjih šolah Danske nimajo risania v prilog drugim predmetom, kakor sem razvidel iz urnika, doposlanega mi pred meseci od nekega danskega učitelja.
Da pridemo do pravične ocene našega predmeta premotrimo še sledeče dejstvo: Pedagogom ie znano, da so slepci neDrimerno bolj dovzetni za vzgoine in učne vplive nego gluhonemi, kar. nam do-kazuie. da so drugi čuti ravno tako dobri za shvatanie zunanjega sveta kakor vid. Tudi slepci dobijo prav korektne »nazore« o predmetih ter se tudi njim lahko privzgoji neki specifični čut za lepoto in harmonijo (estetsko čustvo). Kaj potem? Ali je moderno risanje res tisto univerzalno sredstvo za lečenje vseh dosedanjih ne-dostatkov v življeniu narodov? Poskusimo ga gojiti na škodo drugim predmetom, in sodimo potem! Dokazati bi tudi še bilo potrebno, da so naše vrste umetniki v resnici v vsakem oziru brez izjeme vzorni in posnemanja vredni ljudje. Tudi med njimi ie nekaj suhoparnih, pedantnih mož.
Nešolniki tudi ne vedo da je risanje na nižje organizovanih šolah često le posreden poduk, da učitelj nima časa, pečati se z vsakim učencem posebei. kakor to zahteva strokovni profes.or Fr. S. Osnov-
* Petju bi se morale določiti najmanj 4 polure niai teden, od katerih bi naj bila 1 polura namenjena teoretskemu pouku v petju in glasbi.
učenčevo znanje, ki ga lahko v življenju praktično uporablja.
Ali celotni učni smoter s tem še ni dosežen. Ostal bi brez duše kakor mrtvorojeno dete, če bi se učitelj ne zavedal, da je končni cilj mnogo višj;. namreč vzgojni v tem zmislu. da je treba v učencu buditi človeka v čisto vzvišenem, plemenitem pomenu te besede.
V učencu pa budiš človeka s tem. da vplivaš na njegovo srce in voljo tako. da se bude v njem plemenita čustva in se kaže v njih v jasni luči lepota in da se daje volji prava pot. ki je usmerjena vedno k plemenitemu in lepemu.«
Seveda se doseže takšen razvoj srca in volje v učencu le tedaj, če se mu budi istočasno spoznanje, da ie vse. kar je prav in plemenito, obenem tudi lepo in nasprotno.
Ali vse hotenie. živeti življenje v lepoti bi ostalo mnogokrat le hotenje, če bi ne moglo vzleteti kakor ptica, ki zahre-peni po pestrobarvnosti in vonjavosti lepih rož. v prostrani, bogati vrt — domišljije!
Brez pravega čustvovanja ne hodi 1 volja prave poti in brez bogate domišljije.
na šola ni in tudi ne sme postati strokovna šola, koder bi se nai goiiii izvestni predmeti po želji nekaterih lajikov v potencirani meri. Naša šola ie za vse z najrazličnejšimi talenti, za boli in za manj nadarjene ravno tako. Zbujati ima v mladini vse prirojene darove, toda novih ji ne more dati. Dalje si imamo predočiti .aše šolske, socialne in financielne r?.v mere, da moremo presoditi, v koliko ie mogoče in koristno reformirati šolski pouk. Kar ie izvedljivo na osemrazredni-ci. često ni priporočljivo za enorazrednico. Treba ie šole individualizirati po kategoriji in krajevnih razmerah. Končno pra-j vim. da bo vse dobro, ako bomo imeli preudarne in uvidevne šolnike.
Jak. Kovačič.
•v
Iz Cehoslovaške republike.
—č Pouk srbohrvaščine na čeških srednjih šolah. »Narodni Listv« prinašajo vest, da je češkoslovaško ministrstvo prosvete izdalo odredbo, da se uvede v sred-i njih šolah kot neobvezni predmet srbohrvaščina. Ministrska naredba naglaša i veliko važnost te akcije in poživlja pro-I fesorje. nai kar najtopleie priporočalo di-iakom študiranie iugoslovenskega iezika. ki je velikega pomena za ožje spoznavanje bratskega iugoslovenskega naroda in za kulturno zbližanje ž niim. Za začetek ministrstvo dovoljuje razne olaišave. tako n. pr. poučevanie srbohrvaščine pri mani kot 20 poslušalcih, skupno poučevanje di-iakov raznih srednjih šol in dr. To odredbo so soreiele sredn;e šole z velikim za-n:maniem Na mnogih praških in drugih srednjih šolah se je priglasilo za pouk srbohrvaščine veliko število dijakov.
Neodrešena domovina.
—r Jadranska Straža. V prvi polovici tekočega leta ustanovilo se je v mestu Splitu, kojega prebiyalstvo se odlikuje brez dvoma po najjačji nacijonalni zavesti društvo »Jadranska Straža«, koje namen je zainteresirati celotni naš troimeni narod za našo 600 km dolgo jadransko obal in pa za varuha te obale — za našo mornarico. — V svrho boljše propagande ustanovilo je društvo list »Jadransko Stražo«, kojega naloga je, da propagira obrambo Jadranske obali, potrebo močne vojne mornarice, katera edina mora braniti našo obal, zasigurati našo pomorsko plovitbo in trgovino. Jadranska Straža bo posvečala svojo paž-njo vsem ostalim pomorsko obrambenim potrebam, pospeševala bo pomorsko ekonomske zade-j ve kakor: brodarstvo, gradnjo ladij, ribarstvo ter j konečno tudi pomorski šport. Poleg tega bo list tudi glasilo društva in bo prinašal vse društv. In organizacijske vesti. Našo javnost, posebno pa še različna naša društva, čitalnice, kakor tudi kavarne in druga slična podjetja opozarjamo na ta list ter prosimo, da list naroče. Prva številka tega lista izide začetkom oktobra ter bo nato redno izhajala vsakega 1. in 15. v mesecu.
Vestnik učit. ženskih roč. del. in gospodinjstva.
—rd Posledice črtanja proračuna.
Neka učiteljica ž. r. d .je do sedaj službovala od 1. 1892., torej celih 30 let. Ravnokar pa prinaša »Plačilni list« za oktober t. 1. opombo: »Sistemizirani honorarji (nagrade za ročna dela) so v proračunu črtani, zato se je ustavilo izplačevanje« 121/i> Din za 8 tedenskih ur. Tako torej! Tridesetletno zvesto, marljivo in vestno izpolnjevanje šolskih dolžnosti pri vzgoji in pouku štirirazrednice po 8 tedenskih učnih ur je toliko vredno, da se kratko-maio brez vseh pravičnih sklepov požene med staro šaro! Pravica, kje si? Ali še živiš? Tako pometanje boli in krivica je v nebo vpijoča! Za danes golo obelo-danjenje. Poseči moramo tam, kjer je iz-| vor nezmišelnosfi in gorostasnosti tega I — ukrepa, kajti praktična stran se zame-
bi se srce in volja mnogokrat ne mogla prav udejstvovati. Zato je treba rodovitno prst na prostranih poljanah otrokove duše venomer rahljati, da morejo semena ki so ji že z rojstvom dana. vzkliti: zato je treba, da se poganjajoče rastlinice skrbno in pridno zalivajo, tako da se pospešuje njih rast in razcvitanje ...
Najbolj vplivno pa učinkuje na gojenca v tem zmislu gotovo jezikovni pouk, posebno pozneje, ko zna otrok že toliko citati, da mu ni treba več zlogovati in lahko oolaea nažnio na pomen celotnega berila odstavka, stavka in besede same.
Ponovim še enkrat: celotnega berila, odstavka, stavka in besede same in opozarjam na to, da sem postavil celoto (berilo kot takšno) na prvo in najmanjši sestavni del (besedo) na zadnje mesto, ker ie v tem že nakazan princip, po katerem bi se moralo postopati pri čitanju in deklamaciji v šoli.
Neglede na to, da že splošni vzgojni učni smoter zahteva od šole. da tudi v jezikovnem pouku ne zamudimo tiičesar. kar probuja podpira in pospešuje razvoj človeka v človeku, se zavedajmo tudi tega. da so umetniški proizvodi najlepši
tuje, učiteljici se pa dela krivica brez vsake pokojnine. Do sedaj je imela mesečne odškodnne 12V2 Din, kar je bore malo in še to so črtali gospodje pri zeleni mizlil Oddelek za uk in bogočastje in finance se prosi, da se takim učiteljicam za 30 službenih nepretrganih let prizna vsaj pokojnina! — Škandal!
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Ing. J. Foerster. nadzornik za obrtno nadaljevalne šole je imenovan za rednega vseučiliškega profesorja na tehniki in je zaradi tega odložil svoje nad-zormško mesto za obrtnonadaljevalne šole. Z njim izgubimo moža. ki si ie v dobi svojega nadzorstva stekel mnogo zaslug za obrtnonadaljevalno šolstvo in je imel pravo razumevanje tudi za položaj uči-teljstva na obrtnonadaljevalnih šolah. S svojim nad vse prikupljivim nastopom je znal pridobiti in zainteresirati učiteljstvo in s svoilm točnim in hitrim uradovanjem je vzbujal tudi točnost pri učiteljtsvu. In?. Foerster je vodil več tečajev za izobrazbo učiteljstva za obrtnonadaljevalne šole. Prepričani smo, da bo učiteljstvo obrtnonadaljevalnih šol obžalovalo ločitev tega odličnega šolnika od obrtnonadaljevalnega šolstva.
—t Vodstva obrtnih nadaljevalnih šol prosimo, naj pošiljajo od dne 1. t. m. dalje vsa poročila, ki so namenjena nadzorniku, na naslov »Nadzorništvo za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani, Aškerčeva cesta 9« in ne več na osebo nadzornika, ker je dosedanji nadzornik z dnem 30. septembra t. 1. odložil nadzorništvo.
—t Za obstanek obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani. Pretečeni teden se je vršila na magistratu anketa ki se je bavila z vprašanjem, ie !li možno vzdrževati v Ljubljani še nadalje obrtne nadaljevalne šole. Ankete so se udeležili zastopniki učne uprave »Zveze industrijcev«, Trgovske in obrtne zbornice, Bančnega sindikata, zadrug šol. vodstev i. dr. Ljubljanske obrt. nad. šole imajo za preteklo šol. leto velik primanjkljaj, a za bodoče šol. leto komaj prispevkov 20.000 K. Navzoči zastopniki so izjavili da podaio v kratkem glede prispevkov obvezne sklepe, tako da bo. kakor je upati, mogoče začeti s poukom vsai dne 1. novembra.
—t Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se je vršil v času od 18.—21. t. m. tečaj za konserviranje sadja in zelenjave. Ravnatelj 2mavc je otvoril tečaj s pozdravo.m na številne udeležence iz vseh stanov in povdarjal njega namen. Budite zmisel in zanimanje za sadjarstvo, predvsem pa poučite o racionalnem shranjevanju sadja, ki ima letos posebno blagoslovljeno letino. H koncu je izrekel prošnjo, naj ponese vsakdor gg., kar bo v tečaju videl in čul, v sosednjo hišo. — Tečaj je vodil znani strokovnjak na tem polju, gospod Priol. Po dvakrat na dan je v lepih, znanstveno utemeljenih in s toplo ljubeznijo do dela prožetih predavanjih govoril o vrstah sadja, o obiranju, sortiranju, sušenju, o ukuhava-nju mezg, marmelad, kompotov, sadnih sokov, zdrizov, jamov in o napravi brezalkoholnih pijač. Teoretičnemu pouku so sledile praktične vaje pod vodstvom gospoda Aplenca, kojih se je tudi udeleževal gospod predavatelj in bil vedno na številna vprašanja z nasveti na razpolago. Udeležba je pokazala veliko zanimanie in pa potrebo takih tečajev. Ta potreba ie posebno občutna letos, ko preti na sadnem trgu kriza, za nemški denar ni mogoče sadja dajati, z južnim trgom nimamo še zvez. Zato je edina rešitev: sadje umno shranjevati! — Udeleženci so si tudi ogledali obrtno razstavo in se divili razstavljenemu kotičku sadjarske šole, ki priča o krasnih uspehih šole in njenih vrlih činiteljev.
Iz Jugoslavije.
— Nazadnjaštvo! Po dolgem štiridesetletnem boju je naše šolstvo prišlo do tega, da je postalo nacionalno. Pričakovali smo, da se tudi druga prosveta sedaj povzdigne in res. po prevratu se je poka-
kladi vsakesra naroda in da je človek, ki zna umetnine uživati, po svoji naravi plemenitejši od onega, ki za to nima čuta. A ne samo to-, da je oni, ki je vzgojen tako da zna prav apercipirati umetnine, vzgojen ob enem k plemenitosti; on postaja ravno potom neprestanega stika z umetnostjo vedno višji po svoji etični vrednosti. In še to: čim bolj ie pravo umivanje umetnin razširjeno in čim globlje je, in najsi bodo te umetnine literarne, slikarske. kiparske, muzikalne ali gledališke, tem lepše in hitrejše se na tem humusu razumevanja posamezne umetniške panoge razvijajo. Umetnost je pa poleg znanosti tehničnih pridobitev in gospodar-■stvene razvitosti, ki so last kakšnega naroda. oni faktor, ki daje temu toliko večjo vrednost kolikor boli se bliža umetniškemu nivoju drugih narodov, ali pa jih v tem celo prekaša.
Tako torej vidimo, da je vzgoja učenca k pravemu umevanju in tako obenem tudi uživanju umetnine velike važnosti ne le zanj kot za človeka samega, temveč tudi za razvoi umetnosti ¡njegovega naroda in za tega veljavo med drugimi.
(Dalje prihodnjič.)
zal tudi res lep napredek za moderniziranje šolstva in prosvete v splošnem. Državna uprava je postala zelo radodarna in ie podržavila vsevprek tudi na prosvetnem polju: gledališča in razna glasbena podjetja, ne oziraje se na to. služijo ti zavodi res širokim masam naroda ali samo privilegiranim slojem in bur-žuaziji. Tako naprimer služi danes gledališče v prvi vrsti zabavi našim vojnim dobičkarjem verižnikom in v izobilju živečim slojem. Niti uradništvo. niti drugi široki sloji si ga ne morejo privoščiti, četudi bi njim služilo v razvedrilo duha in izobrazbo, torej ne v nameček vsega dobrega, temveč v krepilo volje za na-daljno življensko borbo. Na vso moč se , ie šolstvo trudilo, da pridobi tudi za šol-I stvo potrebnih udobnosti in sredstev za ^ povzdigo in napredek, ki bo služij naj-I širšim plastem naroda. Naši vodilni mož-! je so se trudili, da dosežejo čimnajveč v dobrobit šolstva, ki služi masam naroda. Seveda brez sredstev ne gre in to so dobro vedeli tudi merodajni faktorji, ko so dovoljevali organizacijo teh naprav. V štirih letih po prevratu smo prišli do tega, da je razen obmejnega šolstva delno urejeno šolstvo — pri nas. v Sloveniji. Tod malo časa ie to trajalo! Možje, ki so pripomogli šolstvu vsaj do delnega razvoja, niso znali čuvati svojih lastnih naprav pred uničenjem. In to uničenje je zadelo slovensko šolstvo pri zadnjem državnem proračunu. Ne moremo si misliti, da bi se. to zgodilo brez vednosti lokalnih faktorjev, da bi se ne zaslišalo o tem prej oddelka za uk in bogočastje v Sloveniji. Danes je katastrofalna pot za ljudsko orosveto širokih mas že v polnem pohodu in pokazujejo se že prve posledice. Odvzeti so krediti napravam pri šolstvu, katere posledice bo morala občutiti naša mladina pri svoji izobrazbi: Ukinjeni so prosti predmeti na srednjih šolah, petje, stenografija živi ieziki itd., ki so omogočali tudi revnejšim slojem, da so pustili šolati in splošno izobraziti svoije nadarjene otroke v teh predmetih; hrani se pri ekskurendnih šolah, ki so namenjene od izobrazbe in kulture najoddaljenejšim slojem in naselbinam, da se jim odvzame še zadnji vir izobrazbe in se jih pahne v analfabetizem; hrani se pri nezasedenih mestih, da se zada še zadnji udarec obmejnemu šolstvu ki najboli trpi na tem; hrani se pri dijaških podporah ki jih uživajo najbednejši nadarjeni dijaki, da se jim odvzame možnost do nadaljne izobrazbe in se ubija s tem talente naroda; hrani se pri izobrazbi naših žena v ženskem ročnem delu in gospodinjstvu, namenjeni najširši masi; hrani se pri vodi-teljskih funkcijskih dokladah. gazeč pri tem v dekretu zajamčene pravice, gazeč pri tem celo zakone in ustvarjajoč s tem popolnoma brezpravne razmere; hrani se pri voditeljskih suplentih; hrani se pri dokladah učiteljstvu na socialnih šolah (še čudno, da so meščanskošolskim ravnateljem in učiteljem pustili doklade. ki bazirajo na istem pravnem temelju), da se pokaže nekonsekvenco šolske uprave; hraniti se hoče pri pisarniških močeh v okr. šol. svetih; hraniti se hoče celo pri okrajnih šolskih nadzornikih in se namerava združiti po dva nadzorniška okraja; hrani se pri študijskih dopustih: hrani se pri nadurah ki nadomeščajo pomanjkanje učnih moči; hrani se pri paralelkah, da se pusti nad 100 učencev v enem razredu itd. itd. — Samo eno povdarjamo spričo razmer, ki so se kar čez noč predložile slovenski javnosti od pokrajinske učne uprave: 1. Hrani se pri zneskih. ki\ značiio kapljo vode v morje; 2. hraniti se hoče pri ljudski izobrazbi in prosveti, ki je namenjena najširšim masam naroda. pri tem pa se ne ukine državnih kreditov prosvetnim napravam, ki so danes le v zabavo verižnikom in bogatinom — ljudskim sesalcem, katere naprave požirajo državi milijone, s katerimi bi bila lahko prihranjena vsa nujna ljudska izobrazba. ki smo jo prej našteli. — Ta poraz je popolna diskvalifikacija vodilnih mož in sramota za državno upravo, ki bo ležala na nas kot mora, dokler ne bo popravljena krivica narodu.
— Kaj zahteva ustava od šole in pouka? To je pa razvidno iz sledečih členov: 1. Člen 12. se glasi: »Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski varstveni in vojaški oblasti.«
Domoljub pravi k temu: Po tej določbi ne more ne učitelj in ne verouči-telj v imenu staršev navajati otrok, da bi se udeleževali nedeljske maše, procesij in svetih zakramentov.
2. Člen 16.: Vse šole morajo dajati nravno vzgojo in razvijati državljansko
zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti.
Domoljub pravi k temu: Verska strpljivost brez dvoma ne pomeni spoštovanja in ljubezni do drugorodcev, ampak versko brezbrižnost.
Dalje določa člen 16.: »Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, Domoljub pravi: če torej starši zahtevajo, se učenec oprosti verskega pouka.
Nadalje toži Domoljub: Še dve na-redbi ministrstva prosvete!
Ena določa, naj se pouk v šoli vrši v sokolskem duhu in nai vsa šola. učitelji in učenci, služijo sokolstvu.
Druga je odpravila zastopstvo Cerkve v višjem šolskem svetu. Oba duhovnika v višjem šolskem svetu sta samo zastopnika veroučiteljev.
—	Kaj zahteva klerikalzem od šole in pouka? Program je razviden iz sledečih točk. ki j;h je prinesel »Domoljub« pred kratkem:
»Pod klerikalizmom razumemo politično stranko, ki se naslanja v prvi vrsti na cerkveno hierarhijo (duhovščino) in črpa iz nje svojo moč. Cerkvena hierarhija je okostje klerikalne organizacije. Vsi drugi strankini organizmi so le priveski hierarhije (duhovščine) in stoje direktno ali indirektno pod njenim vodstvom, četudi se nahajajo dostikrat formalno pod posvetno režijo. Organična zveza stranke s cerkveno hierarhijo ji daje pečat političnega eksponenta Cerkve. To bi bili glavni, vsepovsod veljavni znaki klerikalizma«.
Dr. Ivan Šušteršič »Moj odgovor«, št. 11.
Nova cerkvena oostavodaja. ki jo je izdala Cerkev 1. 1918 obsega sledeče določbe glede šole:
Člen 1372 se glasi: V pouku ne le da n česar ne sme biti. kar bi nasprotovalo katoliški veri in nravnosti, ampak verska in nravna vzgoja mora biti na prvem mestu. Papež Pij IX. je pa temu dodal še sledeče: »V VERSKIH ŠOLAH MORA VERSKI POUK NADVLADATI VES OSTALI ŠOLSKI POUK, TAKO, DA SO DRUGI PREDMETI LE PRIPOMOČKI ZA VEROUK.«
Člen 1374: Katoliški otroci naj ne po-sečajo nekatoliških. nevtralnih, mešanih šol. ki jih namreč pohajajo tudi neka-toliški otroci.
Člen 1379.: Kjer ni katoliških šol, naj zlasti škof poskrbi, da se ustanove. Verniki naj gotovo po svoji moči pomagajo, da se kotoliške šole ustanavljajo in vzdržujejo.
Čl. 1113. Starši imajo strogo dolžnost, da poskrbijo za versko in nravno kakor tudi telesno in prosvetno vzgojo svojih otrok,
To je program klerikalizma, izvira-jočega iz Rima, preplavljajoč ves svet potom cerkvene hierarhije duhovščine; vsi drugi so le priveski, kakor pravi dr. Šušteršič.
—	»Naprej« in učiteljstvo. Ob raznih prilikah je »Naprej« že izkazal svojo »naklonjenost« do učiteljstva. Posebno rad se spodtika nad vodstvom naše organizacije in odpira svoje predale malkon-tentom. ki se zaletavajo v UJU. Da nimajo ti ljudje pokazati nobenega pozitivnega dela in je vse njihovo delo zabavljanje kritiziranje in razdiranje, je ob-sebi umevno. V zadnjem tednu se zopet spravlja na blejske resolucije in med drugim piše sledeče: »to je samo čin par režimskih klečeolazcev. ki nikakor niso predstavniki celokupnega organiziranega učiteljstva. čeprav čepijo na vodilnih mestih.« — »tako reakcijonarni sklepi, kakor jih je naprtila gotova klika javnosti.« — »Treba bo torej nove orijentacije, deloma tudi očiščenja.« — Res bo treba nove orijentacije z Naprejevci in bo potreba pozvati zabavljače, naj pokažejo tudi ali znalo kal delati: dosedaj smo jih pustili preveč pri miru, treba bo z njimi malo obračunati, ker njih početje kaže mnogo — zlobe.
—	Donesek k vprašanju obmejnega šolstva. V članku »Naše obmejno šolstvo in učiteljstvo« je tovariš H. označil kot glavni vzrok pomanjkljive zasedbe obmejnih šol — slabe gmotne razmere učiteljstva v teh krajih. Zadel je v črno! Nasvetovana zdravila so v stanu lečiti to rak - rano obmejnega šolstva. Prvi obliž z varstveno znamko — načelo se mora v resnici tudi izvajati — bi b|il: Vsakdo, ki službuje nekaj let zadovoljivo na meji, ima potem prednost pri kompetenci za boljša mesta v zaledju. Naj se takoj uporablja! Danes nas žalibog obmejne šolnike ob priliki kompetence žigosajo s sicer častnim žigom »nenadomestljiv«. Tovariš z odlično kvalifikacijo, kateremu je v četrtem letu službovanja postalo v severnem mrzlem pasu prevroče, se je vrnil od višje šolske oblasti jako počaščen, namreč: »Vi pridete sicer kot prvi v tro-predlog, vsa čast Vam, a mesta v X. ne
dobite, ker ste v sedanjem »nenadomestljivi«. Evo, obljubljeno zasedje — fata morgana! Drugo zdravilo: učiteljstvo na mejli gmotno podpreti s pomočjo privatne družbe, n. pr. CMD, ker država sama ne more delati razlike med svojimi organi, pa ne bo posebno učinkovito. Kar se tiče družbine podpore kontroliranim poedineem v korist, sem prepričan, da bi jo vsak — tudi najpotrebnejši izmed najvrednejših — radevoljno odklonil, saj vemo, da morajo obrambna društva posvečati svojo pažnjo drugam, in se sama nahajajo vsled suše v blagajnah v obupnem položaju. CMD naj po možnosti podpira obmejno šolstvo s primernimi darili revnim učencem. Pravična plačnica pa bodi vsem edino-le država! Šole obmejnega pasa se naj z ozirom na težje življenske okoliščine učiteljstva uvrstijo v višji plačilni razred kakor so one v zaledju. Izdatnejši »naval« učiteljstva v obmejne kraje bi torej utegnili povzročiti merodajni faktorji s sledečimi potezami: 1. gori predlagano načelo pri oddaji boljših mest v zaledju se mora že danes strogo izvajati: 2. vse šole Obmejnega pasa se čimprej uvrstijo vsaj v isti krajevni plačilni razred, v katerem so šole glavnega mesta dotične oblasti; 3. učiteljskim dvojicam, službujočim v obmejnem pasu, se prizna polna draginjska do-klada. — Fr.
—	Prošnja »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Našim šolam v obmejhih krajih, zlasti na severni meji primanjkuje šolar-skih in učiteljskih knjižnic. Znano je, da so za časa Avstrije po teh krajih pritiskale na naše šolstvo vse mogoče sile, da bi čimpreje potujčile naš rod. Na te kraje so se nameščali nemčurski učitelji, ki niso že po svoji morali prav ničesar storili v prid slovenski stvari. Zato tudi ne najdemo na vseh teh šolah skoraj prav nikakih slovenskih knjig bodisi za učence, kakor tudi za učitelje. Še bolj žalostno pa je v tem oziru v Prekmurju. Na Družbo prihajajo dan za dnevom prošnje za slovenske knjige. Družba je ustregla kolikor je mogla, pošla ji je zaloga knjig. Vse rodoljubno občinstvo prosimo: Poglejte doma po svojih omarah, v podstrešju in vsepovsod, kjer imate kaj knjig, ki jih ne rabite, zberite jih in pošljite jih na pisarno Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Da se na poštnini prihrani, skušajte jih oddati o priliki osebno ali po kakem znancu, če pa to ni mogoče, pošljite jih po pošti. Tozadevni stroški se Vam na željo povrnejo. V imenu naše mladine V^s prosimo, uvažujte našo prošnjo.
—	Usposobljenostni izpiti1 za obče ljudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 3 novembra 1922 ob osmih zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na celi poli, naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije. Odgovor na prošnjo dobe le oni kandi-datje in kandidatinje, ki k izpitu ne bodo pripuščeni.
Naše narodno prosvetno delo.
METODE PRI NARODNO - PROSVETNEM DELU.*
»Neorganizirano delo sploh ni delo. Tako daleč je treba iti, da se izvede močna, pregledna in skladna organizacija celokupnega dela za narodno izobrazbo. — Brez centralne ustanove, ki bi posamezne veje nadzorovala In skrbela za njihovo skladnost in za iste cilje celega delovanja, nikakor ne more biti uspešnega ljudskega izobraževanja.«
Nikola Radojčič, univ. prof.
Učiteljstvo ima dobre administrativne narodno-prosvetne delavce, a manj dobrih programatičnih prosvetnih delavcev, ki jih je treba šele vzgojiti. Tudi sistematična izvenšolska ljudska vzgoja zahteva za to špecijelno vzgojenih delavcev.	—k.
Toda poprišč. ugodnih za delo za izobraževanje ljudstva, in že priznanih metod za delo ie toliko da se ne sme s pre-križanimi rokami čakati na dovršenje vseh potrebnih antropogeografskih in so-ciografskih pripravljalnih del, in da bi se
šele potem začelo z delom.
*
Vrsta nalog, katere je treba izvršiti, ■ie nepregledna zato moremo omeniti le najvažnejše.
*
Na prvem mestu, negovanje narodnega zdravja, ker brez zdravja ne more
* Odlomki iz brošure unfv, prof. Nikola
Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« — Ljubljana.
napredovati nobeno delo. Od zdravstvenega stanja zavisi v principu, celokupno življenje naroda, ker od njega zavisi množitev naroda in možnost da se iz velike množice izbirajo in jemljejo najsposobnejši. kateri vodijo široke mase po poti napredka.
*
Tudi glavna vprašanja moderne ev-genike — znanosti, ki nas uči. kako zavestno graditi boljši, odpornejši in sposobnejši narodni tip — se morajo narodu v spretni obliki pokazati in njeni rezultati oredočiti širokim masam v razumljivi in lahki obliki, učeč, da je temelj sreče vsakega naroda, da ie mnogoštevilen, da so njegovi člani -telesno zdravi, duševno prebujeni in agilni.
*
Na tej snovi ie treba takoi dalje zidati in se truditi za ekonomsko okrepitev naroda. Politično krepiti se. kulturno se spo-polnjevati sploh napredovati, morejo le ekonomsko močni narodi. Vse nasprotne nazore ki so se ohranili iz dobe romantike. je treba odbiti. Ekonomska moč pa zavisi od spretnosti in vztrajnosti pri delu, od višinske stopnje možne eksploatacije in od štedenja.
*
Ekonomski razvoj postaja sedaj vse bolj zamotan, ekonomska borba vse bolj silna in nevarnost nazadovanja in propadanja vse večja in grozeča. Radi tega se mora v tem pogledu že prej kaj storiti s poučevanjem ljudstva in z negovanjem zadružnih organizacij, ki ščitijo ekonomsko slabše da v nagli ekonomski tekmi ne propadejo.
*
Sele potem in kasneje pride delo v oni smeri, ki se pogosto — povsem napačno — naziva izobraževanje naroda: namreč delo za širjenje znanja, utrjevanje morale negovanje pravnega smisla in negovanje umetniškega okusa. Brez že preje omenjene podlage si je tako delo nemogoče zamisliti kot uspešno in pričakovati od njega kakih rezultatov, razen zadovoljenja Dlitve osebne slabosti.
*
Higijenske in ekonomske potrebe morajo biti zadovoljene, da se more z uspehom delati za zadovoljenje znanstvenih, etičnih In estetičnih. Zgradba se mora zidati s temelja in ne z vrha.
V naših, sedaj zasedenih krajih se mora oosvečati posebna važnost negova-niu poznavanja naše države. Zelo skrbno se mora graditi predstava o nad vse dragi zemlji, ne da bi se pri tem krenilo kdaj stran od resnice.
*
Isto. kar pravimo o državi, velja tudi za posamezne dele naroda in za posamezne kraje.
Ljudska vseučilišča.
—pp Ljudsko vseučilišče. V »delavskem domu« na Jesenicah je delavstvo »Kranjske industrijske družbe« pretečene jeseni poklicalo v življenje takozvano »ljudsko vseučilišče«, t. i. v tem domu se je vršilo vsak petek javno predavanje ki ie bilo prav dobro obiskano, povprečni obisk 200 — a nekatera predavanja je obiskalo celo 300 ljudij. Da so se ta predavanja tako dobro obnesla imata največ zaslug tovariša Iv. Šega in Franc Zupančič. kajti imela sta oba ravno 17 predavanj, in sicer sta predavala o sledečih temah: Iv. Š e g a si je izbral to-le snov: 1. »N a š a narava«, ciklus 4 predavanja, a) »o naravi sploh«, b) »živali«, c) »ptice« d) »nižje živalstvo«. 2. »O potresu«. 3. »Vzgoja otroka«. Dostop k predavanju so imeli le dorastli poslušalci. 4, »Francoska revolucija«. ciklus treh predavanj in sicer: a) »vzroki revolucije«, b) »doba narodnih skupščin« 1. 1789—1792, c) »konvent« L 1792—1795. — F r. Zupančič je pa obdelal to-le snov: 1. »Železna industrija«; 2. »O usodi Židov s posebnim o žirom na njih delovanje v svetovni zgodovini«;
3.	»Črtice i z življenja cvetic«;
4.	»O elektriki (s poiskusi): 5. »R a z-voj živih bitij s posebnim o žirom na podedovanje lastno-s t i«; 7. »Smith in njegova načela«; 8. »S t a r a i n moderna zgodovina s posebnim o z i rom na diplomacij o.« Troperesna deteljica: Ravnikar jeva, Seliškar in P o d b e v š e k je priredila »literarni večer«: pisatelj An g. Cerkveni k ie predaval »o alkohol u«. a slednjič sta imela Cerkvenik in Podbev-š e k predavanje »S o c i a 1 i z e m«. — V ieseni se zopet prične s predavanji in naj-brže se predavanja tudi ponesejo v Gorje in Žirovnico.	—m.
Književnost in umetnost.
—k Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za višjo stopnjo. Spisal Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. Ravnatelj Brinar je v letošnjem letu dal slovenski mladini in slovenskemu šolstvu zopet par prepotrebnih učnih knjig, ki so, deloma že izšle, deloma so pa še v tisku. A tudi no kakovosti njeeove knjige odgovarjajo duhu modernega časa in zahtevam. Uredba predstoječe vadnice obsega sledeča poglavja: Govorni raz poli: samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol, členice: besedotvorje: iz glasosjovia izpeljava besed, sestava besed ; o stavku: prosti stavek, zloženi stavek, množno zloženi stavek besedni red v stavku; pravopisne vaje: na glasna znamenja, razlogovanje, piisava sestavljenih besed, raba velike začetnice ločila, kratice: s p i s j e : o slogu in o pesniškem jeziku, prosto spisje, pisma poslovni sestavki, — Prepričani smo. da bodo šole in mladina radi segali po novi učni knjigi.
—k Dr. J. Štefančič: Naša domačija.. misli dobrovolijca o osnovi oblasti. V mali brošurici nam dr. Štefančič obrazloži svoje mišljenje k novi razdelitvi države v 33 oblasti. Brošurica obsega sledeča poglavja: Zgodovinski moment; Krize in splošni družabni razvoj; Gospodarski razlogi: Socialni motivi: Depolitizacija: Kritika političnih argumentov; Praktični program depolitizacije; Etična sredina: Finančna osnova oblasti; Epilog. V predgovoru omenja pisatelj sam. da je njegova brošurica odziv na dr. Kukovčev predlog o organizaciji mariborske oblasti. Dr. Štefančič se opira v svojih izvajanjih v prvi vrsti na gospodarske potrebe in stanovske skupine, ki naj bi dale trden temelj in ravnovesje novim oblastim in kar naj bi tudi ozdravilo sedanje javno življenje pri nas. Njegova izvajanja so idealna in izpopolnjujejo naša izvajanja glede razdelitve države v oblasti z druge strani, zaradi tega bodo našla sigurno zanimanje tudi med učiteljstvom ki se zanima za to vorašanie.
—k »Naša Otadžbina«, urejuje prof. Dušan Jakšič, je list. kojemu je zadača, da radi na upoznavanju cijele države. U orvom redu mi nastavnici osječamo po-trebu. da omladina što prije, što bolje i što lakše upozna i one krajeve jugosla-venske. koji joj do Ujedinjenja ne bijahu tako poznati. Zato če »Naša Otadžbina« pomagati nastojanje »Ferijalnog Saveza«. koji ima istu zadaču.. Da to što lakše po-stigne, donosit če ona članke iz pera svi-iu naših stručniaka. ali je u posebnom di-ielu otvorila svoje strane i radovkna samih omladinaca sve u dobroj želji, da se oni što više počmu zanimati za liiepe i dobre strane naše kraljevine. Ništa nema olemenitije ništa korisnije. nego za velikih praznika s putnom torbom na ramenu krenuti u naša sela i varoši. polja i planine. na naša jezera i more. Duh i tijelo s iedne se strane odmaraju a s druge kri-jepe novim znanjem i čistim uzduhom. Velike su zadače- koje nas za taj posao čekaju. Mnogo imade osnova, koje bi tre-balo izvesti. Namisao ie ookretača ovog lista, da se ustrajno kreč.e naprijed, u nadi da če ga svi patriotski elementi pomoč;. U toj nadi hrabre ga izjave p on 3 i bol jih naših ljudi, koji odobravaiu ovo poduzeče i nastoje ga pomoči.
—k Zvonček. Izšla je 9. št. Vsebina: Anica: Učiteljica se poslavlja . . . Pesem. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka s 4 podobami. Anica: Domovini. Pesem. Josip Brinar: Zakleti Kras. Bajka. Janko Leban: Bilka, ogel in fižol. Pesem s 3 podobami. Fran Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Cerknica. Podoba. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doropoljskega.
—k Podrobni učni načrt za moderno risanje v ljudski šoli. Priredil in sestavil učitelj Ivo Jan-čič. Strani 15. Izšel kot priloga Ivo Jančičeve knjige »Najnovejše risanje v ljudski šoli.«
—k Ivo Jančič: Najnovejše risanje v ljud. šoli. prakt. uporabna snov in smernice za vse razrede — izdano 1. 1922. Knjiga ima 100 strani. V ospredju je primeren uvod, ki govori o razdelitvi snovi in razlagi k slikam, perspektivična pravila, fiskira-nje ris. pouka, risalske potrebščine, kako je risati?, opozarja vedno na snago. Pisatelj sam pravi v uvodu: S tem delom hočem podražiti in prebuditi duhove, ki zamorejo pot, kojo sem pravkar prehodil jaz, da jo oakšam drugim, še ide-ainejše dograditi in razširiti, ter, da se lotijo vsaj v bodočnosti tega, česar doslej še niso storili. — Nadalini moj namen pa je, nuditi vzgojiteljem nekaj priročnega, kar vsebuje ob enem sistematično, razvojno navodilo za risarski pouk, kakorSen je dandanes neobhodno potreben in važen z oziram na razvoj in napredek vseh stanov ter po-vzdigo učne omike. — S slabim, malomarnim risanjem ubijamo že v kali marsikaterega umetnika, tlačimo poznejšega obrtnika in v splošnem krademo narodu dober okus, čut, misli, dar opazovanja, smisel za snago in red, veselje do lepega, ljubezen do narave, prikrajšamo ga za nebroj užitkov itd. . . itd. Knjiga vsebuje bogato zbirko ilustracij, ki so posnetki samostojnih proizvodov učencev, od prvega začetka do najvišje stopnje — perspektivičnega risanja. Posebne omembe in hvlale je vredna sistematična razvrstitev in metodičen postopek, ki je razviden iz skic in tudi tehnika in njeno izpopolnjevanje ter stopnjevalni
razvoj je prav prikladna in odgovarjajoča posameznim stopnjam. Delo je litografirano, kar tu-patam malo pokvari vnanjo obliko, na drugi strani pa ohranja bolj naravno obliko in se približuje originalu. — Zakaj bi se obrtno podjetje skrivalo, tako na knjigi kakor na priloženem učnem načrtu, nam je popolnoma nejasno. Saj je vendar obsebiumevno. da ne bo pri takem delu šel avtor do oddaljenejšega podjetja, ko že tehnična stran zahteva čimtesne.iše zveze avtorja in podjetja, ki odtisne. O zameri pa tudi pri takem delu ni govora. Veseli nas pa, da najdemo le še nekaj stanovske vesti tudi v tem oziru. Delo prav toplo priporočamo.
Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor. Uglasbil ozir. harmoniziral Janko Leban. Odobril in natis dovolil kn. šk. ordin. v Ljubljani 1. 1916,, izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1922. — Cena 18 Din! — Naš stari znanec, pesnik in pisatelj Janko Leban, upokojen učitelj v Bukovščici nad Škofjo Loko, je po dolgem odmoru krenil zopet enkrat na glasbeno polie. Še vedno čilega duha nam podaja na straneh velike osmerke 12 napevov cerkvenih pesmi, ki jih je deloma sam uglasbill (8), deloma harmoniziral po napevih svojega pok. brata, znanega slov. skladatelja Avg. Armin Lebana (3) in pokojn. Antona Hribarja (l). V zvezku dobiš 1 Pred Bogom, 6 Marijinih pesmi, 1 pesem sv. Duha, 1 Spokorno, 1 sv. Alojzija in 2 refrena k litaniiarn Matere Božje. — Harmonizacija vsen pesmi je pravilna in kar najbolj preprosta. Na-pevi so lahki, prikupljivi, zato bodo dobrodošli cerkvenim pevskim zborom po deželi. O novi glasbeni smeri pa v pesmih ni nobenega sleau. — Janko Leban je zapel na večer svojega življenja nabožne pesmi, da mu uglajajo pot med nebeščane v večno življenje.
—k L. Lavtarjeve računice. Ker je mnogo povpraševanja po L. Lavtarjevih računicah, smo se informirali in izvedeli, da izideta I. in II. ra-čuniea v predelani izdaji, v kateri ostane Lavtar-jeva metoda neokrnjena, pač pa se postavi učna knjiga na povsem praktično ter za učitelja in učenca odgovarjajočo podlago. I. računica, ki se je le deloma izpremenila, je že izšla v založbi Kleimavrovi v Ljubljani, II. računica, ki jo je preuredil in izpopolnil odlični praktični So;-nik in izvrsten poznavatelj Lavtarjeve metooe kot njega sodelavec, pa izide še pred letošnjim Božičem. Da se omogoči učiteljstvu tudi študij Lavtarjeve metode, je pripravljena njegova metoda v slovenskem jeziku, ki jo tudi v kratkem izda S. Š. M.
Naša gospodarska organizacija.
—g Gospod Miroslav Praprotnik,
nadučitelj v Homcu, je izpremenil polno plačani znesek 250 Din brezobrestnega posojilo v darilo Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Srčna hvala!
—g Članarina in darila za učiteljski konvikt v Ljubljani. Slovenska delegacija ob sklepu drž. skupščine UJU v Sarajevem zbrala na poslovilnem večeru Din 80. — Učiteljsko društvo za mariborski šol. okraj je izkupilo za bloke Din 126. — Hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo dne 11. okt. t. 1. ob 10. dopoldne na Jesenicah. Odbor.
+ DRUŠTVO UČITELJIC V MARIBORU zboruje v četrtek, dne 12. oktobra ob 2. uri pop. v risainici dekliške meščanske šole v Mariboru. Na dnevnem redu je 1. poročilo predsednice; 2. »Naše socijalno delo« — poroča strok. učit. Levstikova; 3. vprašanje učiteljic žen. toč. del in otroških vrtnaric; 4. slučajnosti. Z ozirom na važnost 2. in 3. točke se pričakuje obilna udeležba. Zlasti se še vabijo k zborovanju vse tovarišice, ki so se čutile prizadete po resoluciji, sprejeti v zadnjem zborovanju glede novih nameščeni. Dogovorimo se odkrito med seboj, da se izognemo ogabnemu prerekanju po listih. Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO KRANJSKEGA OKRAJA zboruje v sredo dne 11. oktobra dopoldne ob 9. uri v Škofji Loki s sledečim dnevnim redom: 1. A. Lajovic: Šolski načrt univers. prof. dr. inženerja Jedlička iz Prage. 2. F. Kra-mer: Zgodovina Škofje Loke. 3. J. Lapajne: Državna skupščina UJU v Sarajevu. Kdor reflek-tuje na skupen obed, naj se zglasi do 10. oktobra pri g. Frid. Kramerju v Škofji Loki.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 14. oktobra 1922 ob 10.30 v Konjicah (deška šola) s sledečim vzporedom: L Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročili o učiteljskih skupščinah UJU na Bledu in v Sarajevu. 4. Pravilnik in poslovnik za poročevalce šolskih vrtov: volitev poročevalca za tukajšnji okraj. 5. O Ganglovi »Drugi čitanki«, iz lastne prakse: poroča tov. M. Bezlajeva. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vse članstvo. Tov.-ica blagainičarka nujno prosi vse zamudnike za poravnavo zaostale članarine, tov. Fr. Go-lež pa poziva vse tovariše in tov.ice k pristopu k Slov. Šolski Matici za 1. 1922. — Odbor.
+ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto 14. oktobra t. 1. ob 1. uri popoldne v deški šoli v Novem mestu po tem dnevnem redu: 1. Poročilo predsednika. 2. Šola in socijalno skrbstvo; poroča tov. ga. Milena Sušniko-va. 3. Razgovor v enotnem postopanju pri pisavi uradnih spisov; matični list, katalog itd. 4. Učiteljstvo in ukinjenja opravilnih doklad; poroča tov. Hočevar. 5. Slučamosti. Kdor želi v mestu obedovati, naj iavi to do 12. oktobra vodstvu deške šole. Na prvem zborovanju pričakuje pol-noštevilne udeležbe. — Predsednik.
+ LOG. KROŽEK OKR. UČIT. DRUŠTVA ima svoj sestanek dne 14. oktobra 1922. ob 10 uri dopoldne v Dol. Logatcu z nasledniim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Šolski voditelj — predava Hladnik. 3. Slučajnosti. Vsled važnosti zborovanja — naj se ga udeleže vsi. Tovariši(ice), ki še niso poravnali letošnie članarine, naj jo poravnajo na zborovanju. Za obed se je zglasiti pri šolskem vodstvu Dol. Logatec. — Odbor.
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo v soboto 7. okt. 1912 ob 6. uri zvečer v šentjakobski šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Analiza človeških zmot. Predava-
nje g. univ. prof. dr. Vebra. 2. Poročilo o II. dr. žavni skupščini v Sarajevu. Referirá tov. Jan-ko Lenarčič. 3. Slučajnosti. Odbor.
+ LITIJSKO OKRAJNO UČIT. DRUŠTVO
zboruje dne 14. oktobra t. 1. ob 10. dop. v šolskih prostorih v Litiji s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika in poročilo istega o 2. drž. skupščini v Sarajevu; 2. poročilo tajnika z ugotovitvijo članstva; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo B. Andoljška: Zasilne šole — pomožno, neizprašano učiteljstvo in čitanje funkcijskih doklad; 5. prosti predlogi; 6, slučajnosti. Razpečevalci blokov za »Učit. konvikt« se prosijo, da nabrani izkupiček izroče blagajniku. —. Kdor je res nuino zadržan, naj v znak opravičbe nakaže društveni blagajni znesek 10 Din. Oni, ki eventuelno š^ dolgujejo na članarini, se nujne prosijo za poravnavo iste! K čim številnejši udeležbi pozivlje — odbor!
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 19. oktobra na dekliški šoli ob Slovenski Bistrici ob 10. dopoldne s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Poročilo s skupščine UJU na Bledu — poročata delegata tov. g. Karbaš in tov. g. Pucova. 3. Poročilo o glavni skupščini UJU v Sarajevu — poročata de-legatinji tov. Hribarjeva in tov. Kraševčeva. 4. Društvene in stanovske zadeve. 5. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja. Članarino je poravnati pri blagajniku. Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Prekmurje: Poročilo o uradni učit. konferenci smo odložili za prihodnjič.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaj"e iz slovnice pravopisa in spisja za višio stoonio Spisal Josip Brinar. ravnatelj meščanske šole v Celju. Založila Goričar Lec>~všek. Cena 14 Din.
—kpl Dr. Jokei Štefančič: Naša domačija. misli dobrovoljca o osnovi oblasti. Maribor. Trg Svobode 6/1. — samozaložba. Cena 3 Din.
—kpl »Naša Otažbina«. ilustrovani list za opisivanie kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. (God. I.. broj 1.—8.) Izlazi sa ilustracijama na najfinejšem paoiru 12 put na godinu i cijena mu je 36 Din godišnje. Šalie se: Uredništvo Naša Otažbina. prof. Dušan Jakšič, Karlovae. Rakovačka ul. br. 27. II. kat.
—kpl Najnovejše risanje v ljudski šoli, praktično uporabna snov in smernice za vse razrede. Sestavi! Ivo Jančič. Priloga »Podrobni učni načrt za moderno risanje«, priredil in sestavil učitelj Ivo ¡ančič. Cena 25 Din. Ako si kako okr. učit. društvo naroči več kot 50 izvodov je popusta 2 Din pri kom., pri 100 izv. 4 Din pri kom. Naročitve je pošiljati na naslov samozaložbe: Ivo Jančič, učitelj na okoliški šoli v Ptuju. — Toplo priporočamo učiteljstvu osnovnih šol, da sežejo po knjigi, ker bo dobro služila pri risarskem pouku.
—kpl Proste vaje v slikah. Priloga k I. zv. telovadbe. Izdala in založila »Slovenska Šolska Matica« v Ljubljani. Cena 1 Din za člane.
—kpl Naročila za Jadransko Stražo sprejema založba »Jug« v Ljubljani, Pred škofijo 21, ki rade volje pošlje tudi prvo številko na ogled.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Št. 1381.
RAZPIS NADUČITELJSKE SLUŽBE.
Na dvorazrednici v Stranicah se razpisuje služba stalnega nadučitelja s službenim stanovaniem v stalno namešče-nje.
Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo po službeni pot; krajnemu šolskemu svetu v Stranicah do 28. oktobra 1922.
Okrajni šolski svet v Konjicah,
dne 29. 9. 1922.
Predsednik: Dr. Hubad, 1. r.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. sept. 1.1. Din 511.913-78 Branilne vloge se obrestujejo po 4°/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/s5. do "j6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 3 D10 se ne odgovarja.