184
Dopisi
Iz Prage. (Občni zbor })Slavije", vzajemno-zavarovalne banke.) (Konec.) — Vzroke sijajnega vspeha „Sla-vije" pripisuje odbor velikej previdnosti, s ktero so se sprejemali družabniki, točnemu plačevanju škod, priljubljenim in poštenim zastopnikom, konečno marljivemu prizadetju pridobiti si kolikor mogoče vzorne uradnike. Drug vzrok tega vspeha je tudi narodni duh, s kterim je ,,Slavija" skoz in skoz navdihnjena, kakor tudi vpotrebovanje od družabnikov darovanih denarjev za čisto narodna podvzetja, posebno ker vklada „Sla-vija" vse svoje denarje pri „živnostenskej (obrtnijskej) banki", da bi se s tem pomagalo slovanskim obrtnikom in trgovcem.
Iz poročila pregledovalcev računa posnemamo, da zavarovalna zaloga živ. oddelkov znaša 81.889 gold. 43 kr. zakladna zaloga 19.870 gold. 85 kr. in penzijna zaloga 3974 gold. 16 kr. Vsi stroški so bili popolno in pravilno odšteti in le čisti dobiček oznanjen. — V posebno zalogo škod za leto 1871. se je vložilo 10.000 gold. Cisti dobiček v živ. oddelkih znaša za leto 1869. in 1870. vsega vkup 74.103 gold. 77 kr., kteri je vlastnina družabnikov samih. —¦ V oddelku za zavarovanje proti škodam ognja je znašala zavarovalnina 308.284 gold. 70 kr., od ktere se je 242.438 gold. 18 kr. za prihodnja leta položilo v rezervo in 3174 gold. 88 kr. v posebno zalogo. Škod je „Slavija" izplačala na vlastni račun 10.587 gold. 59 kr., gospodarski stroški so znašali 17.697 gold. 73 kr., in vendar obnaša kljubu temu čisti dobiček pri enoletnem delovanji 4382 gold. 88 kr.
Po branji tega letnega sporočila zakliče skupščina predsedniku, odboru in ravnateljstvu gromovito: Slava! Potem se čitajo pravila zarad zmen v nekterih člankih, s kterimi zbor popolnoma soglaša v jednoglasno odobrava. Odbor se je pooblastil k izpeljanju teh zmen in drugih potrebnih korakov brez sklicav posebnega občnega zbora.
Potem se je začelo voliti. V si rji odbor so bili zopet izvoljeni: gg. Oliva, Safy, Vavra in Novak; za namestnike: gg. pražki župan Ditrih, korar Bradač in baron Villani; za pregledovalce računov: prof. Pokorny, Urban in Cink; za namestnike: Otto^ in Ur-banek; za pomirjevalne sodnike: gg. F. Simaček in V. Naprstek; za častne družabnike: grof Otakar Črnin, grof Ivan Harrach in knez Karol Schwarzen-bergo — K koncu se je še sklenilo, da se ima pregle-dovalcem računa za njihov trud dati nagrada.
Sedaj je sledilo izžrebanje onih občin, med ktere se razdele prispevki po 500 gold. za gasilno pripravo ali popravljanje poslopij. Izsrečkane bile so občine: 1) na Češkem: Švinov pri Klatoveh, Besenice pri Trgovih Svinjeh jn Vamberk pri Rihnovu; — 2) na Moravskem: Cehi pri Plumlovu. in Hutisko pri Rož-novu; — 3) na Slovenskem: Osp pri Kopru v Ostri.
v
Število v vseh oddelkih izgotovljenih prot^pisov do 30* malega travna 1871. leta znaša 40.374 gold., z zavarovano istino 30 milijonov in 91.310 gold.
Iz Trsta 7. junija. D. (Vreme prečudno.) V petek ponoči je vstala tu silovita burja z dežjem tako, da je spremenila pomlad v zimo; v to je pripomogla tudi toča, ki se je po polnoči vsula in pokončala mnogo sadežev; največo škodo pa je napravila trti; veje so videti po tleh, z bogato prihodnjo kapljico natvezane. Včeraj, v soboto, bilo je vse v zimski obleki, in ostra burja brije še tudi danes. Enake novice slišimo tudi iz Vipave, vzlasti iz Podkraja, Vodic itd., kjer je sneg padel in je tudi burja trti škodovala.^
Iz dolnjega Stajarja 5. junija. — Časi so jako mršavi; demoralizacije, kteri je ,judovski liberalizem" v Avstrijo vrata široko odprl, je tudi pri nas po vseh kotih. Na nemškem Stajarju se stranke tepete (glej „Kindberg"), in tudi na slovenskem si kažemo zobe. Slovenci se zavedajo narodnosti svoje, al kratijo se jim še zmirorn^ narodne pravice. Pruskih agentov je vse polno po Stajarskem. Ako grof Hohenwarth ne da lojalni federalistični opoziciji, kar ona pravično zahteva, ne bode državne barke otel potona.
Iz Semiča 2. junija. A. A. — Nerad se vtikujem v sitne dopise, kteri se že več časa iz Metlike v razne časopise pošiljajo, vendar moram odgovoriti na dopis v predzadnjih „Novicah", v kterem dopisnik pripoveduje, da se je komisija pri smrti ranjkega Suhorskega župnika „surovo" obnašala. Res se je tudi meni čudna zdelo to, da je komisija že vse peČatila, ko je župnik še komaj oči zatisnil, al kmalu potem sem se prepričal, da je bilo to jako potrebno; kaj bi bil dopisnik rekel, da komisija pride še le drugi dan? Bilo bi se jej godilo, kakor ljubljanski „feuerwehr-i", ktera večidel še le doteče, ko je že vse pogorelo. Kolika škoda bi se bila že lahko napravila, ker nobenega domačega ni bilo v hiši! Mislim, da je družina sicer poštena, al komisija tega ni mogla vedeti, ker poštenost se ne kaže zmirom na čelu. Ali ni že sploh znano, kako se večidel godi, kedar kak duhoven umrje? Vsaki zagrabi kar in kolikor more — zato smo pa tudi nepoklicane priče iz sobe gonili, ko smo cerkvene in ubožne denarje šteli, in iz kleti, ko smo sode pečatili, ker med tolikimi poštenimi je bil lahko tudi kak „uzmovič"; toraj je bilo to komisijno postopanje previdno in potrebno, ne pa surovo; saj smo videli, kako so se ne-kteri kakor vinske mušice okoli sodov ovijali in slišali smo tudi besede „le pijmo ga, saj ga je fara skupaj nanosila!" V takih priložnostih se mora natančno in ostro ravnati, posebno ker dolgo časa nismo mogli oporoke najti; al od potrebne ostrosti do „surovosti" je pa vendar še nekoliko korakov. Ako hoče dopisnik komisijne gospode imenovati, ne bo nobena sramota za-nje, ker so le svojo dolžnost storili, za ktero jim morajo posebno dediči hvaležni biti. — Jako žalostno pa je, da Metličani vsak mal pezdirček zgrabijo, da netijo domačo neslogo!
Iz Krašnje 3. junija. (Nemila spomlad; prošnja do c. k. okrajne gosposke v Kamniku.) Na sv. Erazma dan popoldne okoli 4. ure začeli so se kot oglje črni oblaki valiti od Save proti limbarski gori. Za njimi od dalječ slišalo se je votlo pretresljivo bobnenje. Hipoma se oblaki naslonijo na gore, vrteči se o kolobaru, in vsa dolina od Brda do štajerske meje zagrnila se je v noč. Strela švigne z višine, oblaki se stresejo in reke vode lijejo na zemljo. Kjer je le kak jarek, de-rejo iz njega valovi v ravnino; tu odnašajo prst, kamenje in grmovje, drugod pa zasipajo njive in travnike. Najlepša trava je po celih travnikih podsuta — in tako košnja za letos končana.    Kjer  so le količkaj
185
senožeti v ravnini, so pod vodo. V bregovih se je zemlja vderala ter niže ležečo ozimino podsula. Kavno zdaj s prosom obsejane njive so kar razorane, seme jim je odneseno. S hribov je prinesla voda debele brune za pilenje pripravljene na travnike in ve*liko cesto. V61ika cesta je zel6 poškodovana. Mnogi vodotoki so zasuti, voda je svoje meje prestopila in je ali cesto raztrgala ali jo zasula. Voda še zdaj 3. dne t. m. opoldne ne upada. Že celo spomlad smo se bali toče, kajti žita so lepe stale in obetale obilen blagoslov; če le megla pride v naše hribe, že zrnje pada iz nje; al zdaj nas je pa še huja nesreča zadela. Veliko škodo bodo nekteri gospodarji trpeli. Želimo zato, da bi c. k. okrajna gosposka v Kamniku hotela storjeno škodo ogledati, ter poškodovanim pri davku pravično odpustnino ponižati.
Iz Ljubljane. (Novi c. kr. deželni predsednik pl. Karol Wurzbacli) je nastopil svoje mesto 29. dne u. m. Te dni je sprejemal, kakor je to navada, deputacije vsakovrstne. Ginjenega srca se je poslovil od deželnega odbora, kteremu je med drugim tudi to rekel, da se odpove poslanstvu v deželnem zboru, ker po njegovih mislih se poslanstvo nikakor ne vjema s cesarskim deželnim predsedstvom. Odboru družbe kmetijske, ki ga je prosil, naj bi blagovolil še ostati predsednik družbi, je rekel, da rad ostane.
— (Iz seje deželnega odbora 26. maja in 3. junija.) Novoizvoljeni  ces.  kr.  deželni predsednik  pl.  Karol Wurzbach,  ki je kot deželni glavar od meseca novembra leta 1866.   opravila  in   seje  deželnega  odbora kranjskega z veliko izvedenostjo in natančnostjo vodil, se je po končani  seji  3. dne t. m. s srčnim ogovorom od deželnih odbornikov ločil,   s   kterimi je mnogo let deželne zadeve v najlepši slogi opravljal, ter je začasno vodstvo deželnega odbora in njegovih opravil profesorju dr. Jan. Bleiweisu izročil. — Dopis c. k. okrajnega glavarstva v Kranj i, da Sava breg pri Gorenji Savi vedno bolj spodjeda in cesto v Besnico spodkopava, je deželni  odbor  izročil  županstvu   Kranjskega  mesta  v poročilo, naj pove, kaj je krivo te večletne nezgode,  in kako da dotična cesarska gosposka,   ki  ima  čuti nad strugami javnih r6k, ni že brž iz začetka, to je, pred veliko leti, dereči Savi struge uravnala;  županstvo  pa naj tudi predloži prevdarek stroškov za brambo in vtr-jenje   bližnjega   bregu. — Zdravniško  službo   v   P. P. Glavarjevi bolnišnici v Komendi,   ktero je  do sedaj opravljal dr. Gauster, je deželni odbor začasno podelil dr. Maksu Samcu, sekundarju v tukajšnji deželni bolnišnici, kteri se je 1. junija v Kamnik preselil in dolžnost prevzel,   razun   bolnikov  v Komendski bolnišnici tudi druge ubožne ljudi v Komendski fari brez plačila ozdravljati. — Pritožbo Metliškega županstva zoper ravnanje ondotnega  krajnega šolskega sveta je deželni odbor izročil deželnemu šolskemu svetu,   v Čegar področje spada ta stvar. — Da se v red spravi plačevanje obresti M. Severjeve ustanove, ktero je c. k. deželna vlada z drugimi dijaškimi ustanovami vred deželnemu odboru v gospodarstvo izročila, je deželni odbor sklenil, da se sposamesnimi Lozičani, pri kterih so denarji imenovane ustanove razposojeni, dožene natančen račun, da se potem iztirjajo zaostale, pri nekterih že večletne obresti, in da se zanikernim dolžnikom posojila odpoved6 in denarji drugam na p6sodo dado.  — Cestnemu odboru Planinskega okraja je deželni odbor za popravljanje skladnih cest dovolil za 1871. leto 500 gold. podpore iz deželnega zaklada proti temu, da cestni odbor  konec leta  predloži račun   z   natančnimi dokazi vseh   dohodkov in stroškov za popravljanje in vzdrževanje kantonskih cest.
—  (Iz seje odborove družbe kmetijske) 9   ki   je pod
predsedstvom c. k. deželnega predsednika pl. dr. K a« rola Wurzbacha bila v nedeljo, poročamo sledeče: Dr. J. Bleiweis je predložil natisnjeno knjigo, ki jo je po naročilu odborovem spisal pod naslovom: „Nauk o umni živinoreji". Brž ko bodo razen že natisnjenih podob še 3 tablice s podobami dodelane, se bode knjiga po prav nizki ceni prodajati začela, da si jo lahko vsak gospodar omisli. Odbor je zahvalo izrekel dr. Bleiweisu, da je poleg obilih svojih opravil tako hitro spolnil željo odborovo. — Iz Saksonskega je apotekar Schurer družbi za poskušnjo poslal nekoliko snopiče v nekega p r a h li (Butterpulver), s kterim, če se vmeša mleku, hitreje naredi surovo maslo (puter) in bolj okusno. Odbor je razdelil ta prah za poskušnjo nekterim gospodarjem. — Odbor je sprejel po odborniku Solmajer-u popravljeno števi-ljenje kranjske živine, ki mu je ministerstvo kmetijstva izročilo v pregled. — Nemško knjižico „Volks-schulgarten" imenovano in s podobami razjasnjeno, ki jo je družbi poslalo ministerstvo kmetijstva, naj bi jo dala v kakem šolskem časniku presoditi, izroči odbor vredništvu „Učiteljskega tovarša" v razsojo. — Dunajski asekuranci „Evropa", ktera namerava tudi škodo po toči storjeno zavarovati, bo odbor poslal zaželjena poročila. — Na vprašanje c. kr. deželne vlade, kdaj se letos začne žetev žita na Kranjskem, da bode ministerstvo vojaštva vedelo vojakom za ta čas dopust (urlaub) dati, ako jih kak gospodar za delo potrebuje, je odbor odgovoril, da se bode letos žetev komaj pred začetkom prihodnjega meseca julija pričela.
(Kon. prih.)
—  (Govorniških vaj) 2. večer preteklo saboto, v kterih se je nadalje pretresalo časnikarstvo, je bil jako živahen. Tehtno je govoril dr. Costa o časnikarstvu sploh ter kazal, da dobri časniki so sreča, slabi časniki kuga ljudstvu. Jako zanimivo je bilo, kar nam je povedal o nemški brošurici ,,volkswirthsehaft-liche Zustande Oesterreichs", ki z mirno in temeljito besedo med drugim tudi popisuje blato dunajskih judovskih listov. Stranke morajo biti—je dalje rekel — al poštenje naj jih vodi, ne pa hudobija; obžaloval je neugodne skušnje preteklega časa na domači zemlji, ktere pričajo, čem več je časnikov, temveč prepira. Tudi dr. Costa se sklada z dr. Razlagom, da bi koristen bil tudi nemšk časnik. — O potrebi nemškega časnika sta na kratko govorila gospoda Potočnik in V. C. Zupan; gosp. Močnik je povdarjal posebno potrebo slovenskih časnikov, gosp. Drašler potrebo prav majhnega slovenskega lističa za prosti narod; gosp. Drenik potrebo večega političnega slovenskega časnika, pa tudi ni nasprotoval nemškemu listu. Predsednik dr. Jan. Bleiweis je odložil dalji svoj govor na prihodnji večer — v saboto — ker je ura že devet odbila.
3. večer govorniških vaj je v saboto ob 7. uri v čitalnični preddvorani.    Želeti je obilnega udeleštva.
—   (Petindvajsetletnica vladanja papeža Pija IX.) se bode, kakor po druzih katoliških deželah, tudi pri nas na Kranjskem slovesno obhajala. 16. dne t. m. bode namreč 25 let, kar je dandanes mnogo preganjani sv. oče nastopil prestol sv. Petra; — na vsako stran je tedaj ta dan spominski dan velike pomembe za katoličane celega sveta, kakoršnega zgodovina med 256 papeži še ne pomni. Svetli knezoškof so deka-nijam poslali navdušen poziv, naj se ta god slovesno obhaja. In, kakor se sliši, se bode to tudi zgodilo s cerkvenimi svečanostmi in druzimi slovesnostmi. Goreli bodo menda predvečer (15. dne t. m.) kresi po vseh hribih in višavah in po mestih, trgih in vasčh bode  razsvitljava.   Kakor se nam  pripoveduje,  bode
katoliško društvo ljubljanskemu županstvu željo raz-odelo, naj pripomore po svoji moči, da se tudi bela Ljubljana ta večer pokaže s vi tla Ljubljana! Pred nekimi leti smo v Ljubljani vsak hip imeli osvečavo in v božiču 1. 1861. smo cel6 Schmerlingovo okrožnico" razsvetlili, kako, da bi tega dneva ne slavili si-i#ajno? Naj nas „liberalci" le imenujejo „klerikalce", — :am brezbožni liberalizem svet pogrezne, kaže nam strašansko zdaj — Pariz!
—   (Kako učenega našega Trstenjaka) literarno delovanje, s kterim zaljša tudi naš list, čislajo učenjaki tadi vnanjega sveta, pričajo nam poslavljenja, ktera mu, kakor slišimo, pogostoma dohajajo. Tako gaje nedavno arhajologično društvo Moskovsko imenovalo dopisajočega uda in Petersburško ga je prav častno povabilo k shodu ruskih in slovanskih arhajologov.
—  (Konecna kazenska obravnava) se je v pondeljek pri tukajšnji deželni sodniji pričela zavoljo nezvestenja, goljufije itd. zoper Andreja Domenika, bivšega ljubljanskega menjičarja, ženo njegovo Emilijo in brata Jožefa Domenika, ter tasta Janeza Schmiedl-na. Sodniki so gospodje : Rome, predsednik, Perko, baron Rechbach, Božič, Ratek, namestni sodnik Ulčar. Dr. Leitmaier je državni pravdnik. — Zagovorniki so: dr. Ahačič Karol, ki zagovarja Andreja Domenika, dr. Razlag, ki zagovarja ženo in brata Domenikovega, dr. Zupan pa Janeza Schmiedl-na. Andrej Domenik je tožen hudodelstva nezveščine (18.214 gold.) in goljufije (21.027 gold.) in pa pregreška krivične kride, ostali trije pa kot njegovi pomagači. Obravnava bode morebiti trajala kakih 12 do 14 dni, ker zatožba na 20 polah je obširna in se bode zaslišalo vse prič.
—  (»Pravnik slovenski11) ima v najnovejšem listu sledeče razprave: Odvetništvo (konec). — Hudodelstvo teške telesne poškodbe (dalje). — Iz narodnega gospodarstva: Zamemba veljave za veljavo. — Posilne de-lalnice. — Je li silobran za varstvo telesne celote postavno dopuščen. — Povračilo stroškov kazenskega ravnanja. — Vstanovitev škode pri gozdnih tatvinah. — O deležnosti pri tatvini. — Razlastitev za napeljavo vode železnici potrebne je pripustljiva. — Prekoračenje vživanja soposesti je motjenje posesti. — Kdo sme zbore volilcev za volitvene pogovore sklicevati. — Odškodovanje za posekana drevesa na občinskem ^zemljišču. — Načrt novega reda za mero in vago. — Črtice.
—  (Vrednistvo „Vrteca" vabi na naročbo za drugo polletje, ki se začne meseca julija. Mi temu vabilu dodajamo živo priporočilo, naj ta lepi listič podpira vsak, kdor ima za mladino slovensko srce. Da „ Vrtec", ki ga gosp. Ivan Tomšič marljivo vreduje, popolnoma vstreza nalogi svoji, kaže nam skušnja; mi poznamo nekega še ne 6 let starega dečka Janko ta, ki komaj čaka prvega dne vsaki mesec, da pride „Vrtec" na svitlo, v kterem paz\jivo ogleduje podobice, ugiba zastavice, prosi, da se mu bere, kar še sam brati ne zna itd. — Polletna naročnina znaša po pošti le 1 gld. 30 kr., brez poštnine 1 gold. 20 kr. Za ta mali denar se otrokom,  ki že brati znajo, dela pol leta veselje.
—    {Zimski Čas namesti spomladi) vlada krog in krog. Naše gore so do podnožja v sneženem plašču, in mraza je, posebno zjutraj (6 le do 4 stopinj gorkote), da je treba zimske obleke. V nedeljo je gorenska železnica iz Koroškega v Ljubljano pripeljala s snegom nasipljene vozove. Na Koroškem in na gornjem Stajar-skem imajo snega po več krajih. Ne bode se tedaj spolnilo veselo upanje, ki nam ga je obečal spomladi prvi čas.
186