vinske trle 
3. drugo (napišite) 
19. Kako se odločale za škropljenje: 
1. na podlagi lastnih izkušenj 
2. po seznanjanju z navodili 
20. Razložite kaj pomeni v varstvu rastlin 
beseda KARENCA? 
21. Ali po vašem mnenju uporaba umetnih 
gnojil in škropiv vpliva na rastlinski in 
živalski svet v vaši okolici? 
1. vpliva na rastlinski svet 
2. vpliva na čebele 
3. vpliva na ribe 
4. vpliva na domače živali 
5. ne vpliva 
22. Kam odlagate embalažo od umetnih gnojil 
in škropiv? 
1. zažgemo 
2. na vaško smetišče 
3. drugam (kam?) 
23. Ali so vam znani kakšni primeri zastrupi-
tve s škropivi v vaši okolici? 
1. da 
2. opišite primer 
3. ne 
24. Kakšna je velikost vaše posesti? Napišite 
površino! 
1. njiv 
2. travnikov 
3. vinogradov 
4. sadovnjakov 
5. vrtov 
25. Kaj pridelujete na vaši kmetiji? Napišite 
vrsto kulture in količino v kg za eno leto! 
26. Kako bi označili usmerjenost vaše pride-
lave? 
1. živinoreja 
2. zelenjadarstvo 
3. vinogradništvo 
4. sadjarstvo 
5. drugo 
27. Ali svoje pridelke prodajate? 
1. da 
2. ne 
3. občasno 
28. Podatki o anketirancu: 
1. Ime in priimek 
2. Letnica rojstva 
3. Naslov bivališča 
4. Status: a - kmet 
b - polkmct 
c - delavec 
Anketiral: 
Datum: 
ODNOS PREBIVALCEV DO POJAVOV 
ONESNAŽEVANJA OKOLJA 
Metka Špes* 
Pri proučevanju onesnažene oziroma degra-
dirane pokrajine je zanimivo tudi vprašanje, 
kako se v takem okolju počuti človek in kako 
reagira na te negativne pojave. Ne gre le za lo, 
da so v degradiranem okolju načele njegove 
*, mag., Inštitut za geografijo Univerze f . Kardelja, 
Trg francoske revolucije 7, L jubl jana 
estetske oziroma kulturne vrednote, temveč so 
v njem poslabšane tudi ekološke in zdravstve-
ne osnove pa tudi splošno ekonomske (degra-
diran gozd, degradirana tla, onesnažene vode, 
zdravstvena in ekonomsko škodljiva onesna-
ženost ozračja itd.). Koristno, razumno in 
nujno je, da čim bolj spoznamo negativne 
učinke našega razvoja in s tem vzpodbudimo 
razmišljanja o tem, da mora razvoj sloneti na 
50 
neškodljivi sodvisnosli med naravo in družbo. 
Z raziskavo je predvsem zanimivo osvetlili 
naslednja vprašanja: ali prihaja v območjih z 
močno degradiranim okoljem do razvredno-
tenja bivalnega okolja v posameznih mestnih 
delih ali naseljih, ali prihaja v takem okolju do 
zgostitve skupin prebivalstva z nižjo izobra-
zbeno, poklicno in premoženjsko strukturo. 
Kako se nadalje različne skupine prebivalstva 
(po starosti, poklicu, krajevnem poreklu - ali 
so domačini ali priseljenci) počutijo in ravnajo 
v takem okolju. 
Posamezne skupine prebivalstva imajo 
namreč različen odnos do okolja in različne 
kriterije za ocenjevanje kvalitete svojega oko-
lja, ki so močno odvisni od starosti, izobrazbe, 
socialnoekonomskega položaja, od zdravstve-
nega stanja ter klturnih in stanovanjskih do 
estetskega ocenjevanja okolja itd. 
Ko postane onesnažen mestni del ali naselje 
neprivlačen za bivanje, tam vztrajajo ali pa se 
začenjajo priseljevati tiste skupine prebival-
stva, ki nimajo niti interesov niti ekonomskih 
pogojev, da bi izboljšali svoje življenjsko oko-
lje. Tako je v glavnem v Sloveniji ostarelo 
prebivalstvo, ali pa mladi, ki si šele ustvarjajo 
pogoje za boljše življenje, dalje priseljeni iz 
podeželskega zaledja ali drugih delov Jugosla-
vije, nekvalificirani, velike družine itd. Naj 
poudarimo, da je mestni del ali naselje, ki je za 
neko skupino prebivalstva neprivlačen za 
druge lahko sprejemljiv v že ob manjših spre-
membah ali celo brez. teh. Praviloma nižja 
cena stanovanja in bližina delovnega mesta 
privlačita stanovalce z. nižjimi dohodki. 
Če želimo znotraj mest oziroma večjih nase-
lij osvetlili razlike v kvaliteti bivanja zaradi 
degradacije okolja (največkrat zaradi onesna-
ženega zraka),lahko v raziskavo (anketo) 
vključimo celotno mesto ali več sosednjih 
naselij ali pa analiziramo le liste dele naselij, 
za katere že po fiziognomiji ali genezi mesta 
pričakujemo, da so za bivanje manj privlačni 
(stare delavske četrti, barakarska naselja, stara 
neobnovijena mestna jedra). Odstotek v anke-
to vključenih gospodinjstev je manj pomem-
ben kol to, da zajamemo vse skupine prebiva-
lstva (učence, upokojence, delavce različne 
izobrazbe itd.). 
Kot smo že omenili, je najprimernejša 
metoda za tovrstne raziskave anketiranje, 
poleg lega pa lahko tudi na karto (npr. merila 
I : 5 000) vrisujemo vidne degradacijske poja-
ve (npr. zaprašenost) oziroma stanje zgradb 
(propadajoče, stare neobnovljene, barake iid.). 
Anketa naj v prvem delu vsebuje vprašanja 
s pomočjo katerih si ustvarimo splošno podobo 
v anketiranih gospodinjstvih: 
O starost vseh članov gospodinjstva 
© kraj rojstva 
© izobrazba oziroma poklic, ki ga opravljajo 
© pomembni so tudi podatki o delovni organi-
zaciji. kjer so zaposleni odrasli člani, ker prav 
lo večkrat vpliva na njihov bolj ali manj kriti-
čen odnos do večjih onesnaževalcev okolja 
(npr. zaposleni v tovarni, ki sodi med onesna-
ževalce. so bolj tolerantni do teh negativnih 
pojavov) 
© podatki o komunalni opremljenosti (vodo-
vod, WC v stanovanju, na hodnikih, na dvori-
šču) govorijo posredno tudi o kvaliteti bival-
nega okolja 
© način ogrevanja stanovanja (gospodinjstva, 
ki uporabljajo premog tudi sama precej prispe-
vajo k onesnaževanju zraka) 
Poseben in najobsežnejši sklop vprašanj pa 
naj bo namenjen odnosu anketiranega prebiva-
lstva do okolja: 
© kako so zadovoljni z okoljem, kjer živijo, 
© kaj jih najbolj moli v okolju, kjer živijo, 
© kje je po njihovem mnenju izvor^onesnaže-
vanja zraka, voda, prsti, poškodovane vegeta-
cije, 
© v katerem delu dneva oziroma leta je one-
snaževan je na jmoč n ejše, 
© a l i opažajo, da onesnaženo okolje vpliva na 
njihovo zdravje (kako?) oziroma na rastline 
51 
(kako?), na katerih rastlinah je škoda najbolj 
opazna, 
© ali dobivajo zaradi onesnaženosti okolja 
oziroma škode odškodnino (od koga?). 
O kaj je po njihovem mnenju potrebno uredili 
za izboljšanje bivalnega okolja, 
O kaj so sami pripravljeni prispevali, da se 
stanje izboljša, 
O ali se onesnaževanje v zadnjih desetih letih 
zmanjšuje ali narašča, kje so vzroki. 
Odraz nezadovoljstva z bivalnim okoljem so 
ludi načrii za preselitev, kjer pa je potrebno 
ločili realne načrte od želja po preselitvi, 
zanimiv pa je ludi podatek kam se želijo prese-
lili. 
Odgovore iz anket ocenimo tako. da anali-
ziramo vsak sklop vprašanj posebej, še po-
membnejša pa je primerjava podatkov o odno-
su do okolja s splošnimi podatki o gospodinj-
stvih, kjer se nam lepo pokažejo razlike o 
katerih govorimo v uvodu teh navodil (kakšen 
odnos imajo različne skupine prebivalstva do 
degradacije okolja). Posamezne analize in 
primerjavo lahko ponazorimo grafično (grafi-
koni, karlogrami...). 
Černe F.. Genorio R., 1978, Degradacija oko-
lja v Ljubljani, Varstvo narave 11, Ljubljan; 
Plut D.. Špes M., 1982, Socialnogcografsko 
proučevanje degradiranih območij v neka-
terih slovenskih mestih, Geographica Slo-
ve niča 13, Ljubljana. 
Cifrič I.. 1989, Socijalna ekologija. Globus 
Zagreb. 
USMERJENOST KMETIJSKE PROIZVODNJE 
Drago Kladnik* 
Moderna kmetijska proizvodnja za trg je 
lahko ludi v naših naravnih razmerah uspešna 
le, če se kmečka gospodarstva proizvodno 
specializirajo, kar se odraža v usmeritvi v eno 
samo oziroma največ dve ožji kmetijski pa-
nogi. S tem se lahko v veliki meri poveča 
produktivnost kmečkega dela, kar omogoča ob 
manjšem naporu boljše proizvodne rezultate. 
Le takšna organiziranost lahko kmečkemu 
človeku zagotovi možnosti preživljanja z 
delom na zemlji. 
Seveda pa je princip proizvodne usmerje-
nosti v ožjem smislu besede lahko le plod 
modernejših pogledov na kmetovanje. Ne-
dvomno se za izrazom usmerjenost skriva ludi 
*, Inštitut za geografijo Univerze li. Kardelja, Trg 
francoske revolucije 7, Ljubl jana ' 
splošna regionalna razčlenjenost posameznih 
proizvodnih rajonov, ki so prvenstveno posle-
dica različnih naravnogeografskih pogojev, v 
manjši meri pa tradicije in družbenoeko-
nomskih odnosov na vasi. 
Raziskava lahko obravnava ožji ali širši 
vidik, ali pa kombinacijo obeh. Prav tako 
lahko vključi tudi proizvodno usmeritev druž-
benega sektorja (kmetijski kombinati). Glavni 
namen mora biti predstavitev oblike in stopnje 
proizvodne usmerjenosti na določenem polju-
bno (a smiselno) izbranem območju v odvisno-
sti od naravnih, družbenih, socialnih, ekono-
mskih in drugih pogojev, na drugi strani pa 
proučitev učinkov proizvodne usmerjenosti na 
spremembe na podeželju (deagrarizacija, kva-
liteta življenja, infrastrukturna opremljenost, 
urbanizacija, ipd.). Le takšen pristop omogoča