DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	,,
Abb. postale 1 gruppo (^02 50(1 llT
Leto XXXIX. Št. 99 (11.515)
TRST, petek, 29. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SPOROČILO NOTRANJEGA MINISTRA ROGNONIJA TAJNIKOM STRANK
Predčasne volitve bodo 26. junija Fanfani zagovarja delo svoje vlade
Današnja razprava v senatu bo zgolj formalnost - Predsednik zahteva od socialistov, naj se izjasnijo, zakaj mora odstopiti za parlament baje tudi Mandelli (KD), Marianetti (PSI)
vlade vsekakor - Med kandidati in Lama (KPI)
RIM — Dejansko je napoved predčasnih volitev že uradna. Včeraj dopoldne je notranji minister Rognoni sporočil tajnikom vseh strank sklep vlade, da bodo volitve 26. junija. Vse stranke so s tem soglašale. Sedaj je treba torej samo še izpolniti nekatere formalnosti.
Prvo so izpolnili včeraj v senata. Fanfani je zadnjikrat govoril v ►olni dvorani, kjer je ministrom in senatorjem predstavil obračun svoje flade in je zahteval, naj ga ocenju-
jejo po delu. Skratka, nasvidenje Predsednika vlade in nikakor ne zbo-Som. Fanfani bo namreč prisoten vso volilno kampanjo in daje tudi Vazumeti, da v zadnjih letih ni po-*abil na svojo željo po predsedstvu fepublike.
Fanfani ie govoril predvsem o gospodarstvu in je predložil rezultate, po njegovih besedah «odlične» rezultate petmesečnega dela svoje vlade. Predsednik vlade ni nikoli »menil političnih polemik, ni citiral nobene stranke in ni se zau-
Norvrani iščejo sovjetsko podmornico
STAVANGER — številne ladje norveške vojne mornarice so na lovu za neznano podmornico, kateri so prišli na sled v teritorialnih vodah Norveške. Vest je sporočil admiral Ellingsen, ki je v norveškem o-brambnem ministrstvu zadolžen za koordinacijo.
Podmornica naj bi se nahajala v zalivu Hardager Fjotd, na zahodni norveški cbali. Prva sta jo opazila dva civilna potapljača, ko se je v njuni neposredni bližini pojavil periskop. Admiral EUingsen je tudi izjavil, da je not veško vojaško poveljstvo mobiliziralo pomorske in letalske enote, ki imajo dobre možnosti, da onemogočijo pod mornici vsakršen poskus bega iz fjorda.
industrijcev Mandellija. v parlament pa naj bi tokrat vstopila tudi sindikalista Marianetti (PSI) in Lama (KPI). Do drugih novosti bi lahko prišlo pri manjših listah: tako kaže, da se radikalci ne bodo predstavili na volitvah, medtem ko
pomenilo zaostritev odnosov znotraj i bi kandidati PDUP nastopili kot ne-večine, ampak zahteva socialistični odvisni na listi KPI.	R. G.
stranki, naj javno , -ve, zakaj mo-
ra vlada odstopiti. Socialisti naj si torej prevzamejo politično odgovornost.
Skratka. Fanfani je bil prebrisan in formalist. V parlamentarni razpravi, ki bi se morala končati danes, želi Fanfani doseči najmanj tri rezultate. Predvsem priznanje za uspeh pri pogajanju o ceni delovne sile, o katerem je dolgo govoril kot o glavnem uspehu gospodarske in socialne politike in ki je po mnenju predsednika vlade sprožil dodatne velike uspehe na področju delovnih pogodb in pri uveljavljanju dobrih odnosov med inštitucijami in sindikalnim gibanjem. Dru-| gi poudarek velja dokazovanju sposobnosti krščanske demokracije, o-ziroma trditvi, po kateri naj bi bila ta stranka na vodilnem mestu in brez alternative tudi v bodočnosti italijanske politike. Danes bodo pohvalno govorili o vladi in obžalovali njen padec ne samo demokristjani, ampak tudi socialdemokrati in libriralci, do neke mere pa celo socialisti, saj je Crasi na zadnjem zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke sicer napadal demokristjane, vendar pa se je po hvalno izrazil o Fanfanijevi vladi. Tretji Fanfanijev uspeh pa je po-
Pogovori Planinčeve s predstavniki EGS
BRUSELJ — Predsednica ZIS Milka Planinc se je včeraj v Bruslju pogovarjala s podpredsednikom izvršne komisije evropske skupnosti VVilhelmom Hafe. kampom. Seznanila ga je s stabilizacijskimi progra-
mi v jugoslovanskem gospodarstvu in poudarila, da uresničitev teh programov v veliki meri zavisi od odnosov s tujino. V tej zvezi je Milka Planinc poudarila, da želi Jugoslavija poglobiti sodelovanje z evropsko skupnostjo na trdnih in dolgoročnih temeljih. Gospodarstvo, trgovina in turizem so tri temeljna področja, na katerih bi morali graditi to sodelovanje, je dejala Milka Planinc, ki se je sinoči že vrnila v domovino, (dd)
LUKSEMBURG — Ministri za kmetijstvo držav članic EGS se niso mogli domeniti o novih cenah kmetijskih pridelkov, tako da ostajajo stare cene v veljavi do 22. maja. Sestali se bodo spet v drugi polovici prihodnjega meseca.
S SPLOŠNO STAVKO IN MNOŽIČNIM SHODOM NA OBERDANKOVEM TRGU
Enoten nastop prebivalstva tržaške pokrajine za nov zagon gospodarskih dejavnosti v krizi
Med desettisočglavo množico tudi številni italijanski in slovenski študenti, upokojenci, nameščenci javnih uprav * «Za mesto na robu prepada so nujno potrebni izredni ukrepi*
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiitiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiitiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
AMERIŠKI PREDSEDNIK V PROTINAPADU Nfl NOTRANJO OPOZICIJO
Reagan pred kongresom zagovarjal nujnost ameriške vojaške pomoči v Srednji Ameriki
Prepričljivo je utemeljeval zahteve po povečanju vojaških izdatkov za pomoč Salvadorju - Neugodni odmevi iz Srednje Amerike, SZ in tudi iz Evrope
javljal pri konkretnih vprašanjih, *■ so privedle do vladne krize in Volitev:, polemikah med demokristjani in socialisti, stališčih ministrov Gorie in Pandolfija. nezaup-n'ri, ki so jo socialisti sprožili na j-adnji seji centralnega komiteja. Ob »oncu je le dejal: «V zadnjih me-teeih smo imeli obdobja, ko smo u-f*ali, da bomo lahko nadaljevali po zastavljeni poti. Kaže, da se v zadnjih dneh to upanje tanjša.* Od tod zahteva, naj se parlament «natanč-n» izjasni* da bo mogoče na tej »snovi sprejeti »primerne sklepe*: te ni zahteva po glasovanju, ki so 8a včeraj vsi izključevali, ker bi
WASHINGTON — V imenu «ameriške varnosti* in »ugleda Združenih držav* je predsednik Reagan pred združenima zbornicama ameri-vsem osebnega značaja, saj se pred- j škega kongresa zagovarjal svoj program vojaške pomoči salvadorskemu sednik vlade ni vmešaval v prepire j režimu in zahteval največje sodelovanje kongresistov za njegovo ures-in v polemike, ampak je kot državnik ničitev.
igral vlogo človeka, ki se za te po- j Reaganov srednjeameriški program, za katerega z neposrednim te-lemike ne zmeni, oziroma je nekje j levizijskim prenosom so izvedeli vsi Američani, obsega štiri točke: pod-nad njimi. Možno je. da bo tako pora demokraciji, reformam in človekovi svobodi; pomoč za g os pod ar-označeval Uidi volilno kam nanjo, tu- skl razvoj tega dela sveta; pomoč di z namenom. demantira <Jose- ogroženim državam v odgovor na da nje izkušnje, po katerih so bili »vojaški izziv Kube In Nikaragve*: vsi porazi krščanske demokracije podpora sporazumevanju med sred-povežani s Fanfanijevo osebnostjo, i njeamerišklmi državami in pogaja-Sicer pa se politična razprava ali njn me(] silami znotraj vsake izmed bolje predvolilna stališča strank. njih tako da bi prišli do politične odvijajo po že ustaljeni praksi. \ o rcšjtve problemov, ki pretresajo to
lilna kampanja je zaenkrat še hlad- območje sveta. K ten 1 je ameriški
na in tudi velike aktualne teme, kot na primer predlog o predvolilnem dogovoru med strankami sedanje večine, izgubljajo na aktualnosti. Ta sporazum sedaj predlagajo samo socialdemokrati. zanj pa se je I.ongo zavzel na včerajšnji seji strankinega vodstva.
Medtem pa se že širijo govorice o možnih kandidatih. Demokristjani naj bi kandidirali voditelja Zveze
predsednik dodal še vest o bližnjem Imenovanju svojega posebnega odposlanca in posrednika za srednjeameriška vprašanja.
Reagan je'torej prešel v protinapad, potem ko je bilo tudi v ameriškem javnem mnenju slišati vse več obtožb na račun njegove politike do Srednje Amerike. Kongresi-ste je pozval, naj podprejo njegov
•"III..............um.m.milil.....................
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH MEŠČANOV IN PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Včeraj v Neaplju ganljivo slovo od enajstih mladih nižješolcev
Kot znano, so 13■ in 14-Ietni dijaki izgubili življenje v strahoviti prometni nesreči pri Firencah ■ Preiskava je v teku
. NEAPEIJ — Včeraj dopoldne se ^ v Neaplju odigralo še zadnje de-fjhje strahovite prometne nesreče, Je terjala na avtocesti v bližini i teenc enajst mladih življenj in pet-»teideset ranjenih. Kot znano sta ..torek pozno popoldne v tunelu •rielarancio* trčila tovornjak, ki je p*Važa) ogromno železno cev in av-s 43 dijaki in profesorji, ki j? ^ odpravljali na izlet na Gard-*» jezero. Neapelj je včeraj ob e-Sjsti uri še zadnjič objel svoje : tede someščane. Enajst belih trug
i.	bilo na mrtvaškem odru sredi sta-‘‘pa »Collana*. v trugah pa 11 tru-Jt1 13- in 14-letnih dijakov tretjega ^ in tretjega «D» razreda nižje tednje šole »Edoardo Nicolardi*. . Veljka množica Neapoljčanov sc
hfi
»a stadionu udeležila žalnega o-
eda. Kakih 20 tisoč jih je bilo, v {/p vrsti starši in vrstniki tragično ^minulih dijakov. Nihče ni mogel i? . ati Solz in žalosti. Vrhunec je * 'čredno boleč obred dosegel, ko kot vsak dan v šoli. poimensko Jjkličali imena ponesrečenih in je »oi ni siadion vsakič zakričal: «pri-- ten*. in v tem ozračju, v tej ti-
sreče. Namestnik državnega pravilnika Pietro Dubolino, ki vodi preiskavo, ni prevzel še nobenega ukrepa, kajti čakati mora na poročilo prometne policije, šele takrat bo lahko posegel v zadevo in zaslišal priče. Kljub temu je v pogovoru z novinarji dejal, da je policaj, ki je vozil pred tovornjakom, še pred tunelom ustavil promet, očitno pa ne avtobusa in drugih osebnih avtomobilov, ki so že bili v predoiu. Vsekakor pa je zelo zanimiv njegov odgovor na vprašanje, ali je tovornjak vozil preko 60 km na uro. »Kaže, da je presegel to hitrost,* je odgovoril. Sedaj bo seveda treba ugotoviti, zakaj niso bile spoštovane vse norme cestnega zakonika in kako je sploh
do tragedije lahko prišlo. To pa seveda ne bo vrnilo življenja enajstim dijakom, kvečjemu bo vplivalo na varnost na cestah.
IVASHINGTON — Zvezni sekretar za finance Jože Florjančič se je včeraj pogovarjal s predsednikom mednarodne banke za obnovo in razvoj Clausenom in generalnim direktorjem mednarodnega denarne ga sklada De Larozieom. Izmenjali so mnenja o pripravah na konferenco UNCTAD v Beogradu in o sodelovanju Jugoslavije z omenje nima mednarodnima denarnima u-stanovama pri uresničevanju kreditnih aranžmajev za podporo jugoslovanskega programa stabilizacije.
načrt ne glede nu strankarsko pripadnost, saj »je v Srednji Ameriki na kocki varnost vse celine*. «čc se ne bomo uspeli ohraniti na tem območju. ne moi-emo pričakovati, da bi prevladali drugod.» je dejal in vztrajal pri življenjskem interesu, ki ga a ZDA pomenijo razmere v Srednji Ameriki. O”' tem se ni izognil ostremu napadu na nikaragovsko vlado, ki da je »glavni nasprotnik vseh. ki se borijo za demokracijo v Srednji Ameriki*, in ki
čeprav so predstavniki demokratske stranice neposredno po zaključku njegov načrt označili za zgrešenega že v izhodišču, saj «vojašbe zmage ni moč kupiti s prgiščem dolarjev*.
Reaganov nastop je nemudoma sprožil tudi vrsto reakcij po vsem svetu. Zelo ostro so ga obsodila nikaragovska sredstva javnega obveščanja in sovjetska agencija TASS. ki Reaganu očita, da je predstavil položaj ravno nasprotno od tega. kakršen je v resnici. «Kljub temu da so predsednikov govor napovedovali kot izjemni dogodek, ni prinesel nič novega*, piše TASS, »temveč je le poskušal pripraviti javno mnenje na to. kar za Srednjo A-meriko pripravljata CIA in Pentagon.*
Negativno je govor ameriškega predsednika ocenila tudi zahodno-nemška socialdemokratska stranka, medtem ko je britanski foreign Office izdal previdno in neobvezujočo izjavo. Odprto pa ga je kritiziral eden od laburističnih voditeljev in tajnik »vlade v senci*. Healey, ki
jer de.ial, da si bodo ZDA s svojo politiko zapravile vse prijatelje v Srednji Ameriki.
GIOIA TAURO — Karabinjerji so včeraj najbrž zadali hud udarec mafiji. Aretirali so domnevnega mafijskega veljaka iz Ctioie Tauro 43 Skega prebivalstva pristojnim orga letnega Gioacchina Puomalkja, ki nonl r;a ju-j^vhj ravni in v, Rimii,
Z množičnim nastopom na delavski manifestaciji v okviru splošne stavke, ki jo je oklicalo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, je tržaško prebivalstvo včeraj ponovno dokazalo, da ni pripravljeno pasivno sprejeti gospodarske recesije, temveč da namerava nasprotno še zaostriti boj za premostitev krize in za nov razcvet vseh proizvodnih dejavnosti. V obeh sprevodih — prvi se je razvil s Trga Unita, drugi pa s Šentjakobskega trga •— in na Oberdan-kovem trgu, kjer sta se sprevoda o-krog 11. ure spojila, so bili polt-g delavcev tudi številni upokojenci, ženske, študenti, nameščenci javnih uprav, predstavniki okoliških občin, člani ACLI, predstavniki krajevnih uprav in zastopniki političnih strank. Italijani in Slovenci. Vlaki, avtobusi, tovarne, delavnice, razni servisi in uradi, prislanišče, šole, vse je zastalo, da se je toliko glasneje dvignil poziv vsega trža
so ga zasačili na nekem mafijskem «vrhu* v bližini Reggio Calabric. Poleg nevarnega Piromallija so karabinjerji aretirali tudi nekatere vidne predstavnike krajevne kala-breške mafije. Piromani je osumljen izvršitve kar sedmih umoiov.
RIM — V prihodnjih dneh bodo najbrž podpisali odlok, po katerem bodo lahko italijanski turisti nesli iz države milijon 800 tisoč lir.
NEAPELJ — Kamoristi so včeraj na neapeljski obvoznici težko ranili karabinjerskega podčastnika Dome-nica Cilienta. Nanj so streljali, ko se je z avtom peljal v službo.
POROČILO DRAGOSLAVA MARKOVIČA
CK ZKJ o uresničevanju politike stabilizacije
Stopnja uspešnosti je različna v posameznih republikah in pokrajinah
BEOGRAD — Znam so naša na-1 no izvaja v posameznih republikah čelna stališča, da na enakopravnih in pokrajinah in v posameznih ve-temeljih razvijam- vsestransko go- jah gospodarstva. Stopnja uspešno-spodarsko sodelovanje z vsemi dr- J sti dela posameznih organov je prav žavami in območji sveta. Manjka ! tako različna. V nekaterih republi
pomaga vubaneem in Sovjetom pri destabilizaciji vsega sveta. Vendar je Reagan hkrati zn likti, da bi bila njegova lada kakorkoli vpletena v poskus zrv.šenja sandinističnega režima in dejal, da gre le za ameriško oviranje prometa z orožjem med Nikaragvo in sosednimi državami.
Med posegom so Reagana večkrat prekinili bučni aplavzi, še posebno, ko je obsojal Nikaragvo. Kaže, da je bil zelo prepričljiv, pa
pa nam dolgoročna strategija gospodarskih odnosov s tujino, v katero bi bil vgrajen tudi območni vidik teh odnosov.
To je med drugim povedal član predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič v uvodnem referatu na včerajšnji seji CK ZKJ. ki je bila posvečena uresničevanju sklepov prejšnjih sej tega foruma in odgovornosti.
Markovič je dejal, da se politika gospodarske stabilizacije različ-
PRIZIVNA RAZSODBA NA KASACIJSKEM SODIŠČU V MADRIDU
Španski pučisti tokrat ostreje obsojeni
Sini,
ki jo je trgal samo jok obu-
P,a,1jh staršev, je kardinal Corrado . rsi daroval žalno mašo, med katero s V:«kliknil: »Teli enajst angelov je
j.1*v»jo smrtjo opi avilo svoje poslan-nv»- Njihova žrtev naj bo opomin *semu razumu.* Žalnega obreda Se udeležili tudi neapeljski župan Atenzi, predstavništvo florentin-predstavniki vlade, pred-jftoik republike Ferlini pa je po-
M-1 ruinioiJKU rei um	jc
jj v znak sožalja venec belih cve-„[j- po obredu je žalni sprevod kre
k.	»a neapeljsko pokopališče, ka-so v zemljo, eno zraven druge, TO,°žilj enajst belil) trug. d^tedtem sc nadaljuje preiskava o »ainiki strahovite prometne ne
General Milana Del Bosch
MADRID — Vrhovno špansko sodišče je včeraj ponovno sodilo obtožencem za poskus državnega udara, ki so ga nekatere uporne vojaške enote izvedle 23. februarja 1981. Enajstim izmed tridesetih obtožencev je bila kazen podvojena. Kot je znano se je proces prve stopnje odvijal junija lani. Razsodba je razburila mednarodno in Špan sko demokratično javnost, saj je bila splošno oce njena kot odločno premila, vsaj kar se tiče mno žice srednjih in nižjih oficirjev, ki so bili vpleteni v poskus državnega udara. Lani sta bila obso jena na trideset let ječe le dva glavna navdihoval ca neuspelega puča polkovnik Antonio Tejero in general Jaime Milans Del Bosch.
Na lanskem procesu so sodili dvaintridesetim vojakom in enemu civilistu. Enajst obtožencev so tedaj oprostili, osmim je bila izrečena zaporna kazen do dveh let, ki je pa niso niti v celoti odsedeli, saj je znano, da so že vsi na prostosti.
Takrat je sodišče ravnalo drugače: glavnima voditeljema upora Tejeru in Del Boschu je bila kazen tridesetih let potrjena, enaka razsodba pa je tokrat obveljala tudi za generala Alfonsa Armado, ki se je na lanskem procesu nekako izmazal z fao-rimi šestimi leti, kar je bila naravnost nesramno mila kazen, glede na vlogo, ki jo je imel general Armada pri poskusu udara.
Enajstim obtožencem je bila kazen podvojena zato, ker jih je tokrat sodišče spoznalo za krive »vojaškega upora* in ne le »sodelovanja pri zaroti*, kot se je glasila obtožnica na lanskem procesu.
Glede na španski sodni ustroj obstaja možnost, da vložijo obtoženci priziv na ustavno sodišče, ven dar vlada v sodnih krogih splošno mnenje, da se obsodba ne bo spremenila, kajti prava groteska bi izgledalo ie samo dejstvo, da na ustavnem sodišču iščejo pravico tisti, ko so ustavo dejansko poskusili zrušiti.
kah na primer s» slabosti kažejo z omejeno potrošnjo, posebej investicijsko v drugih so nedosledni glede prekoračevanja okvirov za uvoz opreme, v nekaterih, veliko zaostajajo v proizvodnji in različno uresničujejo obs< <’ izvoza, posebej na konvertibilno področje, različno izpolnjujejo obveznosti do tujine in federacije 'n podobno. Na vse to vplivajo tudi objektivne okoliščine in specifične razmere v vsakem o-kolju. Menim, je nadaljeval Markovič, da ne moremo vsega tega ugotoviti in oceni'i na tej seji. CK ali predsedstvo CK ZKJ bi morala to narediti v prihodnjem obdobju, skupaj z vodstvi ZK republik in pokrajin in o tem poročati centralnemu komiteju.
Uvodnemu referatu je sledila bogata razprava, na kateri so zlasti poudarili odgovornos. za uresničevanje sprejetih dogovorov in sklepov. (dd)
Spet «infarkt» na meji med NDR in ZRN
BONN — še en zahodnonemški državljan je umrl za »infarktom* med prehodom meje med ZRN in NDR. Gre za 68-letnega Heinza Mol-denhauerja, katerega so vzhodnonemške oblasti zasliševale v noči od torka na sredo. Nova smrt bo brez dvoma zaostrila že itak razrahljane odnose med obema Nemčijama, kar potrjujejo tudi prvi komentarji v Bonnu.
naj se že enkrat ubere dnigačna e
konomska politika za tukajšnji gospodarski potencial. Na Obeidarko-vem trgu se je tako zbralo toliko ljudi, kolikor jih je Trst redkokdaj videl zbranih na enem samem kraju. Koliko jih je bilo? Vsekakor več tisoč, 10.000 ali morda še več. Pri šotne so bile praktično vse katego rije delavstva in prebivalstva. Odpovedala je samo kategorija trgovcev: po ulicah, koder sta se pomikala sprevoda, so bile sicer trgovine zaprte, povsod drugod pa so (razen hvalevrednih, a redkih izjem) trgovine redno poslovale, kakor da se jih kriza tržaškega gospodarstva ne tiče. Zveza trgovcev, ki je z a glasom v tukajšnjem italijanskem dnevniku pozvala svoje člane, naj med splošno stavko ne zapirajo svojih poslovnih lokalov ,je očitno mnenja, da se da iz krize priti enostavno s tem, da po osipu Jugoslovanov pač poženeš na cesto kakih tisoč nameščencev...
Na sindikalnem shodu je najprej kratko govoril v italijanščini in slovenščini sindikalist Livij Valenčič, ki je povzel razloge, ki so po »tednu delavskega boja* privedli do splošne stavke. Glavni govor pa je imel v imenu enotne sindikalne zveze poki ajinski tajnik CGIL Mauro Gialuz.
Globoka kriza, v katero se utap Ija tržaško gospodarstvo, je naglasil govornik, jasno dokazuje, da tako osrednja vlada kakor tudi krajevne ustanove niso znale in ne znajo izkoristiti možnosti, ki jih nudijo tukajšnje gospodarske strukture. Prav kratkovidna gospodarska politika teh dejavnikov je kriva, da so danes v krizi obrati z državno soudeležbo, med njimi zlasti Temi, CMI. VM, GMT, Tižaški Lloyd in Italcantieri, zasebni industrijski o brati kot sta zlasti štivanska papirnica in Calza Bloch, pristaniške dejavnosti in nadrobna trgovina. V tržaški pokrajini je danes 7.000 brezposelnih ljudi, socialne storitve so čedalje bolj pomanjkljive, šibkejše kategorije občanov — upokojenci, ostareli, brezposelna m'adina — pa so prepuščene same sebi. Naša pokrajina se torej nahaja v izredno težkem položaju, pristojni dejavni ki pa ne znajo iti dalj od rednega upravljanja.
V tem trenutku so za tržaško pokrajino nujno potrebni izredni u-krepi — je naglasil Gialuz: mestu, ki se nahaja na robu prepada, mo rajo pristojni dejavniki tukaj in v Rimu jasno povedati, kaj bo s Terni in z drugimi obrati z državno so udeležbo, kaj bo s Tržaškim Lloy-dom, s »paketom* Marcora - Pan-dolfi, kakšna bo nadaljnja usoda štivanske papirnice in tovarne Calza Bloch. kako in kdaj bodo odpravljene razlike med razvitimi in nerazvitimi območji Furlanije - Julijske krajine, kakšni ukrepi bodo sprejeti, da bo tukajšnja mladina našla vsaj začasno zaposlitev in kako bodo krajevne uprave pospešile postopek za izpolnitev svojih orga-nikov. Dokler ne bo prejelo ustreznih zagotovil, — je zaključil govornik — se bo tržaško delavstvo in z njim vse tukajšnje prebivalstvo še naprej borilo ne glede na predvolilno obdobje, v katero prehaja-
mo na deželni in vsedržavni ravni. Boj v obrambo tukajšnjega gospodarstva se bo nadaljeval in po potrebi še zaostril v prihodnjih tednih, dokler ne bodo pristojni organi konkretno odgovorili na vsa odprta vprašanja, in to namero bo tržaško delavstvo in vse prebivalstvo ponovno potrdilo z novim masovnim nastopom že čez nekaj dni v tradicionalnem majskem sprevodu, (ef)
NE\V DELHI - V indijskem glavnem mestu se bo danes začel sestanek zunanjih ministrov 11. neuvrščenih držav, katerega cilj je vzpodbuditi čim prejšnji začetek pogovorov med Severom in Jugom. Pričakovati je, da bodo na ministrskem srečanju med drugim preučili tudi možnosti, da bi prepričali industrijsko razvite države o nujnosti globalnih ekonomskih pogovorov o reševanju bistvenih gospodarskih problemov sveta, ki še posebej bremenijo države v razvoju.
PALERMO — Niti eden od 850 jetnikov palermskega zapora se. nedvomno zaradi ustrahovanja mafijcev. ni udeležil maše, ki jo je v zaporu daroval kardinal Pappalar-do. Kot znano je Pappalardo že nekajkrat odločno obsodil zločinsko početje mafije.
Vulkan Etna šc grozi
CATANIA — Dejavnost ognjenika Etne ne pozna prestanka, čeprav lavin tok zelo počasi napreduje in še ne predstavlja nevarnosti za prebivalstvo. Izvedenci vsekakor pozorno sledijo delovanju vulkana
Veriga kresov na predvečer 1. maja
Tudi letos mladina z obeh strani meje organizira na predvečer 1. maja, praznika dela, verigo kresov po celotni Primorski in sicer od Tolminskega, oziroma Benečke Slovenije pa preko Goriškega do Jadranskega morja.
Poleg praznovanja 1. maja se bodo ob tej priliki slovenski’ mladinci tudi spomnili na 27. april — dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 25. april, dan osvobodit ve italijanskega naroda, obe nem pa ponovno podčrtali prijateljsko povezavo med prebivalstvom tega obmejnega območja.
Ob tej priložnosti poziva mladinski odbor SKGZ razne pla ninske organizacije, kulturna in športna društva ter tudi vaške in okoliške skupine ter pasa meznike, da v soboto, 30. aprila 1985, ob 21.30 prižgejo kres v lastni vasi ali okraju. Na Tržaškem bodo kresi zagoreli ob 22.30. Namen je. da veriga kresov zajame vsako našo zamejsko vas v Benečiji, goriški in tržaški pokrajini. V tej akciji verige kresov sodelujejo tudi občinske konference ZSMS iz Tolmina, Nove Gorice, Sežane in Kopra.
in jemljejo v poštev možnost, da bi z eksplozivom spremenili tok lave. Glede tega bo danes v Rimu sestanek med ministri Fortmio, Rogno-nijem, Romito in Lagoriom, da bi sprejeli dokončno odločitev, kaj u-krepati.	,
PEKING — Generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Jaobang je pred bližnjim uradnim in prijateljskim obiskom v Jugoslaviji včeraj sprejel jugoslovanske novinarje, dopisnike v Pekingu V izjavi za jugoslovansko javnost je Hu med drugim dejal, da si že od nekdaj želi obiskati Jugoslavijo in da njenim narodom prenese spoštovanje kitajske partije in naroda. Hu Jaobang je govoril tudi o notranjih razmerah na Kitajskem in o njeni zunanji politiki.
PO DEVETURNI RAZPRAVI NA SKUPŠČINI ZDRAVSTVENE ENOTE
Zavrnjen proračun tržaške KZE
Proračunski dokument bo moraj sedaj odobriti nalašč za to imenovan komisar ■ Krizo v KZE sprožili listarji zaradi predvolilnih računov • Stuiišča KPI in večine v upravnem odbora
Kriza v odnosih med političnimi silami na Tržaškem, ki je dosedaj preprečila, da bi tako na občini kot na pokrajini sestavili trdna, večinska odbora, je v noči med sredo in četrtkom imela še eno kvarno posledico. Skupščina Krajevne zdravstvene enote je namreč z večino glasov zavrnila proračun te ustanove za leto 1983, tako da bo moral proračun odobriti nalašč za to imenovan komisar. V času do podpisa, in u-pati je, da bo šlo za kratko dobo, bo dejavnost KZE paralizirana in bodo torej ostali nerešeni vsi naravnost dramatični problemi zdravstva v naši pokrajini, začenši s problemom odprtja nove katinarske bolnice.
Sicer pa je bilo pričakovati, da bo proračun KZE zavrnjen. Znano je namreč, da večino v upravnem svetu te ustanove sestavljajo - na ir snovi dogovora, ki je bil dosežen lan sko leto — Krščanska demokracija, stranke laično socialističnega pola in Slovenska skupnost, te stranke pa ne razpolagajo z večino glasov v šestdesetčlanski glavni skupščini. Lani je tej večini prišla na pomoč Lista za Trst, ki je glasovala za proračun in tako omogočila nadaljnje delovanje KZE, letos pa je položaj bistveno drugačen, predvsem zato, ker so pred nami deželne in parlamentarne volitve in so torej odnosi med strankami še bolj na peti kot sicer.
Da je Lista za Trst zavrnila proračun KZE predvsem zaradi pred volilne računice, je povsem jasno tudi iz motivacije, s katero so li-starski predstavniki utemeljili negativen glas. Lista namreč ne oporeka načinu upravljanja upravnega odbora (v katerem tudi lista sama sodeluje), pač pa je z glasovanjem proti proračunu želela le izraziti nekakšen protest proti deželni upravi, ki deli denar zdravstveni enoti in ji ne dopušča nobene ali skoraj nobene avtonomije pri odločanju. Povsem drugačna pa je utemeljitev komunistov, ki so prav tako glasovali proti proračunu: večina v upravnem odboru je pokazala premalo odločnosti in avtonomije, saj se je pasivno podredila deželnim direktivam in pripravila v bistvu lažni prora čun, kot dokazujejo že same številke: dežela je dala na razpolago 182 milijard lir, KZE pa predvideva, da jih bo v tekočem letu uporabila 227.
Predstavniki večine v upravnem odboru pa so v svojem zagovoru proračunskega dokumenta poudarili, da gre za začasni proračun, ki je bil sicer res vsiljen od dežele, ki pa kljub .temu daje. osnovo za na-djJjtUf delovanie KZE. Upravnemu naboru je treba tudi jriznat.i. so poudarili predstavniki večine, da je v sicer težavnih razmerah deloval še kar učinkovito ter da je bilo veliko storjenega, pa čeprav ostajajo nerešeni nekateri ključni pro-
blemi, od katerih je najvažnejši odprtje katinarske bolnice.
To so bile torej tirnice, po katerih se je na sredini in četrtkovi seji skupščine odvijala razprava o proračunu, ki je skupno trajala kakih devet ur. Med razpravo ni manjkalo napetih trenutkov in presenečenj, na primer, ko je načelnik komunistične svetovalske skupine Monfal-con predlagal odobritev nekaterih že predloženih amandmajev kot u-vod v drugačne odnose med strankami večine in opozicije. Te njegove besede je marsikdo tolmačil kot namig, da bi KPI utegnila glasovati v prid proračuna; prav zato je predsednik Segatti (KD) za daljši čas prekinil sejo, med prekinitvijo pa je na sestanku načelnikov skupin sam Monfalcon pojasnil, da KPI namerava na vsak način glasovati proti proračunu, ki pa bi ga kazalo kljub temu izboljšati, saj bo moral komisar, ki bo poklican, da proračun podpiše, tako ali drugače u-poštevati sklepe glavnega sveta
KZE. Vsekakor dogovora ni bilo, ob koncu razprave so sicer bili nekateri amandmaji odobreni, večina pa zavrnjena, že pozno ponoči pa je prišlo do glasovanja, na katerem je bil proračun zavrnjen z 31 glasovi (KPI, PR, LpT in MSI) proti 20 (KD, PSI, PRI, PSDI in SSk). O političnih posledicah zavrnitve proračuna ni za sedaj mogoče ničesar predvideti. Jasno pa je, da se predvolilno ozračje zaostruje in da bomo v prihodnjih tednih priča novim polemikam.
Interpelacija Štoke (SSk) o popravilih repentabrske cerkve
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je v deželnem svetu vložil interpelacijo, s katero sprašuje, kako namerava ukrepati deželni od-
bor glede popravila repentabrske cerkve in drugih poslopij, ki sodijo zraven. V interpelaciji Štoka ugotavlja, kako omenjene zgradbe nimajo samo religioznega pomena, ampak imajo tudi veliko turistično in zgodovinsko vrednost.
Interpelacijo je predstavnik SSk vložil na osnovi poročil konzorcial-nega tehničnega urada iz Zgonika, zavoda za spomeniško varstvo in drugih potrebnih preverjanj, ki dokazujejo, kako so ta popravila nujno potrebna.
Za novega glavnega deželnega tajnika sindikalne organizacije FIOM-CGIL, ki združuje delavce in nameščence, zaposlene v železarskih obratih, je bil te dni izvoljen sindikalist Carlo Capozza. Capozza, ki je sicer Genovežan, je že dalj časa v Trstu ter se je kot sindikalist uveljavil zlasti v okviru Italcantie-ri. Prevzel bo posle dosedanjega tajnika G. Pasquala. ki je bil ko-optiran v deželno tajništvo CGIL.
niiiiiiiiirtiiriiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtMiiiiiiiiniiitiiiiiimiiiTniiiiiitiiiiiiiiiiiia
DAN PRED SPLOSNO STAVKO
Pokrajinski svet je v sredo ocenil hudo gospodarsko stanje na Tržaškem
Razprava ni izpolnila pričakovanj in je potekala v precej polemičnem vzdušju ■ Sklepno resolucijo so podprli laiko - socialisti, LpT in KD
ŠE ENA DVOJEZIČNA POBUDA
<rTrst-Ljudski val» - nova zasebna radijska postaja
Pokrajinski svet je v sredo zvečer ocenil zaskrbljujoč gospodarski položaj na Tržaškem in sprejel resolucijo, ki obvezuje odbor, da poseže pri vladi in ostalih pristojnih telesih za rešitev in odpravo naj bolj perečih kriznih žarišč v sklopu širše preosnove vsega krajevnega gospodarstva. Razprava o tej problematiki, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin, pa ni v celoti izpolnila pričakovanj ter je y marsičem, namesto stvarnih in resnih pristopov do krize, privilegirala polemične tone, kar je nato tudi preprečilo izglasovanje enotne resolucije, ki bi bila tudi spričo včerajšnje splošne stavke dosti bolj učinkovita ter sprejemlji va v očeh javnega mnenja.
Debato je odprl načelnik komunistične svetovalske skupine Marto-ne in prav njegov zelo kritični poseg je sprožil pravi plaz obtožb s strani manjšinske koalicije in zlasti LpT, ki je tako izkoristila priložnost za »frontalni* napad na politiko KPI zadnjih let v našem mestu. Kaj je v bistvu tako »hudega* rekel Martone? V taki krizni situa
DUŠAN FURLAN SEDEMDESETLETNIK
Naš bivši delovni tovariš, uredniški kolega, upokojeni časnikar, partizanski prvoborec in družbenopolitični delavec Dušan Furlan, pra-znujedanes svoj sedemdeseti rojstni dan. Let mu ne bi prisodil, predvsem ne zaradi njegovega živega pogleda in življenjskega optimizma, kar je pri njem še toliko več vredno in pomenljivo, ker mu trpljenj in bridkost niša bila pri hranjena. Toda je ze tako, da človek, ki ve, zakaj je izbral pot boja in bil na tej poti pripravljen tudi na žrtve, drugače gleda na vrednoto, ki jo predstavlja življenje in tudi drugače pojmuje svoj odnos do družbe kot tisti, ki trpljenja in žrtev ni izkusil. Prav zato je Dušan tak kakršen je, kljub letom še vedno aktiven pri Zvezi vojnih invalidov NOB kot njen predsednik.
Naš jubilant se je rodil v Šem-polaju 29. aprila 1913 v družini znanega šolnika in zadružniškega delavca Janka Furlana. V osnovno šolo je začel hoditi v rojstnem kraju, ko pa se je zaradi fašističnega nasilja njegova družina u mahnila v Jugoslavijo, je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Mariboru, po maturi pa na pravni fakulteti najprej v Zagrebu, nato do leta 1940 v Beogradu. Okupacija Jugoslavije ga je doletela v Banjaluki, kamor se je leta 1940 preselil z družino, in kot že v študentskih letih levičarsko usmerjen, se je že junija 1941 vključil v partizansko gibanje v Bosni, najprej kot aktivist v Banjaluki, od decembra 1942 dalje pa kot borec V. Krajiško - kozarske brigade na Rozari, kjer je prišel v stik z Brankom Babičem - Slovencem, ki je bil takrat eden vodilnih organizatorjev vstaje na tem področju. Na Rozari je prestal znano herojsko epopejo in čeprav je našel tu svojo drugo domovino, ga je vedno vleklo na Primorsko. Želja se mu je izpolnila sredi poletja. Prišel je celo v Trst, oblečen v delavsko tuto in z brzostrelko pod njo, ter se sestal s presenečenim Brankom Babičem, ki je takrat, od marca 1943 dalje, živel in delal kot ilegalec v mestu. Na Primorskem je bil Dušan najprej komandant zaščitnega bataljona 3. operativne cone Alpske in nato komandant Pokrajinske partijske šole za Slo vensko primorje in Gorenjsko. Ob znanem nemškem napadu na šolo v Cerknem, je bil hudo ranjen. Zdravil se je v bolnici Franja in v drugih, pa celo v Trstu med vojno, za kar je poskrbela organizacija OF. Zdraviti se je moral še po vojni v Valdoltri in prestati težko operacijo z amputacijo, za-
radi česar je 90-odstotni vojni invalid.
Toda to ga ni omajalo v njegovi odločni volji delati še naprej v novih pogojih in na novih odgovornih mestih. Od leta 1947 do 1948 je bil inštruktor v partijski šoli v Opatiji, od 1948 do 1949" na okrožnem odboru sindikatov v Ropru in nato eno leto v sodstvu, leta 1952 pa je prišel v uredništvo Primorskega dnevnika in ostal njegov časnikar do upokojitve leta 1975. V tem času je bil izvoljen na skupni demokratični listi, v dveh mandatnih dobah od 1956 do 1960 in do 1960 do 1964 župan devinsko-nabrežinske občine, vendar je drugo mandatno dobo zaradi bolezni moral prekiniti leta 1962. Prej član Neodvisne socialistične zveze je po njenem razpustu leta 1962 vstopil v RP1 in bil dve mandatni dobi član federalnega komiteja RP1 za tržaško pokrajino. Na listi RP1 je bil za eno mandatno dobo izvoljen v pokrajinski svet.
Razen na političnem in družbenem področju se je Dušan v času novinarstva uveljavljal tudi kot politično-ideološki publicist in svoje članke objavljal razen v Primorskem dnevniku tudi v Ljudskem tedniku, v glasilu RPI Delo, v Jadranskem koledarju in še kie, uredil pa je tudi publikacijo «06 čina Devin - Nabrežina v boju proti nacifašizmu».
Za svoje vojne in povojne za sluge je prejel tudi več odličij in priznanj, zadnje julija 1981 - Pia keto zveze združenj borcev NOB Jugoslavije.
Dušanovih sedemdeset let je tako izpolnjenih z bojem in delom za narod in družbeni napredek, za velike cilje narodne in socialne pravičnosti Nai mu gre zato zahvala z najboljšimi željami za vsa leta, ki so še pred njim.
Jože Koren
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveza vojnih Invalidov NOB
vabita svoje člane in prijatelje na srečanje s
PROF. JOŽETOM PIRJEVCEM
Govoril bo o sedanjem političnem položaju na Tržaškem v zvezi z zadnjimi fašističnimi provokacijami in o Francescu Giunti — požigalcu Narodnega doma v Trstu.
Srečanje bo danes ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK v Ulici Petronio 4.
ciji, kot jo danes doživlja Trst, je izjavil zastopnik KPI, si morajo vse krajevne ustanove (in torej tudi po krajina) prevzeti svoje točne odgovornosti in po svojih močeh ukrepati za premostitev težav. Po mnenju KPI pa se to ne dogaja in uprava sedaj čaka križem rok, da se bodo stvari itak same poravnale. »Poglejmo samo kako odbor ne uresničuje obvez glede zaposlitve novih uslužbencev in kako zanemarja odnose z deželo, ki je vendarle odločilni dejavnik gospodarske politike,* je še dodal Martone, ki je na splošno očital koaliciji LpT -laiki, da je povzročila popolno zmedo pri upravljanju pokrajine.
Skoraj vsi nadaljnji posegi so nato imeli kot izhodišče Martonovo uvodno izvajanje, tako da se je debata bolj sukala okrog čisto po-ljtičrjih vprašanj ter skoraj v celoti zanemarila stvarne ekonomske probleme. Na to je opozoril v svojem posegu svetovalec SSk Harej, ki je bil med drugim mnenja, da bi morala pokrajina dosti bolj pozorno slediti uresničevanju zelo pomembnega zakona št. 828. Nekateri listarji pa so izkoristili razpravo tudi za napad na osimski sporazum, «ki je v marsičem tudi kriv za sedanjo tržaško krizo.*
Sklepno resolucijo, ki je sinteza dokumentov koalicije in KD, so podprli listarji, laiko - socialisti in KD. proti so glasovali komunisti, medtem ko sta se Harej (SSk) in Debelli (MSI) vzdržala. Komunistični doku j ment so podprli njegovi podpisniki j in Harej, vsi ostali, z izjemo mi ; sovca, ki se je vzdržal, pa so bili | proti, tako. da je bila ta resolucija j z veliko večino glasov zavrnjena.
Odobrena resolucija obravnava ! vsa krizna področja, od pristanišča do trgovske stroke, od ladjedelništva do obratov z državno soudeležbo in. kot smo že uvodoma omenili. obvezuje pokrajinsko upravo, da se zavzame za premostitev težav. V tem dokumentu med drugim piše. «da so obmejne restrikcije, ki jih je enostransko sprejela jugoslovanska vlada, močno prizadele krajevne terciarne storitve.* Kot sta poudarila Harej in Martone je beseda »enostransko* v tem kontekstu povsem odveč in torej brez pravega pomena, saj ni znano, da bi doslej kaka suverena država za sprejetje določenih gospodarskih u-
krepov vprašala za mnenje kako drugo državo.
Naj omenimo, da se debate o gospodarskem položaju ni udeležil svetovalec «Tržaškega gibanja* Omero, ki je zapustil dvorano v znak protesta, ker skupščina ni še vzela v pretres resolucije te skupine glede ovrednotenja italijansko - jugoslovanskega ekonomskega sodelovanja. To resolucijo je Omero predložil že novembra lani.
Nova agencija Tržaške krediine banke pri Domju
Tržaška kreditna bank* J>q konec meseca okrepila svojo poslovno dejavnost z odprtjem nove agencije v prostorih družbenega centra »Anton Ukmar - Miro* pri Domjp. Svečano odprtje agencije TKB bo jutri, ob 11. uri.
V Trstu deluje trenutno 21 zasebnih radijskih postaj, ki jih povečini ne odlikuje kaka posebna kvaliteta in ki se vse bolj ali manj borijo z znatnimi finančnimi težavami, imajo pa še eno skupno značilnost: oddaja jo namreč izključno glasbo in ekonomsko propagando, tu pa tam pa še kak govorjen program zabavne narave, nimajo pa informacijskih programov. To vrzel namerava sedaj zapolniti novonastala radijska postaja, ki nosi pomenljivo dvojezični naslov »Radio Trieste popolare — Trst Ljudski val*. Radio že sedaj oddaja poskusne glasbene programe na valovni dolžini 98,5 FM, v kratkem pa bi morali steči tudi govorjeni informacijski programi.
Načrti pobudnikov nove postaje so ambiciozni: nuditi mestu v krizi novo sredstvo informacije in politične debate, ne da bi se vezali na nobeno stranko ali sindikat. Nestrankarski, torej, ne pa apolitični. Nameravajo namreč biti na strani vseh tistih sil, ki se borijo za demokracijo in napredek, za spremembo današnje družbe. V tem kontekstu najde svoje mesto tudi vprašanje Slovencev: novi radio namerava informirati o Slovencih kot bistveni kulturni komponenti mesta, pa tudi informirati Slovence v njihovem jeziku. Zato nameravajo tudi navezati stike s slovenskimi organizacijami in s slovenskimi delavci na področju kulture in informacije, da bi vzpostavili intenzivno sodelovanje.
Kot rečeno, se bodo oddaje začele nekje sredi maja. Vsekakor gre za pobudo, ki jo bo vredno pozorno spremljati.
Italijanski šolniki iz Istre in z Reke obiskali našo deželo
Na pobudo tržaške Ljudske univerze ter Unije Italijanov za Istro in Reko se mudi v naši deželi o-krog 40 učnih moči in funkcionarjev z italijanskih osemletk in gimnazij v Jugoslaviji. Predvčerajšnjim so bili v Vidmu, včeraj v kraju Ti-mau in Prato Carnico, danes pojdejo v Campoformido, jutri pa bodo znova v Vidmu. Na štiridnevnem obisku v Furlaniji - Julijski krajini se seznanjajo s sodobnimi metodami raziskovanja na šolski ravni.
Uspeh oboista Kokorovca na zveznem tekmovanju
Mladi tržaški oboist Mojmir Ko-korovec, ki se je pred nedavnim
uvrstil na prvo mesto na republiškem tekmovanju učencev in štuedn-tov glasbenih šol v Kranju, je doživel popoln uspeh tudi na trinajstem zveznem tekmovanju v Herceg Novem. Tako kot v Kranju, je dosegel najvišjo uvrstitev v svoji kategoriji in zbral kar 92,2 točki. Nadarjeni Kokorovec, ki je gojenec šole Glasbene matice v Trstu, je izredno dobro izvedel Merkujeve »Variacije na temo Primoža Ramovša* in obvezni skladbi »Aria in Rondo* G. F. Handla in »Largo* F. Geminianija. Pri klavirju ga je spremljal Bogdan Kralj, pripravil pa ga je prof. Ugo Portegrandi.
• Deželni odbornik za promet in prevoze Rinaldi bo dopoldne uradno odprl mednarodno srečanje o velikih železniških infrastrukturah, ki bo danes in jutri na tržaški univerzi.
• Na devinski osnovni šoli bodo danes ob 17. uri operaterji Inštituta za prehrano predstavili novi menil za šolsko refekcijo. Vabljeni starši in šolniki.
Drevi «Le balcon» med zanimanjem in protesti
Drevi bo v tržaškem Avditoriju nastopila kabaretna skupina »Le Balcdn* s satiričnim delom »Gičr-dob cardragi*.
Kot je znano se je skupina «Le Balcdn* predstavila po italijanskem tržaškem radiu s serijo satiričnih oddaj o dvojezičnosti in o navadah in razvadah v našem mestu. Oddaje so vzbudile tudi precej prahu in marsikateri protest. To seveda še «krepi» zanimanje za današnjo predstavo.
Da je tako res, smo izvedeli tudi iz raznih protestnih pozivov, ki smo jih lahko »zbrali* po telefonu. Marsikdo je namreč želel kupiti listke v predprodaji, to je v pasaži Protti, pa ni naletel na pravo razumevanje. Listki so «izginjali», baje se je celo zgodilo, da so prodajalke odsvetovale ogled predstave.
Da so želeli ljudje kupiti listke v predprodaji, je znak zanimanja. Da so listki »izginjali*, pa je znak protestov; pravijo, da je to odličen cocktail za uspeh ...
Gibanje za Trst (Movimento Trieste) bo v soboto, ob 16. uri, v veliki dvorani krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 1, prire-
iniiiiHMiiiiniiiimtiiimtiiiiiti
SINOČI V NABITO POLNEM KULTURNEM DOMU
NOVO IN TRADICIONALNO S SLOVENSKIM OKTETOM
Vsakokraten obisk Slovenskega okteta pri nas se spremeni v praznik lepega in umetniškega petja. Tako je bilo tudi sinoči v prenapolnjeni dvorani Rulturnega doma, ko smo prisluhnili temu imenitnemu slovenskemu komornemu vokalnemu ansamblu v njegovi novi sestavi in v prvem delu njegovega programa tudi prvim tržaškim izvedbam skladb sodobnih slovenskih skladateljev, napisanih nalašč za ta oktet. Tako se nam je Slovenski oktet tudi tokrat predstavil ne samo kot vrhunsko vokalno telo, pač pa ponovno tudi kot posredovalec sodobne skladateljske proizvodnje na Slovenskem ob istočasni tako rekoč nerazdružljivi navezanosti na slovensko ljudsko pesem, na ta vir nenadkriljive lepote in pristnosti.
V prvem delu sporeda, ki ga je z izbrano besedo predstavil oktetov stalni spremljevalec časnikar m publicist Bogdan Pogačnik, sicer pa velik prijatelj zamejskih Slovencev, smo tako slišali Uroša Rreka Li-berte na besedilo francoskega pesnika Paula Eluarfa, Alojza Srebotnjaka Večerja, Pavla Mihelčiča Bela kost, Marijana Gabrijelčiča Mirna, Žalostna, Smešna, Pavla Ši-vica Rmet na šahovski deski vojne, Merkujevo No nuč majauo in Jakoba Ježa Periatev na besedilo iz leta 1758. Gre za izvajalsko izredno zahtevne skladbe, pisane v sodob-
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
mniiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiHiifiiiiiiiiiitiiMtiuiiiiiiifiMiiiiiitiitiiifiMiMiiHiiiiiiiimiiiiiiititiiitfiinuiiHiiiiiiiMiiiiiMiiMiniitiiiiiiiiiiiiufuifiiiiiliifiiiifii
PROF. BOZZOLA V DRUŠTVU SLOVENSKIH EKONOMISTOV
Tehnološki napredek kot osnova za razvoj sodobnega gospodarstva
Italijansko tržišče je v tem pogledu močno izpostavljeno «agresiji» drugih razvitih držav
V okviru Društva slovenskih ekonomistov je bilo v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani zanimivo predavanje na temo »Vpliv novih tehnologij v industrijske' gospodarstvu*. Nastopil je prof Gian Bat-tista Bozzola, docent na ekonomski fakulteti tržaške univerze, ki je hkrati tud., generalni sekretar grupe Zanussi in član upravnega sveta Znanstveno raziskovalnega centra v Trstu.
Predavatelj se je najprej pomudil ob krizi, ki je v zadnjih letih zajela svetovno gospodarstvo, in opozoril na postopno upadanje mednarodne blagovne izmenjave. Ta, ki je še v letih 60 naraščala v poprečju v razmerju 10 odst. na leto, je danes praktično statična. Najbolj zgo-
voren pokazatelj krize pa je pojav brezposelnosti. V 34 državah članicah OCSE je danes 30 - 32 milijonov brezposelnih ljudi, v evropski deseterici pa je brez zaposlitve 10 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. Položaj v Italiji je znan: število brezposelnih se naglo bliža 2.500.000; od tega pa odpade kar 34 odst. na mlade ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev. Položaj je torej zelo resen in nič ne kaž», da se bo v doglednem času kaj izboljšal, pa naj razni ekonomisti dajajo še tako optimistične izjav-*
Če se blagovna menjava v svetovnem merilu ne povečuje, s tem še ni rečeno, da se nekatere države ne znajo tudi v tej neugodni konjunkturi uveljavljati. Na tuja trži-
STRAHOVITA NESREČA NA TRRIŠKI CESTI PRI NARREŽHN
POŽAR ZAJEL CITROEN PO TRČENJU V TOVORNJAK: VOZNIK <ŽABE> MRTEV
Trbiška cesta je bila v noči med sredo in četrtkom spet prizorišče strahovite prometne nesreče, v kateri je ena oseba izgubila življenje. Nesreča se je pripetila na odseku ceste pri Nabrežini, kjer je oseb ni avtomobil iz še nepojasnjenih razlogov silovito trčil v tovornjak s priklopnikom. Nekaj trenutkov zatem je obe vozili zajel požar, ki so ga pogasili šele po posegu tržaških in openskih gasilcev. Medtem ko je bil voznik tovornjaka nepoškodovan, je v nesreči podlegel šofer avtomobila, 40-letni Ferruccio Giuppani iz Rio Corgnoleto 7/1.
Nesrečni Giuppani se je malo po polnoči peljal s svojim citroenom »žabo* iz Sesljana proti Opčinam. Po pripovedi šoferja tovornjaka s priklopnikom, 43-letnega Luciana Picotta iz Latisane, in dveh očivid cev (izjave so zbrali karabinjerji nabrežinske postaje, ki vodijo preis kavo o nesreči), je začelo avtomo bil kar naenkrat zanašati zdaj na levo, zdaj na desno stran cestišča. Nato ga je spet nepričakovano za
neslo v levo, kjer je silovito čelno treščil v tovornjak s priklopnikom scania, last podjetja »Autoconteiner servis* iz Ul. Riva Grumola 6 v Trstu, ki je prav takrat pripeljal mimo v smeri proti Tržiču.
»Žaba* se je dobesedno zagozdila
pod težko vozilo; nekaj sekund po tragediji so jo zajeli ognjeni zublji, ki so se kaj kmalu razširili tudi na kabino tovornjaka. Picotto se je u-spešno izognil plamenom; pred tem je še zgrabil za nekatere dokumente, več pa mu ni uspelo rešiti pred pretečim ognjem.
Na prizorišče nesreče je nekaj minut kasneje prispela izvidnica ka rabinjerjev, zatem še openski in tržaški gasilci, ki so s skupnimi močmi pogasili požar in nato s težkim premičnim žerjavom potegnili razbitine ožganega avtomobila izpod tovornjaka. Med skrotovičeno pločevino so bili ostanki zoglenelega trupla nesrečnega Giuppanija. Po prvih izvidih kaže, da je bil voznik citroena ob silovitem trčenju pri priči mrtev; smrt naj bi torej nastopi la še preden se je razplamtel požar.
Kot rečeno, so vzroki nesreče še nepojasnjeni. Težko jih bo tudi po jasniti, saj so ognjeni zublji izbrisa li mnogo »sledov*, ki bi lahko služi le preiskovalcem pri razkritju de janskega poteka nesreče.
nem vokalnem izrazu, ene bolj druge manj eksperimentalne v iskanju tega sodobnega izraza, kakor so pač nastrojeni njihovi avtorji. Seveda te pesmi niso za vsak oktet, loti se jih lahko samo ansambel visokih izvajalskih sposobnosti in izšolanih glasov, saj se lahko vsa njihova struktura poruši že ob najmanjšem odstopanju od intonacijske zanesljivosti in sposobnosti usklajanja glasov. Vsekakor smo se soočili z zanimivimi deli, ki pa bodo le težko našla ustrezne interprete.
Drugi del je bil ves ljudski,, tak, ki boža ušesa s tradicionalnimi a-kordi, z milino, žalostjo ali razigranostjo ljudskega čustvovanja, z ljubeznijo do slovenske zemlje, do slovenskega morja: od Hajdrihove Jadransko morje in Prelovčeve Sedem si rož, do Maškovih Mlatičev in Jerebove O kresu, od Simonitijeve Pesem galebu in Tomčeve Teče mi vodice do Švarove poskočne Moj očka in švikaršičeve otožne Pojdam u Rute, od fantovsko prešerne Maroltove Rej b’jaz tebi dav do Venturini - Boletove vzdihujoče Nocoj pa, oh, nocoj.
Seveda šat potem prišle na vrsto Še druge v dodatku; črnska duhovna, ruska narodna Večerni zvon, Naj živi enotnost iz afriške Zambije in prav na koncu za slovo še Foer-sterjeva Večerni ave.
Občinstvo je z navdušenjem sprejelo zlasti ves drugi in dodatni del sporeda, toda — in to se zdi vredno poudariti — tudi prvi del, ki zahteva sposobnost dojemanja novih zvočnih kompozicijskih prijemov, je naletel na pozorno in odobravajoče občinstvo, kar pa je samo potrditev rasti naše glasbene publike.
(jk)
dilo prvo deželno srečanje - razpravo na temo: »Zelena alternativa: kako in zakaj*.
Govorili bodo predstavniki potencialnega »zelenega kroga* v F-JK: alternativne liste, ekologisti, kulturne. skupine radikalcev ter predstav-; niki političnih in sindikalnih sil.
Knjigovodja Federico Pacorini, 38 let, Tržačan, je novi predsednik Zveze industrijcev iz tržaške pokrajine. Pacorini ima za seboj poleg industrijske prakse zlasti dolg »curriculum* kot špediter, saj se že vrsto let udejstvuje v istoimenskem podjetju. Zvezo industrijcev je doslej vodil dr. Raffaele De Rut
Ob smrti dolgoletnega pevca FRANCA KRIŽMANČIČA izreka iskreno sožalje družini svojcem KD Lipa.
Ob smrti
ALOJZA PERNARČIČA sočustvujejo z žalujočo družino bor in člani SK Devin.
Članu nadzornega odbora dr. A-lešu Lokarju in svojcem izreka občuteno sožalje ob smrti drage matere
Slovensko stalno gledališče.
Upravni svet in nadzorni odbor Tržaške kreditne banke izražata iskreno sožalje prof. Alešu Lokarju ob nenadomestljivi izgubi drage mame.
Ob težki izgubi drage' mame
izražata prof. Alešu Lokarjn občuteno sožalje direkcija In kolektiv Tržaške kreditne banke.
SKD Barkovlje izraža sožalje dr. Alešu in dr. Vanji Lokar ob prerani izgubi drage
matere.
Ob izgubi drage vame JELKE
izreka Alešu in Vanji Lokar ter ostalim družinskim članom iskreno sožalje družina Vremec.
Sporočamo žalostno vest, da na* je nenadoma zapustil
Anton Cijan
Pogreb bo danes, 29. aprila, o& 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Marta, hčeri Klara ln Neva, sin Damjan ter drog® sorodstvo.
Trst. Barkovlje, 29. aprila 1983
šča pa prodirajo le tiste države (zlasti ZDA, deloma pa tudi Francija, Zahodna Nemčija in Anglija), ki lahko dobavljajo izdelke z visoko stopnjo obdelave. Ta zmožnost pa je v glavnem odvisna od tega, kolikšno stopnjo razvoja je dosegla notranja tehnologija, to je od stop- j nje, ki so jo v posameznih državah I dosegle robotika, telematika, infor-1 malika ipd. Italija se v tem pogledu ne uvršča ravno na prva mesta ter je zato izpostav’jena tehnološki agresiji iz ZDA in iz drugih razvitih držav, kome-cialni agresiji iz Japonske in morda jutri tudi komercialni agresiji s strani dežel v razvoju. Vse pa kaže, da se v Italiji vse premalo zavedamo teh nevarnosti ter da se vse preveč predajamo upanju, da se bomo »že kako izvlekli* iz sedanje krize.
V razpravi, ki je sledila, se je predavatelj dotaknil še nekaterih drugih vprašanj ter tako med drugim prikazal industrijski ustroj naše dežele, pri čemer je izrazil mnenje, da bomo pri nas v prihodnje po vsej verjetnosti priča določeni deindustrializaciji. Omenil je tudi Cono za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu ter poudaril, da si od nje ni pričakovati velikih u-spehov, če ne bosta v njenem okviru predhodno uresničena evropski sinhrotron in načrt UNIDO.
• Poslanec PLI Zanone je vložil vprašanje notranjemu ministru, v katerem ga sprašuje, katere pobu de so bile »prejete, da bi policijska šola v- Trstu ponovno začela delovati s polno funkcionalnostjo.
Tržačan pretihotapil v SFRJ dragocenosti za 130 milijonov lir
Jugoslovanski miličniki so včeraj popoldne po daljšem zasledovanju na cesti Koper Rižana in kratkotrajnem spopadu aretirali 27 letnega Tržačana Nicolo Stokovaca. V njego vem avtomobilu (fiatu 124) so našli tri torbe z raznimi dragocenostmi za skupnih več kot 130 milijonov lir. Aretiranca so pospremili v koprske zapore. Preiskovalci bodo morali sedaj raziskati, kako je uspelo prepe ljati dragocenosti v Jugoslavijo in komu so bile namenjene.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša mama, noha in pranona
KATERINA FERLUGA vd. ČOK
Pogreb bo jutri, 30. aprila, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: hči ln sinovi z družinami, vnuki in pravnuki
Trst, Ferlugi. 29. aprila 1983
29. 4. 1983 obletnici smrti predra-
29. 4. 1980
Ob tretji gega
DANILA UKMARJA SLOVENCA
se ga z neizmerno ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo njegovi
žena Marica, Ljuba, Marino, Jadranka in Devan.
Prosek, Opčine, 29. aprila 1983
28. 4. 1982
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
28. 4. 1983
LUDVIKA SOSIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo
lena Marija, sinova Pavel ln Marijo t družino
GORISKLDNEVNIK^
SLOVENSKO STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni don
ALOJZ REBULA
HRIBI, POKRIJTE NAS
farsa v 3 dejanjih - dveh delih
Krstna uprizoritev
Režija: JOŽE BABIČ
Premiera v torek, 3. maja, ob 20.30
Ponovitev v sn. o, 4. maja, ob 20.30
IZVEN ABONMAJA
Prodaja vstopnic v ponedeljek in torek od 10. do 14. ure ter 1 uro pred pričetkom predstav.
Gledališča
SSG — Trst
»Pravljica za najmlajše*. Pripoveduje Štefka Drolčeva: danes, 29.4., ob 9. uri osn. šola K. Štrekelj -Sesljan; ob 11. uri osn. šola J. M. Aleksandrov - Mavhinje; jutri, 30.4., ob 9. uri in ob 11. uri France Bevk -Opčine.
VERDI
■ Jutri ob 17. uri osma predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Daniel Oren.
AVDITORIJ
Danes, 29. t.m., ob 21. uri »Gior-dob cardragi* satirični kabaret s skupino »Le Balcon*. Prodaja vstopnic pri UTAT.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Velika dvorana
V	četrtek, 5. maja, ob 20. uri:
»Abdullah ibrahim quartet». Koncert jazz ansambla	**
Mala dvorana
V	četrtek, 5. maja, ob 19.30: duo Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir.
Velika dvorana slovenske filharmonije
V	sredo, 4. maja, ob 19.30: »Srebrni abonma*.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob Sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
KABARETNA SKUPINA «LE BALCON* predstavlja v italo-slovenščini satirično predstavo o sožitju
«GIORDOB, CARDRAGI»
NASTOPAJO: Noemi Calzolari, Lilla Cepak, Boris Kobal, Sergij Verč in ob klavirju Aleksander Vodopivec.
V Avditoriju (Ulica Tor Bandena) danes, 29. aprila, ob 21. uri. Vstopnice so na razpolago v Pasaži Protti in pred predstavo v samem Avditoriju.
RAZPRAVA NA SESTANKU PREDSEDNIKOV RAJONSKIH SVETOV
Vpisovanje v občinske otroške vrtce
Tržaška občina sporoča, da bo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1983/84 v posameznih šolah od 2. do 7. maja t.l. in sicer od 9.00 do 11.30.
Razstave
Kino
Cappella Undergroun 18.00—20.00— 22.00 «Nick’s movie*. Režija Wim Wenders in Nicholas Ray.
Ariston 16.00 «Yoll». Zlata palma na festivalu v Cannesu.
Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man, C. Rampling, J. Mason.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 »Gandhi*. Dvorana št. ,2 ob 15.00 «Diario intimo di uhh giornalista*. Prepovedan mladini pod 18. le-
:• tpm. Dvorana št. 3 ob^.6.00 «Speed
. .interceptor*.
Grattacielo 17.00 «L’aereo piu pazzo del mondo, sempre pili pazzo*.
Penice 18.00 «Tootsie». D. Hoffman.
. Mignon 16.30 «No grazie, il caffe mi rende nervoso*.
Eilodrammatico Zaprto.
Aurora 16.30 «Le ragazzine di buo-na famiglia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 »Ufficiale e genti-luomo*.
Cristallo 17.00 «Sapore di mare*.
Moderno 15.30 «Delitto sotto il sole*.
Radio 15.30 «Le viziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
. Vittorio Veneto 16.30 »Le ragazze
■ super P*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
1.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. aprila MARINA
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20,08 — Dolžina dneva 14.52 — Lu-ha vzide ob 22.42 in zatone ob 7.19.
Jutri, SOBOTA, 30. maja KATARINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.2 stopinje, najnižja 14.9 stopinje, ob 18. uri 17,2 stopinje, zrač
V foyerju doma A. Sirka v Križu je na ogled razstava Vladimira Raž-ma. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri (16-19) in v nedeljo (10-12 in 16 19).
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Edi šeihaus: Razstava novinarske fotografije ob izidu knjige «Fotoreporter». Razstava bo odprta do 1. maja vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo pa, od 10. do 12. ter od 16. do 19: ure.
Arheološka razstava »Predloka v zgodnjem srednjem veku* je na o-gled,,v Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4, do 6.' maja. Urnik: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. vsak dan razen sobote in praznikov.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja odbora danes, 29. aprila, ob 19. uri na društvenem sedežu.
Glasbena matica obvešča, da je vaja prvega glasu mladinskega pevskega zbora danes, 29. aprila, ob 17.30.
SKD Prosek - Kontovel vabi danes, 29. aprila, ob 20.30 na Kontovel na prvomajski miting, jutri, 30. aprila, ob organizaciji MK na kres in v nedeljo, L maja, ob 8.30 na polaganje vencev k spomenikom padlim. Zbirališče pred Soščevo hišo.
KD Jože Rapotec vabi jutri, 30. aprila, ob 20.30 na kulturni večer z mladimi ustvarjalci ob 1. maju. Spored: pesmi Nadje Švare, Elena Parovel in Barbara Salvi s flavto, vaški otroci z glasbeno igrico »Vrtnica brez trnov*..,Tekst in režija Geni Kozina, glasb?, Edvin 'Križman-čiČ? Sledi družabnost ob kresu.
. SKD Barkovlje obvešča, .da bo jutri, 30. aprila, ob 17. uri na bar-kovljanskem pokopališču komemoracija padlih s sodelovanjem osnovnošolskih otrok in domageča pevskega zbora.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Mačkolje vabi na recital ob 40. obletnici padca fašizma. °rireditev bo danes ob 20.30 v srenjski hiši Mačkoljah.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da bo redna seja odbora dne 2. maja 1983 ob 19.15 v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju. Vabljeni!
Sekcija KPI «J. Verginella« pr' reja 1. maja tradicionalni praznik v Ljudskem domu v Križu.-Ob 17. uri bo kulturni program, nakar bosta govorila C. Tonel in B. Iskra.
Slovensko lovsko društvo F-JK «Doberdob* . obvešča kulturna in športna društv , da bo priredilo svoj tradicionalni lovski praznik 4. in. 5. septembra v Zgoniku
Letovanje otrok v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/III -*• telefon 744 249 od 9. do 12. ure.
Zadruga planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni
iiiilll!
SLOVENSKO .
mmmo
DRUŠTVO-, .
PROSVETNI DOM
Jutri, 30. aprila, ob 20.30 gostuje KUD Pivka z Marinčevo
Komedija o komediji
Režija MARKO VADNJAL Vabljeni!
Prizadevanja, da bi Gorici vrnili nekdanji sloves urejenega mesta
V ta okvir sodi tudi razstava Citta verde, ki bo prihodnji mesec na razstavišču ob ločniškem mostu - Predsedniki rajonskih svetov: občinska služba naj skrbi tudi za predmestna področja
Predavanja
U ui pi noja v četiieK, o. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20.30 predavanje znanega slovenskega fotografa Maria Magajne na temo: «Kanada in Velika jezera*. Predavanje, ki je pri nas absolutna novost, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
KD Ivan Grbec. - Skedenj priredi jutri, 30. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Jožeta Korena »Koncentracijsko taborišče v Gonarsu*. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor Fran Venturini od Do-mja pod vodstvom Josipa Tavčarja. Vabljeni.
Prispevki
ni tlak 1017 mb pada. brezvetrje., občni zbor, ki bo v prvem sklicanju vlaga 76-odstotna. nebo pooblačeno, I jutri, 30 t.m.. ob 19. uri in v niorje mirno, temperatura morja 1 drugem sklicanju — ob vsaki šte-16,4 stopinje.	vilčni prisotnosti — v ponedeljek. 2.
maja. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo ga. Roberto Micah, Andrea Cau- j blagajnika, poročilo nadzornikov in
razno.
belli, Antonio Firrincieli. Anna Rus-
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federico Pobe-
ter, EdoarJo Osenda, Letizia Anto- '
sian, Emanuele Guadalupi, Nicolo Toresini.
DOPOLNILO
V seznamu vencev ki so jih or-
UMRLI SO: 59 letni Alfredo Pe- ganjzacije poinjije k dolinskemu W 78-letna Anna C«an vcL R.tos- f	padlim v ponedeljek. 25.
&a..821etna Gmseppma BLumat 86-j '	^	g ssk za
S™ rn3»“ srX?«S
Giuseppe Cociancich, 73-letni Orien-Vetta, 90-letna Stcfania Oltremon-ti vd. Mattioni. 82-ietni Antonino Can-hizzaro, 82-letna Angela Giacomin, 12-letna Elena Klodic vd. Lokar, 75-letni Vito Raciti, 79-letni Luigi Fogar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Piazza Ospedale 8, Istrska ulica 5, Miramarski drevored 117, Ul. lombi 19. Prosek, Žavlje. od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2. Piazza Borsa 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Piazza Borsa 12, Vosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: il. 226 165: Opčine: tel. 211001: roeek: tel. 225-141: Božje polje. Ronik: tel. 225 596; Nabrežina: tel »121; Sesljan: tel. 209 197.
tudi predstavniki PD Mačkolje.
Ob četrti obletnici smrti Angele Križmančič por. Germani daruje mož Nino 20.<X>0 za Skupnost družina Opčine, 10.000 za Združenje staršev šole K. Širok, 10.000 za. bazovsko cerkev in 10.000 lir za barkovljan-sko cerkev.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO ,ie odprl Ivan Antonič Cerovi je 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Bol juncu Da mian Žerjal. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Švara - Trnovca št. 14. Toči belo in črno vino.
PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v okviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul- S.- Ca-terina 1 — tel. 68114.
PRODAM avto fiat 128 coupč letnik 73 v dobrem stanju. Telefon št. 229377.
PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101.
OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino.
POHIŠTVO KORŠIČ — razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
OSMICO je odprl v Križu Lucijan Košuta - Šimčev. Toči pristno domačo kapljico.
OSMICO je odprl Bruno Zahar v Borštu št. 58.
OSM»CO je nuprl Ignac Strain Mač-
■ kolje Križpot.
OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri erizek
IŠČEM v najem opremljeno stanovanje ali kupim po ugodni ceni stanovanje hišo. po možnosti na Opčinah ali Krasu zr dobo polet nih počitnic. Telefon 040/228390.
PRODAM hišo z majhnim vrtom v o kolini F 1 junca Tel 040/228390.
OSMICO so odprli v Saležu pri škr-ljevih, kjer točijo belo in črno vino.
HIŠA s 590 kv. m velikim vrtom-dvoriščem je na prodaj na zahodnem predelu Krasa. Podrobnejše informacije na tel. št. 040/ 751684 v opoldanskih ali večernih urah.
V TEM LETNEM ČASU priporočamo kolekcijo za sončenje in kolekcijo za nego telesa priznane tvrdke HANORAH. Parfumerija »Kosmetika 90» — Opčine.
18-LETNO DEKLE z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo. Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/220600.
ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383.
Prizadevanja upraviteljev gori-ške občine so v zadnjem času usmerjena v cilj, da bi Gorici vrnili nekdanji sloves, čistega in urejenega mesta, s cvetličnimi gredami, drevoredi in parki ter obilico zelenja. Sloves, ki je v zadnjih letih, tudi zaradi ne ravno prevelike občulji-vosti samih občanov, nekoliko zbledel.
V ta prizadevanja se uvršča nedavni deželni posvet o drevoredih in parkih v mestih, ki ga je organizirala prav goriška občinska uprava, v sodelovanju z nekaterimi drugimi ustanovami, v sklop takih prizadevanj pa prav gotovo sodi tudi razstava cvetja, ki jo pod naslovom Zeleno mesto - Citta verde pripravljajo v prihodnjem mesecu na razstavišču ob ločniškem mostu.
Vendar Gorica ne pomeni samo Verdijev korzo, Travnik, spominski park in mogoče še nekaj ulic v samem središču, že dalj časa opozarjajo goriške občinske upravitelje predvsem predsedniki rajonskih svetov primestnih območij. Za urejen in prijeten videz je treba poskrbeti tudi v Štandrežu. Podgori, Ločni-ku, Pevmi, pa še kje drugje. O teh vprašanjih so razpravljali na sestanku predsednikov rajonskih svetov z odbornikom za javne službe Jakončičem in odbornikom za decentralizacijo Ciuffarinom in z ravnateljem občinske službe za parke in zelenice Guzzenom. Z omenjenim sestankom se je v bistvu zaključil ciklus px>svetov med občino in predsedniki rajonskih svetov glede različnih vprašanj, ki pobliže zadevajo prav pristojnosti in delovanje rajonskih svetov.
Odbornik Jakončič je skupno s sodelavci pojasnil naloge in obseg dela, ki ga opravlja občinska vrtnarska služba, ki zaposluje petnajst o-seb. Razmeroma malo v primerjavi z drugimi občinami, premalo pa tudi z dejanskimi potrebami Gorice.
Razlog za tako stanje ni toliko v pomanjkanju ustrezne politične volje po okrepitvi te službe, ampak v omejitvah glede najemanja novega osebja. Ob tem je odbornik Jakončič nanizal vrsto podatkov o obsegu zelenih površin in nalogah, ki jih opravljajo vrtnarji. Skrbeti morajo za 62.818 'kvadratnih metrov zelenic ob šolskih poslopjih, urejati 83.450 kvadratnih metrov parkov. skrbeti za 24.384 kv. metrov cvetličnih gredic, za nekajnad enajst; kilopjetrov drevoredov s jx> dvema vrstama dreves, za prav toliko enojnih drevoredov in živo mejo. ki dosega dolžino petih kilometrov. Poleg tega imajo vrtnarji na skrbi še drevesnico, kjer so stalno zaposlene tri osebe.
Spričo obsega nalog in omejenega števila uslužbencev pa so uspehi še kar vzpodbudni, je ob koncu srečanja dejal odbornik Jakončič. Goriški vrtnarji so na nedavni razstavi «Meranflora» v Meranu doživeli precejšen uspeh in priznanje, saj je bila njihova okrog sto kvadratnih metrov velika gredica v slogu «liberty» deležna posebne pozornosti in občudovanja s strani publike.
škem območju ni primernih mest, kjer bi lahko uredili kontrolirana odlagališča za smeti. Ob koncu je bila poudarjena potreba, da pokrajinska uprava prevzame vlogo koordinatorja različnih služb.
V DEŽELNEM SVETU
Interpelacija KPI o tržiški ladjedelnici
Deželni svetovalci KPI Bratina, Pascolat in Battello so v deželnem svetu predložili interpelacijo glede zelo zaskrbljujočega položaja v tržiški ladjedelnici, kjer se v prihodnjih mesecih predvideva nadaljnje krčenje obsega proizvodnje in dopolnilna blagajna za približno tretjino vseh zaposlenih. Svetovalci zahtevajo od predsednika deželnega odbora in pristojnega odbornika odgovor. kaj je deželna uprava ukrenila tako pri ravnateljstvu družbe
Italcantieri. kakor pri predsedstvu ustanove IRI in pri vladi, da bi zagotovila obstoj in razvoj podjetja z državno udeležbo v goriški pokrajini.
12. MAJA POTEČE MANDAT
Drevi seja pokrajinskega sveta v Gorici
Pred zapadlostjo mandata, 12. maja, se bo goriški pokrajinski svet sestal še štirikrat. Prva seja bo danes, ob 20.30, zatem se bo pokrajinski svet sestal še 6., 7. in 9. maja. Predvidoma bodo na sejah v glavnem razpravljali o proračunskih zadevah. Tako bi morali še pred zapadlostjo mandata odobriti proračun ponrajanskega prevoznega podjetja za letos, kakor tudi obračun poslovanja tega podjetja v letu 1981 ter nekaj drugih ukrepov.
Revija Pesem ne pozna meja prihodnje leto v Doberdobu
Gostitelj in organizator bo moški zbor KD Jezero, ki je v nedeljo nastopil v Trbovljah
Na 10. jubilejni reviji pevskih zborov iz Slovenije in zamejstvo, Pesem ne pozna meja, Ifi je bila v nedeljo v Trbovljah in na kateri je sodelovalo devet zborov, so kot prvi	nastopili pevci	iz	Doberdoba,
pod	vodstvom	Ivana	Klanjščka.
Moški zbor KD 'Jezero je namreč eden od pobudnikov pevškega srečanja pa tudi eden od najbolj rednih	sodelavcev	in	soustvarjalcev
vsakoletne manifestacije. Prihodnje leta pa bo glavni prireditelj enajstega srečanja, ki bo potekalo prav v Doberdobu. Pravzaprav velja ob tem	zabeležiti,	da	je	bil zbor že
gostitelj revije Pesem ne pozna meja pred petimi leti, vendar so morali prireditev, ki naj bi potekala na odprtem, zaradi izredno slabega vremena takrat odpovedati.
Organizatorji upajo, da se to ne bo ponovilo prihodnje leto, ko bo revija prav tako na odprtem.
Ob jubilejni pevski reviji, ki so jo vestni Trboveljčani pripravili tudi v počastitev letošnjega dneva Osvobodilne fronte in mednarodnega delavskega praznika, so podelili tudi priznanja predstavnikom društev in pevskih zborov, ki so si v teh letih najbolj prizadevali, da se je prireditev obdržala, krepila m širila. Med dobitniki priznanj sta
•iitiiiimmmiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii' ............
03 40LETNICI SPLOŠNE VSTAJE PRIMORCEV
Svečana proslava Osvobodilne fronte je bila prejšnji večer v Novi Gorici
Priznanja Of, sindikatov ter zveze borcev so prejeli zaslužni javni delavci
tudi Franc Kodrič iz Branika in Viktor Bogateč iz Križa. Slovenski zbori iz Italije so bili na reviji v Trbovljah razmeroma dobro zastopani, poleg zborov iz Doberdoba in Križa je pel tudi trebenski Primorec, Korošci pa so bili prisotni le z enim zborom.
Upati je na čvrstejšo udeležbo prihodnje leto v Doberdobu.
Knjiga Milovana Bressana o nacističnih taboriščih
Goriški časnikar Alfio Cantelli, ki sicer dela kot priznan filmski kritik v Milanu, in ki je sam bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču, bo danes zvečer ob 17.30 v dvorani pokrajinskega sveta predstavil knjigo Goričana Milovana Bressana z naslovom tTauglich — Una storia che non si deve dimenticare». Bres-san, ki je tudi predsednik goriške zveze bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, je napisal svoja doživetja v tej knjigi. V njej, tako nam je povedal, so opisana tudi doživetja drugih goričkih int / niran-cev. Na predstavitev vabita goriška sekcija ANED in pokrajinska u-prava.
Srečanje z drželnim odbornikom Spccogno
Na srečanju med delegacijo goriške pokrajinske uprave, ki jo je vodil prof. Silvio Cumpeta. deželnim odbornikom za javna dela Specogno, upravitelji medobčinskega konzorcija za upravljanje upepeljevalnika v Moraru in delegacijo upraviteljev nekaterih občin ožjega goriškega območja, so razpravljali o finančnih težavah, ki se pojavljajo zaradi nizke stopnje izkoriščanja omenjene naprave. Številne občine namreč še niso pristopile v konzorcij in imajo za odlaganje smeti urejena odlagališča. Sestanka se je udeležil tudi dr. Gregorig vodilni funkcionar goriške KZE, ki je opozoril na dolžnost izvajanja zakona št. 915 ter na dejstvo, da na ožjem gori-
V	Novi Gorici je bila v torek zvečer občinska svečanost ob 27. aprilu, Dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda. O prazniku oziroma jubileju osrednje politične sile, ki je spodbujala in usmerjala narodnoosvobodilni boj v Sloveniji in tudi v naših krajih, je govoril predsednik občinske konference Socialistične zveze Lojze Lah. Na slovesnosti so potem podelili priznanja Osvobodilne fronte, srebrne znake sindikatov in priznanja občinskega odbora Zveze združenj borcev v Novi Gorici. Prejeli so jih najbolj zaslužni družbenopolitični delavci o-ziroma aktivisti na raznih področjih.
Ko je Lojze Lah obravnaval vzroke sedanjih gospodarskih in družbenih težaj. v Jugoslaviji in tako tudi v novogoriški občini, je dejal naslednje: »V prehitrem povojnem razvoju smo delali tudi napake, objektivne in subjektivne. Preveč smo gradili s sposojenim denarjem in preveč smo se zadolževali v tujini, ne da bi pravočasno oziroma istočasno povečevali tudi izvoz. S pretirano porabo na vseh področjih pa smo ustvarjali življenjske pogoje, ki niso bili odraz možnosti. Močno nas je prizadela svetovna energetska kriza. Tudi težke gospodarske razmere v svetu nam ne prizanašajo. Zato smo danes mi in celotna naša družbe obrnjeni k težavam in k problemom, ki jih imamo in ki niso majhni.*
Glede posebnih dogodkov iz obdobja narodnoosvobodilnega boja na našem območju pa je Lojze Lah rekel: »Mineva 40 let od goriške fronte, vseljudskega oboroženega odpora množic, ki najbrž ni toliko pomembna iz vojaškega vidika, pač pa je pomembna po množični in e-notni opredelitvi naših ljudi za boj proti okupatorju, v zavesti, da se lahko doseže osvoboditev le z lastnimi silami in žrtvami. Tudi ta jubilej bomo praznovali ob občinskem prazniku, saj je le ta posvečen ustanovitvi goriške fronte.*
V	govoru ob Dnevu OF pa je govoril tudi o znanem problemu o-mejitev za prehajanje meje, tudi v okviru Videmskega sporazuma. Poudaril je naslednje: »Naša občina je bila zaradi svojega obmejnega položaja zelo aktivna na področju mednarodne politike v vsem povojnem obdobju. Z ustvarjanjem in razvijanjem vse bolj tesnih prijateljskih, gospodarskih, političnih,
kulturnih, športnih in drugih sti-1 kler ne bodo ponovno vzpostavljene kov med sosednjimi in drugimi kra-1 niti življenja, je naša odgovornost, ji v zamejstvu smo gotovo veliko da se za to nenehno borimo.*
prispevali k vzpostavljanju vzornih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, k ustvarjanju pogojev za podpisovanje Osimskih in drugih sporazumov med državama in k vzpostavitvi najbolj odprte meje na svetu. Danes smo razočarani, ker z enostranskim ukrepom o depozitu, ki velja tudi za prebivalce, ki so v obmejnem pasu uživali ugodnosti po Videmskem sporazumu, ta meja ni več taka, kot je bila. Ovire pri vzdrževanju stikov s Slovenci v zamejstvu, z naprednimi strankami in s sosednjimi občinami premagujemo z veliko mero iznajdljivosti in tolerance. Smemo 'trdin, d'A^'Šta! naša občina in republika Slovenija storili vse, isar . je v. njuni njpči; da se to vprašanje uredi. Na žalost se marsikje ne zavedajo, da je ta meja najbolj krivična, ker je prerezala naše narodnostno telo. Do-
Svečanosti ob Dnevu OF v Novi Gorici se je udeležil tudi tajnik Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško pokrajino Aldo Rupel.
Planinsko-orientacijski pohod v Števerjanu
V števerjanu bo v nedeljo, 1. maja, tradicionalni planinsko-orientacijski pohod, ki se ga lahko udeležijo vsi starejši od deset let porazdeljeni v moštva po štiri ali pet tekmovalcev in v dve starostni kategoriji. Prireditelja sta taborniška organizacija Modrega vala in kulturno društvo Briški grič. Pohod bo v nedeljo s startom ob 9. uri za starejše izpred sedeža kulturnega društva Naš prapor v Pevmi, za mlajše pa z Dvora v Števerjanu.
PRAZNIK FRTALJE TE DNI V REPI
Jutri in v nedeljo bo v Rupi tradicionalni praznik frtalje, ki ga prireja pevski zbor Rupa-Peč. Letos so uredili tudi novo cementno ploščad ,na kateri se bo odvijala prireditev. Za to so poskrbeli člani zbora in drugi vaščani. Jutri zvečer bodo odprli dobro založeni bife z jedačami, med temi bo seveda tudi frtalja, ter dobrim vinom, igral bo ansembel Gouvenir.
V nedeljo, 1. maja, pa bo v popoldanskem času kulturni program. Nastopili bodo pevski zbori iz zamejstva in iz Slovenije ter folklorna skupina Stara. Loka iz Škofje Loke. Tudi v nedeljo zvečer bo na sporedu ples, tokrat bo igral Zamejski instrumentalni ansambel.
Delovanje društev včlanjenih v ZSKP
Več predavanj so imela v prejšnjem marcu na sporedu društva včlanjena v Zvezo slovenske katoliške prosvete na Goriškem. Ta so bila v Števerjanu (predavatelji Be-
Informacije SIP uporabnikom
Menjava telefonske številke
Družbo SIP obvešča, da so dne 27. aprila t.m., men|ali telefonsko številko tržaškim abonentom (rajoni Rocol in Kjadln Sv. Alojzij). Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka bo objavljena v Imeniku 1983/84.
Za nadaljnle Informacije se lahko poslužlte št. 12 (informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba).
Socletč Itallana per 1’Eserclzlo Telefonlco
Zdravstvena dežurna služba
Nočna službe od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do
Ji, ure in praznična od 8. do 20.
..............................ima
Grafik, slikar in tipograf ter pesnik
JEAN V O D AIN E
s svojimi deli na rodnem Tolminskem
Od torka prejšnjega tedna je v Tolminu odprta večja razstava del Jeana Vodama, naturaliziranega Francoza, vendar po rojstvu tolminskega rojaka iz Čiginja. Ob tej razstavi, ki jo je priredila Knjižnica Cirila Kosmača, je treba povedati, da gre že za tretjo razstavo Vodai novih del pri nas v Sloveniji. Prvič je razstavljal leta 1980 v Ajdovščini, da bi s tem počastil v Pilonovi galeriji spomin svojega prijatelja in sodelavca Vena Pilona. Pred kratkim smo bili priča razstave njegovih del v sežanski Kosovelovi knjiž niči, zdaj pa se avtor predstavlja prvič na rodnem Tolminskem. V svojem pismu, ki ga je poslal prireditelju, pravi, da je srečen, ker lahko razstavlja v Tolminu in da mu je žal le, ker se razstave ne more udeležiti osebno. Svojo odsotnost pa opravičuje s celo vrsto aktivnosti; tako se mora 23. aprila udeležiti francoskega narodnega praznika poezije; v Thionvillu, me-
stecu skoraj ob meji Francije z Luksemburgom, bo razstavljal od 15. aprila do 12. maja; prav tako bo razstavljal v Strasbourgu, v tamkajšnji Bibliothčgue Nationale od 19. aprila do 15. maja in še v Metzu v častnem salonu, pa še v Nancgju... Ob vsej tej razstavni dejavnosti je zares razumljivo, da v rojstni kraj ni mogel priti, kar pa bo storil ob prvi priložnosti. Najnovejša je tudi vest, ki jo prinaša francoski list Le Republicain Lor-raine, da sta se v starem Marinškem mestecu Baslieuzu srečala na delovnem sestanku pesnik Jean Vodarne in Michel Raus, ki je po rodu Luksemburžan, ki je pripravil pesniško zbirko v nemškem jeziku, opremljeno z lesorezom Grieshaber-ja iz Rotlingena in jo bo umetniško, kakor on sam zna, natisnil prav naš Jean Vodaine. Francoski člankar govori, da gre pri tem dejanju za Evropo, ki jo umetniki čutijo v svojih srcih združeno, eno, v čustvih
in mislih. Zato bo razstava v Tolminu. četudi ji ne bo mogel prisostvovati avtor sam, res lepa oddol-žitev slikarju in pesniku Vodainu, po drugi strani pa bo tolminska javnost lahko vsaj do neke mere prvič odkrila spet enega svojih sinov, ki se je proslavil v tujini, ki pa rodne zemlje ni pozabil in jo je po vojni že nekajkrat obiskal.
MARIJAN BRECELJ (Nadaljevanje jutri)
Razstava vin v Števerjanu
V Števerjanu, v Dvoru, bodo jutri zvečer, ob 18. uri, odprli tradi cionalno razstavo briških vin, ki jo prireja odbor vinogradnikov z O-slavja in iz Števerjana. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, za prvomajski praznik, ter čez teden dni, v soboto 7. in v nedeljo 8. maja.
Promet odslej urejajo s semaforji
Nevarno križišče med pokrajinsko cesto in odcepom državne ceste št. 55 med Štandrežem in Sovodnjami je že nekaj tednov opremljeno s semaforji. Doslej je na nevarno točko opozarjala samo utripajoča rumena luč, od srede dalje pa urejajo promet semaforji. S tem naj bi zagotovili večjo varnost, ugotavljajo na goriški občini, vendar sam semaforski sistem še ni dovolj, če ni ustreznega sodelovanja in upoštevanja s strani neposrednih udeležencev v prometu.
Razna obvestila
Goriški avtomobilski klub vabi člane na rodni letni občni zbor, ki bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici drevi ob 19.30.
Zveza Jovenskih kulturnih društev vabi člane moških zborov, ki bodo nastopili na skupnem koncertu 1. maja v Števerjanu, da se udeležijo skupne vaje, ki bo danes, 29. a-prila, ob 20. uri na sedežu zveze v Ulici della Croce 3. Udeležba obvezna.
Predavanja
Mladinski odsek KD Jezero iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 2. maja, ob 20.30 v društveni dvorani zanimivo predavanje — potopis Fa-bia Gergoleta po Indiji, Turčiji, Sri Lanki, Nepalu in Iranu. Predavanje bo spremljal z diapozitivi iz vseh omenjenih dežel.
nedetič, Kobal, Podveršič), v Rupi (Brešan) ter v Doberdobu (Benede-tič). V Doberdobu in Gorici sta bila koncerta M. T. Tomatis, G. To-matis in H. Lavrenčiča. V Doberdobu in v Beljaku je nastopil zbor Hrast iz Doberdoba, zbor Rupa-Peč pa na reviji Primorska poje v Križu. štandreška dramska družina je v Ricmanjih in v Kanalu uprizorila Namišljenega bolnika. Poleg tega pa je ZSKP sodelovala tudi v abonmajskih predstavah. PD Mirko Filej pa je priredil koncert > Ber-gant-Lorenz v goriški stolnici.
S« bo proizvodnja v podjetju Passero nadaljevala?
Kaže, da se bo proizvodnja v podjetju Passero v Tržiču, kjer so pred kratkim proglasili stečaj, nadaljevala. Za prevzem podjetja se menda zanima neko podjetje, ki je prve pogovore pričelo že pred nekaj tedni in ki je menda tudi predstavilo dokaj realen načrt, katerega izvajanje pa se bo zdaj, spričo novonastale situacije, po vsej verjetnosti precej zavleklo.
V kratkem naj bi prišlo na deželnem odborništvu za industrijo do sestanka v zvezi s položajem v omenjenem tržaškem podjetju, glavno besedo pa ima, oziroma bo imelo zdaj sodišče.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore. Ul. Fratelli Roselli št. 23, tel. 72340.
Kino
Uurica
VERDI le.00—22.00 »Acapulco pri-ma spiaggia... a sinistra*.
CORSO 18.00-22.00 »Tron*. Walt Disney.
VITTORIA 17.30—22.00 »Intime sen-sazioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vai avanti tu che mi vien di. ridere*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Storia di Piera*.
Aoru C,urica in okolico
SOČA 18.00—20.00 «Dan ko so se vsi smejali*.
SVOBODA 18.30 »Maskirani voznik*.
20.30 «Vojakova vrnitev*.
DESKLE 20.00 »Korenine prividov*.
Za goriško sekcijo društva prostovoljnih krvodajalcev so prispevali: družini Gandini in Bosio v počastitev spomina Rada Zeina 20.000 lir, Mario da Glessi 10.000 lir, delovni tovariši Jr. Antonia Franca s Kmetijskega nadzorništva 37.000 lir, Roberto Skarabot 12.000 lir, Renato Šinigoj 12 000 lic. Giorgio Bardusco
12.000	lir, Isidoro Prinčič 12.000 lir. družine Bosio, Ognibene in Santini
40.000	lir, Livio Brelli, Angelo Con-ti, Rinaldi Domini, Dante Paulin in Iolanda Pellegrini 50.000 lir, Noemi in Rinaldo Culot 25 000 lir, Michele Campanello 12.000 lir. Industrijski strokovni zavod v Gorici 30.000 lir.
13. MEDNARODNI SEJEM VZHODNIH DRŽAV
GORICA-Od 30. aprila do 8. maja 1983
URNIK:
ob delovnikih: od 15. do 21. ure
ob praznikih in predpražnikih: od 10. do 22. ure
OB DVEH ZELO ZANIMIVIH IN AKTUALNIH RAZSTAVAH VTRSTU
Tržaško gospodarstvo v 19. in 20. stoletju ter razvoj mesta zaradi industrializacije
Raziskovanje in spoznavanje preteklosti priteguje vedno širši krog ljudi, še posebno ko v njej iščemo korenine današnjosti. Metodološka prenovitev, ki jo je doživela v zadnjih dvajsetih letih zgodovina kot veda, je to zanimanje še povečala. Antropologija, sociologija, psihologija in druge vede so razširile obzorja zgodovine, ki se je omejevala le na obnavljanje «velikih» dogodkov. Z novimi oprijemi se je spremenilo tudi gradivo in ob arhivskih dokumentih so dobili polnopravnost tudi ustni viri, ikonografski material, orodje, urbanistični načrti itd.
V ta raziskovalni okvir spadata tudi razstavi industrijske arheologije, ki sta v teh dneh obogatili razstavno dejavnost v našem mestu v Trstu. Zgodovino industrializacije Trsta predstavljata s prikazom industrijskih zgradb in tako uvajata pristop industrijske arheologije, ki se je v šestdesetih letih razvila v Angliji.
Razstava v prostorih Pomorske postaje nosi naslov «Tržaško gospodarstvo med 19. in 20. stoletjema. Priredil jo je deželni raziskovalni inštitut sindikata CGIL. ki že vrsto let zbira gradivo o zgodovinskem razvoju tržaškega delavskega gibanja. Nad 200 fotografij prikazuje gospodarski vzpon Trsta, najpomembnejšega pristanišča v habsburški monarhiji v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tako s pomočjo zelo zanimivih fotografij, projektov in raznovrstnih dokumentov lahko dojamemo razvoj ladjedelstva, cestnega in železniškega omrežja, pristanišča ter tekstilne, prehrambene in kemične industrije. Veliko gradiva je posvečenega krajevnemu ladjedel-stvu, od začetkov (vojaški arzenal Pamfili) do ladjedelnic. Sv Marka, Sv. Roka v Miljah in Lloydo-vega Arzenala.
Zanimivi so tudi fotografski posnetki, ki prikazujejo gradnjo na-brežinskega vodovoda, a tudi sploh vsi tisti, ki dokumentirajo družbeno okolje, v katerem je tržaško delavstvo živelo in delalo. Da bi čimbolje prikazali spremembe v pioizvodnih procesih so priredite lji razstavili tudi orodje, ki so ga delavci pred uporabo strojev uporabljali zlasti v ladjedelstvu in gradbeništvu.
Metodološko zanimivejša, čeprav manj obsežna, pa je bila morda razstava v palači Costanzi pod naslovom »Gospodarski spomenik, mestni razvoj in industrializacija v Trstu od konca 18. do začetka 20. stoletja*. Razstavo je priredila tržaška sekcija združenja «Ita-nanw§tra» v sodelovanju z odbor-ništvom za kulturo tržaške občine ter z redom, arhitektov in inženirjev.	.
industrializacija ni spremenila le delovnih razmerij, ampak tudi prostor, v katerem je delavec živel. Gradnjo prvih tovarn je tudi pri nas spremljal razvoj infrastruktur, novih prometnih zvez, skladišč in stanovanjskih četrti. Mesto se je tako začelo širiti v smeri Rojana. Sv. Ivana in skednja. Ta razstava je tako zelo nazorno prikazala, s fotografijami in r. urbanističnimi načrti, kako je namestitev industrijskih obratov pogojevala razvoj Trsta.
Urbanistični razvoj mesta se je vidno spremenil zlasti v obdobju fašizma, saj je zgodovinsko središče postalo le sedež uradov in trgovin, medtem ko so oblasti izselile zlasti revnejše in delavske sloje v predmestne četrti. Sv. Vid, Stara mitnica, Rocol in Skoljet so bile kot stanovanjske četrti namenjene uradniškim slojem, Greta, Skedenj, Sv. Ana, Sv. Jakob hi Kjadin pa so postale delavske četrti. Fašistična stanovanjska po litika je očitno povezovala gradnjo delavskih stanovanj z industrijskimi obrati. Pri tem si lahko tudi postavimo vprašanje, ali ni »bo takrat, poleg vsega, tudi za načrtovano asimilacijsko politiko do takrat še popolnoma slovenskih rajonov, kot sami dokumenti takratne '-»ustanove za javno gradbeništvo* tudi jasno dokazujejo?
Po letu 1945, z izgubo zaledja, Trst doživi gospodarski zastoj, tudi na pristaniškem in ladjedelni-škem področju. Do tod torej zgodovina. Vendar pobudniki razstave v palači Costanzi predlagajo fukcionalno uporabo industrijskih spomenikov, ki bi jih morale krajevne ustanove vsekakor danes o-vrednotiti. saj je industrijska preteklost dediščina, ki je ne gre zavreči.
Zato sta zlasti zanimiva pred loga za pridobivanje novih socialnih površin v primeru skladišča ob glavni železniški postaji (silos) in bivše pivovarne Dreher. Skladi šča ob postaji so zgradili leta 1857, v njih so najprej uskladišča-li žito, nato so služili vojaškim namenom, med leti 1945-54 so v njih prebivali istrski begunci, v šestdesetih letih pa tudi družine, ki ,so doživele stanovanjske izgone. V zadnjih letih je bilo danili več predlogov za preureditev teh bivših skladišč v te ali one namene, še danes pa ni jasno, kaj sploh bo s to stavbo.
Upajmo, da je pobudnikom te razstave uspelo prikazati odgovornim pri krajevnih upravah, da je širjenje mesta v okolico in izpo-djedanje zelenih površin nesmiselno, še posebno ko se v samem mestnem središču nahajajo celi gradbeni kompleksi, ki danes le simbolizirajo preteklost Trsta. Naj omenimo, da bo razstava na Pomorski postaji zaradi velikega zanimanja, ki si ga vsekakor zasluži, odprta do prvega maja, torej le še danes in jutri.
MARTA VERGINELLA
S i
Med gradnjo nabrežinskega vodovoda v bližini kriške Brojnice v prvih letih stoletja.
...............................mi......
KAJ SO POKAZALI ZAČASNI PODATKI POPISA KMETIJSTVA
Goriška beleži izreden napredek vinogradništva
V	prejšnjem članku smo ugo tavljali dokaj neugodno upadanje kmetijsko izkoriščenih površin posebno v tržaški pokrajini. Z dodatnimi podatki, ki so na voljo, lahko postavimo tehtnejše loipo-teze o spremembah, ki so nastale v okviru temeljnega agregata, imenovanega poljedelsko (kmetijsko) izkoriščena površina ali SAU. Pri tem pa opozarjamo, da ni še mogoča izčrpna analiza, ker niso še znani podatki za vse skupine zemljiških kategorij, ki sestavljajo SAU (njive in vrtovi, sadne kulture s trtnimi nasadi, travniki pašniki).
ISTAT .je med začasne rezultate
2.	popisa kmetijstva uvrstil tudi nekaj osnovnih podatkov o številu vinogradniških obratov in o obsegu trtnih nasadov. Iz teh izhaja. da je v Italiji kmetij s trtnimi nasadi 18.1 odst. manj kot leta 1970. V največ ji meri je šte-vilo vinogradniških kmetij upadlo v severni Italiji, kjer jih je kar
27.9	odst. manj, v južni Italiji pa se je njihovo število zmanjšalo le za 8,5 odst. Skoraj polovico kmetij, ki jih je zajel popis, sestavljajo vsaj dehio trtni nasadi; več kot polovica vseh vinogradniških površin je v južni Italiji.
V	Furlaniji - Julijski krajini je v dvanajstletnem obdobju izginila vsaka deseta vinogradniška kmetija, nasprotno je število trtnih nasadov v istem obdobju naraslo za 567 ha ali 2,7 odst. S tem se je poprečni obseg vinograda povzpel na 62 arov, povečal se je tudi delež vinogradov v SAU (8 odst. izkoriščene površine).
Število vinogradniških obratov se je na Tržaškem zmanjšalo za 369 enot ali 18 odst., obseg trtnih nasadov se ,je od leta 1970 skrčil za 175 ha ali za tretjino tedanjih vinogradov. Delež vinogradnikov med kmeti je na Tržaškem zelo visok, saj ima skoro tri četrtine kmetij trtne nasade, njih površina obsega 11 odst. kmetijsko izkoriščene površine v pokrajini.
V	obdobju med popisoma je izreden razmah na področju vinogradništva doživela Goriška: površina vinogradov se je raztegnila za 1072 ha ali 41,9 odst. obsega iz leta 1970, vinogradniških kmetij je za 12 odst. manj, pa prečna površina vinograda pa že presega 1,5 ha, kar je posledica koncentracije posesti. Zanimiva pokazatelja sta še: delež trtnih nasadov, ki presega 20 odst. kmetijsko izkoriščene površine in odstotek vinogradniških kmetij, ki je 69,5 odst. vseh goriških kmetij.
Videmska provinca beleži 7.6-odstotno zmanjšanje vinogradniških obratov in enakovredni porast površin. V Pordenonu pa so doživeli nazadovanje tako števila vinogradniških kmetij (—11,1 odstotka) kot obsega trtnih nasadov (69,8 odst.).
Iz gornjega lahko ugotovimo, da sta na ugodno deželno poprečje vplivala predvsem pozitivna trenda videmske predvsem pa gori-ške pokrajine, kjer je vinogradništvo doživelo razmah, ki ga je bilo sicer slutiti, vendar ni bil znan obseg rasti kot tudi ne nekateri spremljajoči pojavi (širjenje nasadov in Istočasno prehajanje manjših nasadov v večja posestva). Precejšnjemu nazadovanju vinogradov na Tržaškem je bržkone razlog opuščanje vinogradov za voljo pomanjkanja infrastruktur vzdolž kriškega in kontovelskega brega ter v podobnih težje dosegljivih terasastih nasadih.
Med objavljenimi začasnimi rezultati popisa kmetijstva so še po-
O S 03 o* m	močno	upadanje	živinoreje	
	KMETIJE	S TRTNIMI NASADI		
	število	površine s	odstotki	delež
	vinograd	trtnimi	vinograd-	trtnih
	niških	nasadi v	niških	nasadov
	kmetij	ha	kmetij	SAU
Pordenon	14.991	8.814	66.6	10.8
Videm	15.814	8.813	40.1	5,2
Gorica	2.410	3.632	6*5	20,2
Trst	1.686	353	74,4	11,1
FJK	34.881	21.612	51,6	8,0
severovzh.				
Italija	305.362	216.030	55.6	7,6'
severna				
Italija	491.716	328.431	47,0	6,1
ITALUA	1.605.785	1.139.366	49.0	7,2'
Pred 10 leti je umrl biolog Zmago Bufon
datki dveh vej živinoreje: gove doieje in prašičereje, ki jo bomo v tem prikazu le omenili.
V vsedržavnem merilu so ugotovili, da je bilo ob popisu približno 8.5 milijona glav goveda, kar je za 2,4 odst. manj kot leta 1970. V naši deželi so našteli približno 190 tisoč glavr goveda, kar je za 35 tisoč ali 15,7 odst. manj kot ob prejšnjem popisu. ,
Na Tržaškem je bilo oktobra lani 1140 glav goveda. V primerjavi z letom 1970 je goveda za 945 glav ali 45,3 odst. manj.
Upamo si trditi, da je tako strm padec števila govedi v tržaški pokrajini povzročilo tudi opuščanje travnikov in pašnikov, ki v okviru kmetijsko izkoriščene zemlje zavzemajo levji delež površine (leta 1970 so travniki in pašniki ob-segli 62 odst. SAU), Temu lahko dodamo še skrčenje vinogradniških površin, ki je točno znano, vendar je ob površini 4705 ha, kolikor znaša skrčenje SAU v obdobju med popisoma, malenkostno.
Začasni podatki zadnjega popisa kmetijstva delno spreminjajo podobo kmetijskega sektorja v naši deželi in v njenih štirih pokrajinah. Splošna ocena, ki jo lahko izrečemo, ne more mimo u-gotovitve, da so malodane vsa
pokazatelji negativno usmerjeni. Vendar nas ue sme negativni predznak. ki ga vse prepogosto srečujemo, obda ati z malodušjem, ker je predvsem izraz presnavljanja družbenoekonomske strukture na obravnavanem območju. Pomembnejše je primerjanje pa krajinskih trendov z državnimi oziroma deželnimi, ki nam pa vedo, ali je upadanje v skladu z gibanjem na državni ali deželni ravni.
Poznamo pa tudi primer razvoja s pozitivnim predznakom v vina gradništvu na Goriškem in to v takem obsegu, da gotovo prekaša marsikateri iz.venkmečki gospodarski sektor in s tem dokazuje, ka liko je še neizkoriščenih možna sti za razvoj kmetijstva.
Za Tržaško, ki žal ne pozna pozitivnih premikov, veljajo se zmeraj ocene, ki so bile izrečene na prvi pokrajinski konferenci o kmetijstvu v Trstu; [»udarjale so velik prispevek, ki ga kme tijstvo prinaša narodnemu da hodku mesta. Pri tem ne gre pa zabiti intenzivnih kultur kot so vrtnarstvo in cvetličarstvo, ki kljub razmeroma majhnim površinam obdelane zemlje ustvarjajo dokajšnjo vrednost.
BRANKO JAZBEC
Na današnji dan pred desetimi leti je v Ljubljani umrl naš tržaški rojak, višji kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije prof. Zmagoslav Bufon. Smrt ga je ugrabila malone nepričakovano in sredi de la, saj je le dober mesec pred smrtjo zaključil drugi del enega svojih glavnih znanstvenih del, razprave z naslovom «Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujenju», ki mu jo je objavila Slovenska matica in katere tretji del je pravkar pripravljal. Z njegovo smrtjo smo Slovenci izgubili uglednega naravoslovca in naravoslovnega zgodovinarja, ki je s svojo delovno vnemo veliko prispeval k osvetlitvi pomena naravoslovja v narodnem prebujanju Slovencev in pri njihovem kulturnem razvoju, hkrati pa močno obogatil tudi strokovno slovstvo na področju biologije.
Zmago Bufon se je rodil v Trstu 16. avgusta 1910 v zavedni slovenski družini. Njegov oče Ivan, ki je bil zaposlen kot uradnik na železnici, ni mogel dolgo prenašati novih razmer v Trstu, divjega naraščanja italijanskega šovinizma, ki se je že prelevljal v odkrit fašizem in se je zato s svojo družino preselil v Ljubljano, kjer je Zmago najprej končal osnovno šolo, nato nadaljeval šolanje najprej na realki, nato pa na filozofski fakulteti ljubljanske univerze, kjer je 1934. leta diplomiral v biologiji. Dve leti je nato čakal na priložnostno zaposlitev in ko je v Sloveniji ni bilo najti, se je jeseni 1936 odpravil v Danilov-grad v črni gori, kjer je ostal tri leta, nakar je dobil mesto su-plenta v Bjeljini v Bosni, kjer je ostal le leto dni. nato pa se je zaposlil v Novem Sadu, kjer je ostal na učiteljišču le nekaj mesecev od oktobra 1940 do aprila 1941, ko so nacifašisti napadli in razkosali Jugoslavijo. Tedaj se je Zmago vrnil v Ljubljano, se zaposlil in se povezal v Osvobodilno fronto, v osvobodilno gibanje, v katerega je bila vključena vsa družina. Ko mu je bilo sredi 1944 zaradi aretacij v družini v Ljubljani prevroče. je odšel v partizane in bil najprej borec IX. brigade, nato je na osvobojenem ozemlju najprej de’al pri Gospodarski komisiji v Črnomlju, nato pa je poučeval na gimnaziji v Starem trgu. kjer so ga zajeli domobranci in ga zaprli, a mu je malo pred koncem vojne uspelo pobegniti in je osvoboditev dočakal v ilegali.
Koj po osvoboditvi se je zaposlil v svojem poklicu v Ljubljani, vendar ga že jeseni 1943 srečamo v Trstu, kamor ga je kot Tržačana pozval Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor. Toda, če ni bilo Zmagu Bujonu, kot mnogim Slovencem na Tržaškem, dano v otroških letih, da bi normalno živel in se razvijal v svojem rojstnem kraju. mu tudi sedaj, ko se je po tolikih letih vrnil kot zrel človek, da bi s svojim bogatim znanjem in. tlelikipi, navdušenjem pomagal popravili zlo, ki ga je slovenskemu človeku povzročil fašizem, ni bilo omogočeno normalno življenje in delo. Oktobra 1945 so ga si ccr zavezniške šolske, oblasti namestile, a ni na slovenski gimnaziji in na slovenski trgovski aha demiji poučeval niti vse prvo šolsko leto. ker so ga že v marcu 1946 odslovili, podobno kot nekatere njegove kolege, ker se pač niso hoteli ravnati po zavezniških diktatih, pač pa so poslušali nasvete našega PNOO. Poleg tega je bil Zmago Bufon politično močno angažiran, seveda v naprednem g!banm Sbvensko-italijanske antifašistične unije, ki zavezniškim oblastem in njihovim domačim, tržaškim zaveznikom ni bila po godu.
Prehodno je bil po odslovitvi s šole zarodi svojih naprednih stališč, zaradi katerih je prišel v svqr s takratnim zavezniškim častnikom Simoni jem. ki je odgovarjal za šolstvo, zaposlen pri «Ljud-skem tedniku», kjer sta se iz enakih razlogov zaposlili tudi profesorici Nada Rupel in Nada Mra-kovčič. Zmago Bufon je pisal predvsem članke poljudnoznanstvenega značaja, razne ocene tovrstnih publikacij in druge priložnostne stvari, vse z metodično resnostjo in analitičnostjo. In čeprav je v delo vložil svoje bogato zna-
HiiiiiiiiiiiiHiiiimtmiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiMiimiiiiiifiuiiiiifiinMiitiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitimiiitiiiiin
Patronat KZ - INAC svetuje
Dodatek družinske doklade bodo začeli izplačevati od 1. julija 1983 dalje
VPR.: tNa začetku letošnjega leta se je toliko govorilo, da bodo povišali družinsko doklado za t\se delavce, sedaj pa je vse u-tihnilo. Mislil sem, da bom na zadnji plači prejel kaj več za ženo in enega otrolca v breme, vendar je kvota ostala nespremenjena. Kdaj bo kaj novega, ali so bile le prazne obljube?» S. O.
Zakonski odlok štev. 17 z dne 29. januarja 1983 priznava odvisnim delavcem pravico do dodatka pri otroški dokladi za otroke v breme, ki niso še dopolnili 18. leta starosti. V bistvu bo sedanja družinska doklada ostala nespremenjena za vse dosedanje upravičence, nekateri odvisni delavci pa bodo na podlagi dohodka imeli pravico do višjega ali nižjega da datka otroške doklade. Ta da datek pa bodo začeli izplačevati od 1. julija 1983 dalje.
Pa analizirajmo vsaj okvirno, kaj predvideva zakonodaja:
1.	Upravičenci so le odvisni delavci v zasebnem ali v javnem sektorju, ki imajo v breme enega ali več otrok, se pravi, da že uživajo vse pravice na področju zdravniškega varstva, ki imajo svojo osnovo v rednem delovnem razmerju. Ni torej predviden da datek za zakonca v breme, temveč le za mladoletne otroke; da datek pritiče tudi upokojencem.
2.	Za določitev višine dodatka je merodajen dohodek, ki ga je z davčno prijavo javila v prejšnjem letu dotična družina, se pravi odvisni delavec oziroma upa kojenec, njegova žena oziroma mož in pa mladoletni otroci v breme. Vsega skupaj so določili 16 dohodkovnih razredov, ki gredo od najmanj 8 milijonov lir do 23 milijonov lir.
3.	Dohodek ugotavljamo na o-
snovi potrdil oziroma odgovomost-nih izjav, ki jih upravičenci ma rajo vsako leto predstaviti sva jemu delodajalcu, oziroma zavarovalnemu zavodu z globalnim družinskim dohodkom.
Vzemimo nekaj praktičnih primerov: za dohodke do 8 mi Lija nov lir pritiče za enega otroka
45.000	lir dodatka na mesec, za dva pa 90.000 lir; čim se viša doha dek, se sorazmerno zniža višina dodatka: tako za dohodek do 11 milijonov lir pritiče 27.000 lir da datka za enega otroka, za dva pa 66.000 Ur; kdor ima nad 13 milijonov Ur dohodka, ne dobi da datka za enega samega otroka, za dva otroka v breme pa mu pritiče 42.000 lir; če družinski da hodek presega 18 miUjonov Ur, nima odvisni delavec z dvema a trokoma v breme pravice do da datka. če pa ima tri aU več a trok, mu pritiče določen dodatek.
nje z zavestjo, da opravlja koristno delo, to vendarle ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
In ker je spoznal, da v takih okoliščinah v Trstu ne bo mogel dati tega, kar bi bil rad dal, ko je spoznal, da svojega znanja ne bo mogel primerno posredovati, se je odločil za vrnitev v Ljubljano, kjer je ostal do zaključka šolske ga leta 1954. Od tod so ga pozvali v Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer je delal in ustvarjal do svoje smrti, do 29. aprila 1973.
Zmago Bufon je zapustil bogato dediščino. Njegova bibliografija obsega štiriinosemdeset enot. večja znanstvena dela mu je objavila Slovenska matica, ostale znanstvene razprave in strokovna dela pa so objavljale razne slovenske publikacije kot npr. Slovenski biografski leksikon. Biološki vestnik, Proteus itd., sodeloval pa je tudi pri Enciklopediji Jugoslavije. Prevedel in dopolnil je osem poljudnoznanstvenih naravoslovnih knjig. Sestavil in objavil je sedemintrideset biografij naravoslovcev itd.
Ne bomo nava jali naslovov vseh daljših in krajših tekstov, ki jih je Zmago Bufon objavil, pač pa bomo ta priložnostni zapis zaključili z odstavkom iz Zbornika 2a zgodovino naravoslovja in tehnike, v katerem je Marije Gosar med drugim zapisala:
t »Zavzetost za lepo slovensko besedo, ki jo zasledimo v vseh njegovih delih, odkrijemo tudi v prevodih, ki imajo vsi. naravoslovno vsebino. Poudariti je treba, da
knjig ni le prevedel, ampak še temeljito dopolnil z zanimivostmi iz živega sveta pri nas. Čeprav so ta obsežnejša dela poljudnoznanstvena in namenjena predvsem mladini, avtorju ni -Mila.odveč izbirati pristne in lepe slovenske izraze za strokovne pojme. Izkal je ali celo na novo koval Uidi slovenska imena živali, predvsem ptičev. če jih še nismo, imeli, bfno-ge pohvalne ocene potrjujejo, da mu je to uspelo.»
FRANE UDOVIČ
Lep in poučen izlet s KASTA v Anhovo in Brda
Energetika, cement in cementni proizvodi ter vino. To so bile glavne teme ponedeljkovega izleta na Goriško, ki ga je v sodelovanju z Društvom računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice organiziral Ki ozek absolventov sla venske Trgovske akademije — KASTA.
Izletniki so si najprej ogledali gradbišče nove hidroelektrarne v Solkanu, kjer so jili seznaniU s potekom del in kjer so razvili zanimivo diskusijo o energetskih virih in posebno o karakteristikah in razlikah med liid o in atomskimi centralami. Hidrocenti ala v Solkanu bo začela poizkusno obratovati verjetno že v teku leta.
Naslednji obisk je bil v cementarni Salonit v Anhovem, kjer so si ogledali kamnolom Rodež in no vo cementarno. Tu so so izletniki seznanili s celotnim proizvodnim procesom ter so si ogledali sodobne naprave, ki jih upravljajo v celoti preko računalnikov. Z inženirji in tehniki so se razgovarjali o uspeliih in problemih delovne organizacije. ki s svojimi desetimi TOZD in 2600 uslužbenci proizvaja poleg drugega nad milijon ton cementa letno s katerimi doprinaša h kritju domačih potreb in je ude ležena z nad 36 milijoni dolarjev v izvozu. Na dan je prišel niz zelo zanimivih podatkov. Med vsemi samo dva: cementarna jrorabi približno 8.000 kubikov plina na uro in njena letna električna potreba znaša skoraj celotno proizvodnjo srednjemanjše hidrocentrale.
Po zelo okusnem kosilu v jedilnici cementarne so se izletniki po-daU v goriška Brda. V Gonjačah so položili venec k spomeniku stolpu padlim borcem iz Brd in Benečije, kjer jim je goriški kolega [»dal zgodovinski oris Brd in od koder sega prekrasen razgled na vso pokrajino. Sledila je zaključna točka izleta: obisk zadružne kleti v Dobrovem, kjer v sodobnem predelovalnem objektu združuje svoj trud za dosego vedno boljše kvaliteti1 domačih vin 1.250 kooperantov. Merlot, rebula, tokaj in pinot so bili glavna tema razgovorov in pa izredno dolge in močne... pokušnje. Domačini so gostom pripravili zares topel sprejem, tako da je bil večerni odhod kar težka odločitev.
Izredno uspel izlet, torej, ki je še bolj »zacementiral* prijateljske vezi med KASTA in pa Društvom računovodskih in finančnih delavcev iz Nove Gorice.
K. J.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Hišna rubrika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Quark — potovanje v svet znanosti
14.50	«Požigalec» - TV film
15.40	šola in vzgoja
16.10	Risanka
16.30	Objektiv na...
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV DNEVNIK - Flash
17.05	Neposredno preko tvoje antene
17.10	Risanka
18.00	Danes za jutri
18.30	Programi pristopanja
18.50	Stanlio in Olio, komični filmi
19.00	Dogodki, osebe in osebnosti,
19.45	Almanah
V jemenske razmere
20.00	TV DNEVNIK
20.30	Tam tam — aktualne teme
21.25	«Ascensore per il patibolo* -film
22.20	TV DNEVNIK
22.25	«Ascensore per il patibolo* -film, H. del
23.05	Šola in vzgoja
23.35	DNEVNIK - Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmere
Drugi Kanat
10.15	- 13.30 Kinematografski pro gram
72.30	Opoldanski program
13.00	TV DNEVNIK ob i3. uri
13.30	Imola — avtomobilizem — Formula 1
14.00	16.30 Tandem 1
14.20	Dedalo — 1. del
14.40	Risanka
14.50	Dedalo — 2. del
15.15	TV film iz serie «La pietra di Marco Polo*
15.40	Rebus
16.00	Po mojem
16.10	Risanka
16.30	Šola in vzgoja
17.00	«Boomer inteligenten pes* -TV film
17.30	DNEVNIK - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenski program o turizmu in prostem času
18.40	TV DNEVNIK - Šport
18.50	TV film iz serie »Le strade di San Francisco* Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK
20.30	»Portobello*
22.00	DNEVNIK
23-10 Dossier — tedenski dokument
23.05	»Luigi Ganna detective* — serijski film
23.55	TV DNEVNIK — Zadnje vesti
Tretji kanal- o«
10.15	- 12.30 Kinematografski pro’ grami
15.35	Ko'esarske dirke
16.50	- 17.05 Golf: Open dTtalia
17.25	Boccaccio & C. — Televizijska privedba
18.25	Glasbeni program
19.00	TV DNEVNIK
19.35	Podatki o mornanci iz Sor-renta
20.05	šola in vzgoja
20.30	»Nabuko* — opera
12.43 TV DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.55	- 10.35 TV v šoli
17.25	Festival plesnih orkestrov
17.55	Tarzan — ameriška risanka
18.25	Obzornik
18.40	Inovacije, ki živijo
Tekstila industrija sodi med najstarejše industrijske veje na svetu. Delovni postopki so znani. Toda kljub sodobnim in učinkovitim strojem se lahko izboljša organizacija, ki pripelje do povečane učinkovitosti. Prav izboljšana
organizacija je inovativni pa stopek, s katerim so v kranj: skem 1BI pospešili in u-skladili proizvodnje, odpravili vmesna skladišča in do segli, da je pot od slivovega bombaža do gotovega izdelka dolga samo 9 dni. S tem so postali 5-krat bolj učinko viti kot najbolj produktiv na sorodna tovarna na sve tu. Inovacija je povečala do hodek in standard vseh za poslenih.
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Skala, dokumentarna oddaja Proti koncu 19. in v za četku 20. stoletja se je za nimanje za alpinizem razšk rilo tudi v naše kraje. Dne li smo nekaj izvrstnih gor skih vodnikov kot sta bila' Komaca iz Tiente in Oj cinger iz Ovčje vasi, imeli smo dr. Henrika Tumo. ple zalca, teoretika in imeno slovca Julijskih Alp, imeli -neformalno društvo Dren,, katerega člani so bili prvi Slovenci, ki so sami, brez pomoči vodnika, preplezali severno triglavsko steno;, manjkala je le trdna orga nizacija, ki bi vsa priza devanja in hotenja poveza la in omogočila sistemati čno uvajanje alpinizma na Slovensko. Slovensko pla ninsko društvo je s svojim delovnim geslom — ohraniti naše gore pred nemštvom — opravilo nadvse pomembno nalogo, toda razvijalo se “je' predvsem kot neke vrste ga spodarska organizacija, ki naj skrbi za gorske poti in' gradi planinske domove, vsem drznejšim prizadeva ‘ njem. alpinizmu hi' hoji po nezavarovanih poteh pa tli bilo naklonjeno.
Rod, ki se je začel udejstvo vati v, planinstvu po prvi, svetovni vojni, je natanko ve del, kaj hoče in kaj potre,, buje in bil je tudi dovol; revolucionaren, da to izpe. lje. Tako je bil po nekaj letnih pripravah februarja 1921 ustanovljen Turistovski klub Skala s centralo v Ljub ljani.
20.45	Zrcalo tedna
21.05	Nočni kino:
Nepotopljiva Molly Broun — ameriški film
33.05	Poročila
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Pogovor z Aldom Ruplom o slovenski mladini GORICA — Razstava fotografij i Rafaela Podobnika LJESA — Sprehod po Naidiških da linah
17.30	TVD novice
17.35	TV šola
18.00	Visoki pritisk — glasbena oddaja
19.00	Aktualna tema s.
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
30.30	Tri barabe in policaj,— film.
31.55	Turistični atlas
22.10	TVD' danes
22.25	Kdo pozna umetnost?
ZagreD
17.45	Pogled
18.25	Kronika občine Reka
18.45	šola zalenega načrta,
19.30	TV dnevnik
20.30	Galaktika - nadaljevat**
20.50	Zabavno glasbena oddaja ,j
21.50	Kulturni magazin	. t
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: 8.40 Glasbena matineja;
10.10	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo: 11.30 Poldnevniški raz gledi: Beležka; 12.00 Ena bolha me grize; 13.20 Naša gruda; 14.10 Roman v nadaljevanjih: A Capuder: »Rapsodija 20»; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16 00 Ivan Trinko ob 120 letnici rojstva; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: »Naša pesem 1982»; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Imena naših vasi.
KOPER
(Siovensk rrogrgrn)
6.30,	13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar;
6.15	Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved piogramov;
7.15	Val 202; 12.40 Glasba, pred stavitev programa, Zanimjvo in Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje; 14.00 Prisluhnite med glasbo: Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 O-bjave in glasbe.
KOPER
(Itoillonsk program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,14.30.
17.30,	19.00 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00
9.30	Jutranji variete; 9.30 Lucia-novi dopisi; 10.00 Glaisbena oddaja: 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mla dih; 11.30 S prve strani: 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Oddaja o kulturi in umetno sti; 15.45 Pesem tedna in lahka glasba; 16.15 Orkester »La Vera Romagna*; 16.55 Turistični napotki; 17.00 Glasbena oddaja; 17.32 Grand prix; 18.45 Glasbena oddaja.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00 12.00,
13.00,	14.00, 15.00,	17.00	19.00.
21.00,	23.00 Poročila; 6.00 9.00'Ju banji programi; 9.00 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.00 Prosti kotiček; 11.10 Mednarodna lahka glasba; 11.34 Jaz, Claudio;
12.30	Ulicg Aslago Tcnda, 13.30 »Paštna kočija* . nadaljevanka; 13.37 Master; 14.28 šola in vzgoja;
15.03	Homo sapiens; 16.00 II pa ginone; 17.30 Globetrottef : glas ba; 18.00 Glasbeno zabavanje;
18.30	Lov na junaka; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Nabožna oddaja:
19.30	Jazz glasba; 20.00 Ernestita oblečena v belem; 20.30 Vrtiljak;
21.03	Iz avditorija v Turinu, »Sta j(ione Primavera 1983»; 22.50 Da nes v parlamentu; 23.05 Telefon ski pogovori; 23.28 Zaključek pro gramov j
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 7.00, 8 00, 9.00, 10.00
11.00,	12.00 14.00.	19.00. 21.00.
22.00,	23.00, 24.00 Poročila 6.10
6.45	in 7.35 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.25 Spre hod po tržnici; 7.45 Iz naših spo ' redov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbena pravljica;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Re zervirano za...; 11.05 Ah pozna te?...; 11.35 S pesmijo jx> Jugo slaviji; 12.10 lz glasbene tradici je jug. na/odov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 človek jn zdra vje; 14.05 E. Adamič: Iz moje mladosti: 14.25 Naši poslušalci če stitajo; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Napotki za turiste; 15:35 Ob vestila in zabavna glasba; 13.50 Radio danes, radio jutri; 16 00 Vri. tiljak; 17.00 Studio ob 17. iri; 18.00 Pojemo in godemo: 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci':
19.45	Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vatu zai gramo; 21.05 Oddaja o morju:'
22.15	Informativna oddaja; 22.25 lz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno: 0.05 Nočni program glasba.
NOGOMET
V KVALIFIKACIJAH ZA EP («UNDER 2h)
KOŠARKA
JUTRI V PRVENSTVU C1 LIGE
ZASLUŽENA ZMAGA ITALIJE V TRSTU Slovo jadranovcev pred «play-offs
«Azzurri» pred več kot 15.000 gledalci premagali Cehosiovake Dossena in Giordano (strelec obeh zadetkov za Italijo) odlična
Italija - ČSSR
2:1 (2:0)
STRELCI: v 34. min. Giordano, v nun. Giordano (iz 11-metrovke), v 80. min. Jeslinek.
ITALIJA: Rampulla, Bergomi, Gada, Caricola, Bonetti, Icardi, Mauro, Battistini. Giordano, Dossena, Mancini (od 82. min. Valigi).
ČSSR: Stejskal, Čovanec, Silhavj, fflučki, Kubik, Herda, Pavlik, Kno-niček (v 46. min. Siva), Jeslinek, Griga (od 71. min. Bertalan), Ko-vačik.
SODNIK: Marquez Pires (Portugalska).
KOTI: 5:1 za Italijo; gledalcev kot 15.000 za zaslužek 81 milijonov lir.
Italija se je oddolžila ČSSR za P°raz v gosteh in je v sredo v Trstu Zasluženo zmagala in za nameček se z istim izidom kot je v prvi tekmi * ČSSR izgubila. S to zmago pa so *azzurri» dohiteli Cehosiovake na vrhu lestvice pete izločilne skupine *® EP za nogometaše pod 21. letom.
Izjavi po tekmi	I SKUPINA 1: Belgija - NDR 2:1;
Vicini, trener »azzurrov*: »Mislim, | LESTVICA: Belgija 8 točk (4 sre-
Skuplna 5 EP aunder 21»
DOSEDANJI IZIDI Ciper - Romunija 1:2; Italija -Romunija 2:0; ČSSR - Italija 2:1; Ciper - Italija 0:1; ČSSR - Ciper 2:0; Ciper . ČSSR 1:4; Italija - ČSSR 2:1. LESTVICA
CSSR	4	3	0	1	9:4	6
"*iiJa	4	3	0	1	6:3	6
Romunija	2	1	0	1	2:3	2
C'Per	4	ft0	4	2:9	0
PRIHODNJE KOLO Romunija - ČSSR (14: 5.)
Srečanje v sredo v Trstu je bilo da zadovoljivi tehnični ravni, tako ca so številni gledlaci zadovoljni Zapustili stadion. Nasproti sta si sta-d dve nogometni šoli: na eni strani •azzurri* z dobro obrambo in »vertikalno igio», na drugi strani Čehoslo Jjaki z donavsko nogometno šolo. gagali so italijanski reprezentanti. 8°stje pa niso razočarali. Nasprot-no: enakovredni so bili «azzurrom», •ded katerimi sta bila gotovo najzaslužnejša za zmago hitri in spretni Giordano, strelec obeh zadetkov, in Dossena. ki je bil na sredini igrivi® gonilna sila Vicinijevega mo-stva in gotovo tudi najboljši mož na igrišču.
In_ tudi pri gostih sta bila naj-"dljša »starejša predstavnika* v jdostvu: branilec čovanec in desno krilo Pavlik, sicer tudi igralca Cmnske reprezentance ČSSR.
•""»Mini,,,,,
da smo zasluženo zmagali. Posebna pohvala pa gre Dos šeni in Giordanu, ki sta izredno požrtvovalno igrala, in to za moštvo.*
Packert, trener ČSSR: »Italija je sicer zasluženo zmagala, v drugem polčasu pa smo bili mi nedvomno boljši. Moram pa tudi dodati, da bi lahko v Trstu dosegli kaj več, ko bi ne v prvih minutah srečanja zamudili tri ugodne priložnosti za zadetek. Od Italijanov sta bila najboljša Dossena in Giordano.* (bi)
Kvalifikacije za EP
V okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo so v sredo odigrali osem srečanj, v katerih najbolj preseneča visoka zmaga Sovjetske zveze proti Portugalski. I-zidi v posameznih skupinah so naslednji:
Čanja), Škotska 3 (4), Švica 3 (3), NDR 0 (3).
SKUPINA 2: Sovjetska zveza -Portugalska 5:0; LESTVICA: SZ 4
(2)	, Portugalska 4 (3), Poljska 3
(3)	, Finska 1 (4).
SKUPINA 3: Anglija - Madžarska 2:0, Danska - Grčija 1:0; LESTVICA: Anglija 8 (5), Danska 5 (3), Madžarska 4 (3), Grčija 3 (4), Luksemburg 0 (5).
Doma bodo igrali proti moštvu Portorecanatija ■ Naši nesporni favoriti
NAMIZNI TENIS
Jadran bo jutri opravil poslednjo | vati veliko število navijačev saj bo tekmo regularnega dela prvenstva' to zadnja tekma regularnega dela C-l lige. Doma bo igral proti moštvu i prvenstva naših fantov. (Niko) Portorecanatija.
Naši košarkarji bodo v tem srečanju ne samo branili prvega mesta na lestvici, temveč tudi nepremagljivost domačega igrišča. Jadran je namreč edino moštvo v ligi, ki še ni izgubilo doma.
V prvem srečanju v Portorecanati-ju je Jadran igral eno slabših tekem letošnjega prvenstva, kljub temu pa je zmagal, in to z izidom
SKUPINA 4: Wales - Bolgarija £j^a/košark™-jTfe“zgubljalTsM
točkami razlike, ko pa se je domači
1:0; LESTVICA: VVales 5 (3), Nor veška 3 (3), Jugoslavija 3 (3), Bol garija 1 (3).
SKUPINA 6: Avstrija - ZRN 0:0, Severna Irska - Albanija 1:0; LESTVICA: Avstrija 7 (4), Sev. Irska 7 (5), ZRN 5 (4), Turčija 2 (4), Albanija 1 (5).
SKUPINA 7: Španija - Irska 2:0; LESTVICA: Španija 7 (4), Nizozemska 5(4), Irska 5 (5), Malta 2 (3), Islandija 1 (4).
iiMiiitttiimmtntiiiimmnintiniiiitiiiiiiiiiiiiiaiiitttiiittfttiiiiititiittiitiiiiMiiiiiiiitM
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠPANIJI
Saronniju deveta etapa
Španec Lejarreta na čelu skupne lestvice
ZARAGOZA — Svetovnemu prvaku Saronniju se je naposled posrečilo osvojiti etapo na krožni dirki po Španiji. Šlo je za 183 km dolgo deveto etapo, ki pa ni vplivala na urvstitev na čelu lestvice, saj so domala vsi najboljši kolesarji prispeli na cilj s približno enakim časom. Španec Lejarreta, ki je na predvčerajšnji višinski etapi na kronometer znatno utrdil svoje prvo mesto, je torej še naprej glavni favorit dirke, saj je Francoz Hinault zelo popustil.
VRSTNI RED 9. ETAPE 1. Saronni (It.), ki je progo prevozil v 4 urah 31’01” s poprečno hitrostjo 40 km na uro. 2. Munoz (Šp.) po 4”, 3. Fignon (Fr.) po 5”, 4. Vanderaerden (Bel.) po 6”. 5. Lejarreta (Šp.), 6. Hinault (Fr.) po 8”, 7. Cueva (Šp.) in večja skupina kolesarjev v Hinaultovem času.
LESTVICA
1. Lejarreta (Šp.). 2. Gorospe (Šp.) po 33”, 3. Fernandez (Šp.) po 35”, 4. Munoz (Šp.) po 2T3”, 5. Coli (šp.) po 2'I6Vv «• Hipault (Fr.) po 2'35”.
Na dirki dežel spet Eriksenn
EMPOLI — Danes Kim Jolin E-riksenn je zmagal tudi na včerajšnji tretji etapi kolesarske dirke dežel od Passignana sul Trasimeno do Empolija (skupnih 164 km). Na skupni lestvici pa ni prišlo do posebnih sprememb. Še vedno vodi Kubanec Gonzales pred Avstralcem Wechselbergerjem (8” zaostanka), Italijanom Moronijem (po 12”), E-riksennom (po 16”! in Jugoslovanom Ropretom (po 17”) Drugi Jugoslovan, Čerin, je z zaostankom 34” na 11. mestu.
NOGOMET
RIM — V prijateljskem srečanju je italijanska olimpijska reprezentanca brez težav z 2:0 (1:0) pre magala Irsko.
Italijanski pokal
TURIN — Z zmago proti Catanza-ru (2:0) se je tudi Torino uvrstil v četrtfinale italijanskega nogometnega pokala.
trener Bolognini odločil za obrambo »mož-moža*. je našel Jad anov trener Jože Splichal protiutež, ki je odločila srečanje. Štiri Jadranovi košarkarji so se namreč pomaknili na desni del igrišča, in tako je lahko Marko Ban na levi strani igral v napadu «1:1». Vsakič, ko je Marko dobil žogo, je brez težav premagal svojega nasprotnika in nemoteno polagal žogo skozi obroč. Ta akcija pa se je ponovila kar desetkrat zaporedoma in s tem je bilo tudi srečanja! konec.	|
Glede moštva iz Portorecanatija j naj dodamo, da je le to imelo podobno «zgodovino» kot Jadranovo. I Pred nekaj leti je namreč začelo | nastopati v prvi diviziji, da bi se bliskovito povzpelo do C-l lige. V tej sezoni pa je ekipa ostala brez nekaterih ključnih igralcev, ki so prestopili k profesionalnim moštvom. To se je seveda ekipi krepko pozna lo, saj je doslej dosegla le sedem zmag in kač 21 porazov. S poprečno igro pa je moštvo tudi izgubilo svoje navijače in nazadovanje v nižjo ligo je bilo tako neizbežno.
Kljub temu da bodo naši košarkarji v jutrišnji tekmi igrali proti poprečnemu moštvu, proti kateremu so seveda nesporni favoriti, je pričako-
Mladinsko DP v Novari
Koristna izkušnja ža Domovi igralki
V ponedeljek se je zaključilo mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem sta v kategoriji mladink nastopali tudi Domovi zastopnici Sonja Lutman in Sabina Padovan. Goriški igralki nista v hudi konkurenci dosegli vidnejših rezultatov, vseeno pa je bilo že dejstvo, da sta si priborili pravico do nastopa, lep uspeh. Lutmanova je imela med posameznicami smolo, saj je bila v kvalifikacijski skupini izločena zaradi slabše razlike v setih. Potem ko je premagala predstavnico iz Sicilije, je po izredno raz-
burljivem tretjem setu nepričakovano klonila igralki iz Umbrije. V odločilnem srečanju pa je naša i-gralka zaigrala dobro in premagala močno predstavnico iz Piemonta, vendar je slednja zaradi boljše razlike v setih napredovala v nadaljnje kolo. V igri dvojic pa sta naši igralki zaigrali nekoliko nepovezano in izgubili obe srečanji, čeprav nasprotnice niso bile izredno močne. (MAL)
Začetek ni bil najboljši
TOKIO — Svetovno namiznoteniško prvenstvo se ni najbolje pričelo za Italijo in Jugoslavijo. Med moškimi je Italija gladko s 5:0 zgubila proti Angliji, Jugoslavija pa je s 5:1 odpravila Južno Korejo, vendar je s 5:4 klonila Franciji. Jugoslovanska ženska vrsta je doživela dva poraza: s 3:1 proti Nizozemski in s 3:2 proti ZRN. Med ženskami.je Italija, ki nastopa v 2. kategoriji (c skupina) s 3:0 zgubila proti Kanadi.
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Derbi Našemu prapor ju
Igralci z vznožja Brd premagali štandreško Juventino
Naš prapor — Juventina 3:2 (15:9, 9:15, 15:9, 13:15, 15:9)
JUVENTINA: Corva, Vogič, Cej, Brajnik, Devetak. Juren, Bastiani, Mučič, Krpan in Zavadlav.
NAŠ PRAPOR: Mikluš, Komel, Grauner, Sošol, Bensa. Beučar, Grinover, Sošol, Vižintin. Klanjšček.
Sinoči je ekipa Našega prapor-ja v slovenskem derbiju premagala šesterko Juventine iz Štandreža. Po petih ogorčenih setih je zmaga pripadla igralcem iz vznožja Brd, ki se s tema točkama ponovno potegujejo za najvišja mesta na skupni lestvici.
Srečanje samo jo sebi ni bilo na visoki kakovostni ravni (kot je bilo pričakovati'1, saj je bilo precej živčno in igra je bila nepovezana. Priznati pa. moramo da so vsi i-grali zelo požrtvovalno in dali pravzaprav vse od sebe. (I.K.)
niiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaMiiiiiNitiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiKiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V DERBIJU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
i. -
2. -
3. -
4. -
5. -
6, -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
1
X
X
X
1
2
1
1
2
X
1
Bor Radensko ■ Polet za obstanek
Srečanje bo jutri ob 20.30 na stadionu «1. maj» - Kontovel v gosteh
Bor Radenska — Polet
Srečanje je velike važnosti za o be peterki. Tako Polet kot Bor sta namreč na spodnjem delu lestvice
ni Sabi res ne morejo upati na u-speh.
Ricreatori — Kontovel B
r_______ ____ Čeprav Ricreatori ni med najbolj-
in z vsakim porazom si še slabša- j Ai®i peterkami tega prvenstva, res
ta položaj. Ker pa sta točki na razpolago samo dve, a delitev ni mogoča. se bo po tekmi ena ekipa pač znašla v še kritičnejšem položaju. Vsekakor so borovci v prednosti, bodisi, ker so telesno boljši bodisi ker igrajo na domačem igrišču.
težko pričakujemo, da bi druga Kon-tovelova postava pripravila presenečenje.
PRCPAGANDA Polet — Ginnastica
Ginnastica je skupaj z Don Bo-seom najboljša v Trstu in poleg
Časa del Frigo — Kontovel. tega ima v svojih vrstah 1.93
V tem srečanju je Časa del Frigo nesporen favorit, čeprav v zadnjih nastopih ni pokazal najboljše forme.
1. DIVIZIJA
Baloncesto Bailado — Bor A
Bor A bi moral tokrat zmagati brez posebnih težav, saj nasprotno ekipo sestavljajo rekreativci v pravem pomenu besede.
DEČKI
Saba — Kontovel A
Kontovelci so poleg vsega še vedno brez svojega najboljšega igralca Terčona in tako proti drugouvršče-
••iimiiiiiiiiiiiittiiiimniinitmnii
Danes igra za vas
'	, Z.	A
KJrOb robu naših nogometnih igrišč • Ob robu naših nogometnih igrišč

I
iv.........
. . . i:
Nordio Gergolet

nostl blagajnika in upravnika pri društvu Mladost. Na zadnjem občnem zboru pa so ga izvolili za predsednika društva. Kot glavni cilj si je zadal, da bi nogometna ekipa Mladosti čimprej prestopila v višjo ligo in da bi se tudi ženske v Doberdobu pričele aktivneje ukvarjati s športom.

£ Kralj (Primorec); Naslednje tri tekme bodo za nas odločilne
visokega Mermoljo. zato bodo po letovci skušal1 le opraviti dostojen nastop.
Bor — Don Bosco A
Če pomislimo, da je Bor še šibkejši od Poleta, je vsako predvidevanje o izidu srečan ja takorekoč odveč.
DEČKI
SGT - Bor 85:75 (37:29)
BOR: Kovačič 9 (3:9), Lippolis 19 (1:6), Žetko 15 (3:9), Uršič 5 (1:1), Barili, Carbonara 15 (9:4), Pertot 6 (0:5), Žgur 6, Barut.
Borovi dečki so v zadnji—prvenstveni tekmi nepričakovano izgubili proti sicer solidni SGT, ki je višinsko boljše moštvo, v katerem izstopa Mermolja (193 cm), ki je dobesedno gospodaril pod košema. Naši so odpovedali v prvem polčasu v drugem delu tekme pa so igrali dobro. «Plavi» so tekmo izgubili zaradi lastne površnosti v napadu, saj so zgrešili neverjetno število metov pod košem. Tokrat se je v Borovih vrstah izkazal Žgur.
CMjško)
MINIBASKET
gim članom državne reprezentance. Tonut je v zadnjem tenutku nadomestil poškodovanega Zampolinija (Sca-volini) in vse kaže, da bo odpotoval na evropsko prvenstvo v Franciji.
TREVISO — Mauro Di Vincenzo bo novi trener košarkarske ekipe Be-netton iz Trevisa, ki jo je doslej vodil Gianfranco Lombardi. V zadnji sezoni je bil Di Vincenzo pri Si-nudyneju.
Jutri na Rojeah atletsko srečanje
Goriško društvo «Atletica - Cassa di Risparmio* bo jutri organiziralo na Rojeah atletsko srečanje, na katerem bodo sodelovala društva iz severne Italije, Slovenije jn Koroške. Tekem, ki se bodo pričele ob 15. uri, se bodo udeležili nekateri najboljši atleti v državnem merilu, tako da se obetajo dobri dosežki, čeprav je atletska sezona komaj na 'začetku.
POKAL PRIJATELJSTVA
(KVALIFIKACIJE)
Sokol Meblo —
Bor Intereuropa	3:2
(13:15, 10:15, 15:13, 15:6, 15:5)
SOKOL MEBLO: V. in G. I.egi-ša, Paulina, Pesaressi, Mervič, Antoni in Kralj.
BOR INTEREUROPA: V in M. Klemše, Kus, Debenjak, Fičur Maver, Cergol in Rauber.
V lepem in zanimivem debiju kvalifikacijskega turnirja za nastop na letošnjem pokalu prijateljstva je Sokol Meblo sinoči v Nabrežini po slabem začetku premagal Tržačanke Borovke so vodile že z 2:0, a so nato popustile. Nabrežinke so se tako znebile najresnejšega nasprotnika v boju za končno prvo mesto. (J. Š.)
• • •
Sloga —
Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:6, 16:14, 15:8)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban Černjava, Daneu, Gerbini, Maver, B. in E Prašelj, Rupel.
SLOGA: čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan. Lučka in Milena Križmančič Valentina in Suzana Vidali
Na Kontovelu pa je Sloga Dre-magala Kontovel Electronic Shop. Slogina zmaga ni bila nikoli v dvomu, čeprav se .je drugi set končal z minimalno razliko v točkah. Domačinke so se sicer skozi vso tekmo srčno borile, vendar so morale priznati očitno premoč nasprotnic.
(INKA)
Italija v finalu EP
DUNAJ — Z zmago proti Švici s 3:0 se je italijanska ženska reprezentanca že uvrstila v finale evropskega prvenstva, čeprav se mora še pomeriti z Jugoslavijo.
OBVESTILI
1
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja odbor., e četrtek, 5. maja, ob 20. url.
• • *
ZSŠDI
obvešča, da bo v okviru predavanj, ki so namenjena odbornikom naših ŠD, danes, 29. aprila, s pričetkom ob 20. url v Gregorčičevi dvorani v Trstu na sporedu obravnava fiskalne problematike. Predaval bo ekonomist Boris Kuret. v
Iz planinskega sveta 1
X 2
. &vojo nogometno kariero je Nor-i" Gergolet začel pri štirinajstih jj * v mladinski enajsterici Juven-, Igral je samo štir' sezone, ker zaradi bolezni moral opustiti no-*°n>et.
,(Ko se je ustanovilo športno dru-tiv» M,adost- ip sPe* pričel z ak-. ritim treningom in igranjem nogo-
'®eta. Devet •"»mi
Ascoli - Torino	X
Cesena - Verona	1
Juventus - Inter	1
Napoli - Fiorentina	1
Piša - Genoa	X
Roma . Avellino	1
Sampdoria - Cagliari	1
Udlnese - Catanzaro	1
Atalanta - Monza	1
Bari - Campobasso	1
Reggiana - Cremonese	X
Ternana - Taranto	X
Siracusa - Messina	X
Prejšnji teden je košarkarski sodnik Mladen Škrlj zbral šest točk. Na čelu naše lestvice ostajata Sandro Šuligoj (nogomet - Sovodenje) in Pavel Gregorič (nogomet - Co-
V amaterskih prvenstvih je v nedeljo bilo več zanimivih dogodkov. Padriško - gropajska Gaja je prišla do prve prvenstvene zmage, zaradi pomanjkanja zamenjav sta morala na igrišče tudi trener Primorja Mikuš in trener Primorca Fonda; s porazom, ki ga je Zarja doživela doma proti Domiu, je njen položaj postal precej kritičen. Lep podvig pa je naredil trebenski Primorec, ki je dohitel Aurisino na vrhu lestvice. Zato smo se odločili, da tokrat spregovorimo prav o Primorcu, in sicer s kapetanom Edvinom Kraljem.
»Po 10 nedeljah zasledovanja (Primorec je bil že v vodstvu z Aurisino v 12. kolu) ste le dohiteli vodečo Aurisino. Kaj to pomeni za vas?*
»Mislim, da je poplačan trud, ki smo ga vlagali v vsem prvenstvu, v katerem razen dveh začetnih spodrsljajev nismo nikoli popustili. Ob enem pa nam to nalaga tudi veliko odgovornost, predvsem zato. ker smo letos ustvarili v taboru Primorca
res prijateljsko vzdušje, tudi izven igrišča.*
“Koliko točk bo treba za 1. mesto?»
»Mislim, da jih bo potrebnih 44-45 in upam, da bo to uspelo nam. čeprav se zavedam, da je Aurisina nevaren tekmec.*
«Ko.i pričakujež v preostalih šestih tekmah in katerega srečanja se najbolj bojiš?*
«Prve tri tekme (Olimpia, S. Luigi in S. Sergio) bodo odločilnega pomena. če bomo v teh treh nastopih zbrali 4 točke, mislim, da lahko z zaupanjem gledamo naprej. Vse kakor se mi najbolj nevarna zdi tekma s S. Sergiom, pa čeprav smo to ekipo že premagali v prvem delu prvenstva.*
“Kako je s poškodbami v vrstah Primorca? V nedeljo je moral na igrišče celo trener Fonda. . .!
»Res je. v nedeljo je bilo precej kritično. Na srečo smo igrali proti šibkemu nasprotniku (Barbarians); drugače bi nas lahko tudi drago
stalo. Upam, da se bo stanje do ne delje izboljšalo, saj razen izključenega Ritosse in poškodovanega F. Kralja bi moral trener Fonda imeti na razpolago vse nogometaše.* “Kateri je bil najgrši oziroma najlepši trenutek vašega prvenstva?* »Gotovo najbolj grenka je bila novica, ki je prišla na velikonočni ponedeljek iz Rima o prerani izgu bi našega vzornega nogometaša in prijatelja Bruna Križmančiča, ki nas je zelo pretresla, kot tudi vso slovensko zamejsko javnost. Najlepši trenutek pa je to, kar se pravkar dogaja: da smo na vrhu lestvice in da že 20 nedelj zaporedoma nismo okusili grenkobe poraza *
“Kaj misliš o vaših navijačih?* «Mislim, da ne bom preoster če trdim, da sem pričakoval in želel ob robu trebenskega pravokotnika mnogo več navijačev, saj smo dosegli res dobre rezultate. Navijači, ki se ponavadi zbirajo, pa vsekakor srčno navijajo in nas bodrijo.*
B. R.
V zadnji tekmi zmaga domovcev
Juvenilia — Dom 22:32 (7:21)
DOM: Borghese, Sošol 4, Lutman, Gus, Sturma 18, Klemše 1, Cej 1, Mauro 2, Hvalič 6.
Mladi domovci so prvenstvo zaključili s prepričljivo zmago, čeprav tekma ni bila kdove kaj zanimiva, saj se je igralo v pretesni telovadnici.
V devetih tekmah so domovci letos dosegli kar šest zmag. Dvakrat so nesrečno izgubil: le s točko razlike. medtem ko so samo enkrat visoko klonili proti zares močnemu nasprotniku. Jrav ta poraz pa je domovcem preprečil nastop na finalnem delu prvenstva. (V. Prinčič)
Tonut zamenjal Zampolinija
BOLOGNA — Tržaški prvoligaški košarkar Alberto Tonut je odpotoval v Bologno, kjer se je pridružil dru-
Nedeljski izlet
na Čaven in Kucelj
Udeležba na nedeljskem izletu na Čaven in Kucelj m bila številna, a vendar zadovoljiva, tako da lahko upravičeno trdimo, da je izlet uspel. Z avtomobili smo se podali čez Kras v Vipavsko dolino do Lokav-ca pri Ajdovščini. Od tu smo se vzpeli po precej strmi poti mimo skalnatih piramid, imenovanih «Ma rjance*. do zavetišča Antona Bav čerja. Po daljšem počitku smo šli na vrh Čavna, od tod pa srna krenili proti tri četrt ure oddaljenemu vrhu Kuclja.
Če z vrha Čavna ni posebnega razgleda, je pa Kucelj izredno raz gleden vrh. tako da je trud za vzpon bogato poplačan. S Kuclja je sledil spust po kar strmem pobočju in po dveh urah smo prišli do za sellca Lozarji nad Vrtovinom, od koder smo se odpeljali proti domu. Seveda moramo tudi zabeležiti postanek v kraški gostilni ob teranu in pršutu. (F.A.)
Bližnje delovanje SPDT
Na drugi seji odbora SPDT po občnem zboru so novoizvoljeni odborniki izbrali predsednika in podpredsednika društva za obdobje do naslednjega občnega zbora. Za predsednika je bil soglasno potrjen inž.

let je opravljal dolž- negliano) z 11 točkami.
..."""""............................i.•milili............................................................................................................................................................................................ni....■■■■■.........I.......im. nn, milil,,,,,,........Hill,mm,  ..............................................................................
Pino Rudež, za podpredsednika pa Ugo Margon. Rudež je že šest 'et uspešno vodil to društvo, potrditev njegove funkcije pa je le nadaljnje priznanje njegovega uspešnega in plodnega dela.
m
* * \
Predavateljska sezona SPDT za katero je odgovorna prof. Marinka Pčrtot, se bliža kraju. Pred kratkim je predaval dr. Luka Pintar na temo: «Zdravilne in strupene rastline». Predavanja, ki je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi, se je udeležilo lepo število članov m simpatizerjev društva. Naslednje predavanje bo v četrtek, 5. maja, v Gregorčičevi< dvorani v Trstu ob 20.30, predaval pa bo vsestransko znani in priznani zamejski fotograf Mario Magajna. Naslov predavanja ja «Kanada in Velika jezera*, o-premljeno pa bo seveda z barvnimi diapozitivi. Na to potovanje se je Magajna odpravil lani, njegov prikaz pa bo absolutna novost. Vabljeni/ (dj)
ROKOMET
Drugi uspeh Cvidina
V drugem srečanju «play off* italijanskega rokometnega prvenstva je tržaški Cividin s 43:24 premagal Wampum iz Terama.
• SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH •
1. ŽENSKA DIVIZIJA
tnSiv' de* sklepnega turnirja za napihovanje v D ligo je končan. Po . eh nastopih so neporažene samo odbojkarice Vivai Busa, ki so r eP'Jstile dva niza samo ekipi Bo-■ Oma 01ympic in Gold Fassl j* s<> odpravile s 3:1. Potem ko |i Hlade borovke v soboto preprič-«lY° Premagale Gold Fassl, so med ^ n°m v zaostali tekmi 2. kola „ osvojile pomembni točki proti JjT1® 01ympic. Tako so trenutno . odličnem drugem mestu in ima-vse možnosti za kakovostni skok, I v D ligo napredujeta dve ekipi.
IZIDI
bj'Iria Olvmpic - Vivai Busa 1:3, • Gold Fassl 3:0, Oma 01ym-wc - Bor 2:3. v.	LESTVICA
yivai Busa 6 točk, Bor 4, Oma ‘rihpic 2, Gold Fassl 0. c PRIHODNJE KOLO rvfor - Vivai Busa, Gold Fassl -Un'a Olympic.
Olymp!c — Bor 2:3 15:13, 7:15, 11:15, 10:15)
»BOR; v. in S. Stoper, M. in S. r ritus. Košuta, Favaretto, Gombač, ^ntazzo, Požar.
kam mp<! najmlajšima šester-je cv® skupine za napredovanje, ki ^očala o začasnem drugem me-
stu na lestvici, so borovke izbojevale zelo dragoceno zmago, ko je že vse kazalo, da bodo poražene zapustile igrišče. V prvih dveh setih so namreč igrale zares slabo in so ju tudi zasluženo izgubili. V nadaljevanju so se slovenska dekleta zbrala. OMA pa je precej popusti la. Tekma ni bila kdove kaj lepa, ker so glavno vlogo odigrali živci. Naše pa s bile v ..adnjih treh setih bolj prisebne in požrtvovalne od domačink, da je njihova zmaga konec koncev povsem zaslužena.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Kliub temu da bo potrebno odigrati v skupini A še eno zaostalo tekmo med Sistiano in ASPAV, ki pa ne bo več vplivala na končni vrstni red na vrhu lestvice, je že vse odločeno. Odbojkarji Krasa so v tej skupini izbojevali velik uspeh, saj niso izgubili niti enega srečanja in so tako v sklepnem turnirju četverice nesporni favoriti za kakovostni skok. Zadnje kolo je bilo za slovenske odbojkarje le gola for malnost, saj Nuova Pallavolo iz Trsta je bila najmanj za dva razreda slabši nasprotnik. Zastopniki Slo ge Bar Alex pa so zadnjo tekmo z ASPAV izgubili. V zaostalem srečanju. 11. kola pa je Kras zlahka premagal tudi A§PAV.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Kras - Nuova Pallavolo Trst 3:0, Inter A - Sistiana 3:0, ASPAV -Sloga Bar Alex 3:0, Kras - ASPAV 3:0.
LESTVICA
Kras 24 točk, Inter A 20, ASPAV in Sloga Bar Alex 10, Volley 80 Duke, Sistiana 8, Nuova Pallavolo Trst 2.
V	sklepnem zaključnem turnirju za napredovanje v D ligo bodo igrale naslednje 4 ekipe: Kras, Inter A, VIS in San Sergjo. (G.F.)
Kras - Aspav 3:0 (15:10, 15:7,
15:10)
KRAS: Igor, Lucijan in Rado Milič, Rebula, Simoneta in Vesnaver.
Odbojkarji Krasa so končali redni del prvenstva brez poraza. V zaostali tekmi so v Repnu brez težav premagali tržaške železničarje, ki niso bili kos tehnično boljšim domačinom. (BS.)
NA GORIŠKEM
V	glavnem so v tem tednu (za radi praznikov) marsikatere ekipe na Goriškem počivale ali celo odložile napovedane tekme. Zaradi tega. ker tudi ni bilo v tem času bi stvenih sprememb na posameznih prvenstvenih lestvicah, objavljamo danes pregled v skrčeni obliki. Po drobne je pa bomo stanje obravna vali v naslednjem pregledu.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDA
Juventina - Italcantieri 0:3, Li-bertas - Naš prapor 3:2.
PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Torriana, Mobilca-sa	Capriva, Juventina - Torria-
na (3. 5. ob 19.15 v Štandrežu).
Tolažilna skupina
PRIHODNJE KOLO Pieris - ARCI, Mossa - Soča (jutri ob 20.30 v Moši), Počiva: O-lympia.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDA
Soča - Mariano 0:3, Sovodnje -Mariano 0:3.
PRIHODNJE KOLO Soča Mossa (1. 5. ob 9.00 v Standrežu), Corridoni - Sovodnje, Torriana . Libertas, Mariano - Italcantieri. Počiva: VC Monfalcone.
Corridoni - Sovodnje 3:0 (15:5, 15:8, 15:2)
UNDER 15 ■ ženske
PRIHODNJE KOLO Libertas - Lucinico, Dom - 01ym pia (2, 5, ob 17,15 v gbriškem Kulturnem domu). Počiva: Sovodnje. (ik)
m
l$!i
GE ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI e IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI
Spodbudna namiznoteniška prireditev na Matajurju
Kot smo že poročali, je bil konec prejšnjega tedna v vasici Matajur v Nadiških dolinah prvi namiznoteniški turnir, ki so ga organizirali tamkajšnji ljubitelji te športne panoge. Pravzaprav lahko trdimo, da sta bila turnirja dva: na prvem so nastopali ie mladi domačini, pri drugem pa so sodelovali tudi namiznoteniški igralci z onkraj meje in sicer s kobariškega področja.
Pa poglejmo sedaj potek turnirja, ki je bil sicer namenjen le dvojicam.
V soboto, 23. aprila, so bile na sporedu kvalifikacijske tekme. Zaradi premajhnega števila udeležencev so organizatorji odpovedali tekme drugega dne in preložili vsa finalna srečanja na ponedeljek. Na tekmovanje se je vsega skupaj vpisalo 8 parov in sicer: N. in V. Go-sdgnach; M. Medveš in C. Massera: Bombači in Dragogna; G. Cendou in G. Secli; R. Bevilacqua in L. Raiz; G. Juretig in P. Secli; R. Secli in
F. Virelli. Tekmovanje je potekalo po izločilnem sistemu, finalna izida pa sta naslednja:
FINALE ZA 1. MESTO:
Bambaci in Dragogna —
N. in V. Gosdgnach	3:0
FINALE ZA 3. MESTO: Bevilacqua in Raiz —
Secli in Cendou	3:0
V ponedeljek zvečer pa so na turnirju sodelovali tudi pingpongaši iz Kobarida, ki so odigrali prijateljsko ekipno srečanje, na katerem so dosegli naslednje izide:
Velušček in Kolenc - Bembaci in Dragogna 2:0, Matelič in Velikonja - N. in V. Gosdgnach 2:0, Rutar in Berah - Bevilacqua in Raiz 2:1, Dra gar in čopič - Lozach in Cendou 2:0.
KONČNI EKIPNI IZID:
Kobarid — Matajur	4:0
Ob zaključku smo se obrnili do organizatorjev tega «1. namiznoteniškega turnirja na Matajurju*, in jih vprašali za kratko ocena
GERM ANO CENDOU: »Resnično sem zadovoljen z iztekom te pobude, ki smo jo prvič priredili pri nas. Menim, da je bno tudi število tek movalcev zadovoljivo (16 domačinov), poleg tega pa so drugi dan sodelovali tudi naši sosedje iz Kobarida. Po zaključku tekmovanja smo se z njimi že dogovarjali, da bi na ši namiznoteniški igralci konec maja gostovali na podobnem turnirju v Kobaridu. Menim, da se bo dalo na osnovi tega tekmovanja še marsikaj prirediti.*
FAUSTINO ZUANELLA: »Zadovoljen sem, z uspehom tekmovanja. Upam, da se bo ta športna panoga pri nas na Matajurju odslej bolje uveljavila. Zavedam se, da nam primanjkujejo prostori vendar bi trenutno lahko igrali v prostorih mojega hotela «Cividale» na Matajurju. Ob lepem vremenu pa bo namiznoteniška miza na prostem in bo tako na razpolago večjemu številu ljubiteljev te športne zvrsti. Podoben turnir bomo še ponovili. Izkušnje s prvega turnirja nam bodo prav gotovo koristne.* (ik)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6 PP 559	Tel. (040) /9 4* 72 (4 linije) TU 480270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tet. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Tret 11-5374 Stran 6
29. aprila 1983
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADI7 — DZS 61000 Uubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir 1 st., vis. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVm 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
)zd.i.LJzrr 5.!*.". JSfiSrl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in	yut
zveze Časopisnih založnikov FIEG
m
AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK^ NA BLIŽNJEM VZHODU
SHULTZ PRIPRAVLJEN NA DOLGO POSREDOVANJE ZA ČIMPREJŠNJI UMIK TUJIH SIL IZ LIBANONA
Dšemajel ne bo sprejel sporazuma z Izraelom na škodo arabskega sveta
BEJRUT — Ameriški državni tajnik George Shultz je sredi svoje najnovejše misije za dosego miru na Bližnjem vzhodu, včeraj dospel v Libanon, potem ko se je najprej ustavil v Kairu in nato v Jeruzalemu.
Na Bližnjem vzhodu bom ostal vse dokler se ne bo odprla možnost za dosego sporazuma o umiku izraelskih in vseh drugih vojaških sil iz Libanona,» je dejal Shultz pred odhodom na pot in potrdil, da je v ta namen pripravljen igrati vlogo povezovalca med Jeruzalemom in Bejrutom.
Izjave amenškega državnega sekretarja, za katerega je «prišel čas odločitev* v pogajanjih med Libanonom in Izraelom, niso niti zdaleč prepričale političnih opazovalcev v Jeruzalemu, kjer menijo, da brez umika sirskih čet iz doline Beka. ni mogoč noben dogovor. Ključ izrael-sko-libanonskega sporazuma torej ni v rokah Georga Shultza, temveč se nahaja v Damasku, zato ni naključje, da je izraelski tisk v teh dneh preplavljen z alarmnimi vestmi o razsežnosti sovjetskega posega v Siriji in da je izredno velik pomen pripisal oboroženim spopadom med sirskimi in izraelskimi silami v vzhodnem Libanonu. Gre za prve spopade od prekinitve sirsko-izrael-skih sovražnosti junija 1982.
Shultz je v pogovorih z izraelskimi voditelji menda zastavil mnoga vprašanja, še posebno o krepitvi sirske prisotnosti v Libanonu, o povečani sovjetski dejavnosti na Bližnjem vzhodu in o dejavnosti Palestincev, ki jih ščitijo Sirci in po sredno tudi Sovjeti.
Včeraj je Shultz za nekaj ur do potoval v Bejrut, kjer so ga na vsakem koraku spremljali izredni varnostni ukrepi, posledice atentata na ameriško veleposlaništvo. Pred n egovim prihodom se je bejrutska vlada posvetovala z vsemi prizadetimi strankami, od Sovjetske zveze do arabskih držav, da bi ugotovila možnosti za umik izraelskih in sirskih čet.
Ameriški državni tajnik je seveda obiskal ruševine ameriškega vele ( osl-.ništva, med katerimi je našlo smrt več kot 60 oseb, in na kratki komemoraciji poudaril, da oso se zmotili tisti, ki so mislili, da nas b do na tak način odvrnili od na-š h namenov.» «■ Odločeni smo se še bolj truditi, da bi prijateljskemu Li-b nonu pomagali do dokončnega miru,v je dejal. Nato se je nekaj ur zadržal v pogovoru z Aminom Dže mnjclcni, med katerim mu je liba-n nski predsednik jasno naznanil, da ne bo sprejel nikakršnega sporazuma z Izraelom, če bi le ta predpostavljal poslabšanje odnosov s Si rijo in arabskim svetom sploh.
George Shultz na prizorišču bombnega atentata ne ameriško veleposlaništvo v Bejrutu (Telefoto AP)
M Al/I

m,,-
V SREDO SE JE SESTAL MILJSKI OBČINSKI SVET
Skupščina za takojšnjo rešitev problema bivših uslužbencev CAA
Miljski občinski svet, ki se je sestal v sredo, je soglasno zavzel odločno stališče v zvezi z usodo bivših uslužbencev ladjedelnice Alto A-driatico, ki še niso dobili nove zaposlitve kljub svečanim obljubam deželne uprave in njenih finančnih organizmov. Vseh nezaposlenih je še okrog sto — sedaj so v dopolnilni blagajni — skupščina pa je pozvala zainteresirane organe, naj čimprej izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejeli v dneh. ko se je odločalo o usodi tega miljskega obrata.
S tem v zvezi gre dodati, da je bil že za torek, 26. t.m., sklican sestanek med sindikalnimi predstavniki delavcev ter deželno upravo in finančno družbo Friulia, na katerem bi morali govoriti o tem vprašanju; bil pa je preložen na današnji dan. zaradi česar se je občinski svet v sredo odločno zavzel za čimprejšnjo rešitev problema.
Soglasno je tudi podprl cilje, ki si jih je zastavila enotna sindikalna zveza, ko je na včerajšnji dan oklicala splošno stavko v tržaški pokrajini.
Miljska občinska skupščina je na seji poleg teh problemov — in seveda vrste vprašanj upravnega zna-
.       m   umu,...m           .m,
PO NEDAVNIH ODLOČITVAH KREMELJSKEGA VODSTVA
Akcija sovjetskih partijskih organizacij proti zlorabam in neodgovornosti na delu
Nemorala številnih vodilnih delavcev v proizvodnji vzrok za slabe rezultate v gospodarstvu
(Dopisnik dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Ostre usmeritve o delovni disciplini, ki jih je pred sovjetsko družbo postavilo najvišje vodstvo v deželi, počasi prihajajo v partijske organizacije. Pred dnevi je bila v Čel.ibinsku seja pokrajinskega paitijskega komiteja, na kateri ro obravnavali najnovejše zahteve in u-krepe za povečanje proizvodnje in na kateri so kritično ugotovili, da pripombe iz Kremlja sploh niso zaman
• Ni znano, ali je sovjetski tisk po svetil tako veliko pozornost seji pokrajinskega komiteja v tem juž nouralskem industrijskem centru zgolj za to, da bi pokazal, kako se je treba lotevati nalog, ki jih po stavlja partija, ali pa zaradi pro b'emov. ki so jih nanizali tamkajšnji razpravljalci. Na vsak način se je pokazalo, da imajo številne po
manjkljivosti v proizvodnji, ki so v zadnjih mesecih tarča kritik v vsej deželi in ki naj bi bile najpoglavitnejši vzrok za zdajšnje sovjetske gospodarske težave, širše družbeno o-zadje in da so za to v največji meri krive tudi tamkajšnje partijske organizacije.
M. Voitjjrajev, prvi sekretar par
bolj drastičnih primerov, ki so pokazali. da ležijo vzroki za gospodarske težave tako v poslovni nemorali vodilnih delavcev v proizvodnji kot tudi v zelo razširjeni praksi vsakodnevnih grabežev, poneverb, kraj in drugih kriminalnih dejanj. V lanskem letu so baje samo pri prevozu
sesreiar par na južnouralski železniški progi po-tijskega komiteja je največ kritik kradli blaga za več kot milijon rub-napolnil partijskim vrstam in vodil } ljev 1-4 milijona ameriških donim funkcionarjem v podjetjih, ki1 larjev). V vsakem drugem podjetju naj bi bili vse preveč popustljivi do | v pokrajini, kjer so naredili kontro-napak .nepravilnosti in zlorab v1 so ugotovili ,da so »pripravili* svojem okolju in ki naj bi tako no- j poročila o izpolnjenih planih, da so sili tudi velik del odgovornosti za 1 se za**kli k pripisom in drugim po slabe gospodarske rezultate. Ravno! nevei'bam, ki naj bi pokazale pro
■ izvodne rezultate v «boljši luči».
zaradi tega naj bi se dogajalo, kot je bilo rečeno, da v pokrajini, v kateri dajo metalurški obrati skoraj 200 tisoč ton valianih izdelkov na leto, istočasno izgubi gospodarstvo tudi več milijono, rubljev.
Voropajev jc naštel le nekaj naj-
PO IZJAVAH PREDSTAVNIKA TURISTIČNEGA GOSPODARSTVA
Zagotovljeno zadostno število dinarskih čekov za tuje turiste
Zagotovljena sredstva za dobavo tujega tiska, ki bo v jugoslovanskih kioskih na voljo od ponedeljka, 2. maja
BEOGRAD — Sekretar splošnega združenja tu rističnega gospodarstva Jugoslavije Ivan Auznor je izjavil, da bo od 2. maja v jugoslovanskih kioskih mogoče kupiti tuji tisk. Sredstva so zagotovljena, uvozniki pa so se dogovorili, da bodo na bavljali 108 dnevnikov in revij. Največ jih bo iz ZRN 42 in Italije 26, od koder tudi prihaja v, Ju goslavijo največ turistov.
Z dinarskim čekom Narodne banke Jugosla vije. ki ga dobijo ob zamenjavi deviz v menjal nlcah, lahko tuji turisti v Jugoslaviji letujejo z 10-odstotnim pepustom, je včeraj dejal Ivan Auzner.
Popust bodo imeli tudi tuji gostje, ki bodo s po sredovanjent družbenega sektorja letovali pri za sebnikih. V vseh objektih, kjer bodo popust odo bravali. bodo namestili obvestilo o popustu v vi
šin- 10 odstotkov med plačevanjem z dinarskim čekom.	. . .
Tuji turisti bodo seveda sami odločali, ali bodo devize v menjalnicah zamenjali za dinarje ali dinarske čeke. V Narodni banki Jugoslavije menijo, da se bodo večinoma odločali za čeke, saj bodo dobili 10 odstotni popust, neuporabljene čeke pa bodo menjalnice zamenjale v konvertibilno valuto. Dinarski ček je enakopravno plačilno sredstvo kot dinar in je z njim mogoče plačevati blago in storitve v družbenem in zasebnem sektorju, kdor ga ne bi hotel sprejeti pa bo kaznovan.
Dinarskih čekov je dovolj, če pa bo potrebno, jih bodo še natisnili. V obtoku bodo v vrednosti 200. 500 in 1000 dinarjev. Narodna banka Jugoslavije je pravočasno v štirih jezikih poslala obvestila o čeku na vse pomembne točke, (dd)
Prav tako naj bi se tudi v usluž-nostih zelo razpasli negativni poja vi. saj je baje že «povsem normalno*, da se na primer mnogi znanstveni in zdravstveni delavci poslužujejo protekcionizma in izsiljevanja in da za svoje usluge zahtevajo podkupnino. V trgovini pa naj b. se. kot je bilo sečeno, goljufiji in kraje sploh tako razširile, kot da bi bile «že I same po sebi sestavni del tega po-j klica*.
| Ni čudno, če so na seji zaradi te I ga zelo ostro postavili vprašanje odgovornosti in od vseh komunistov v pokrajini zahtevali v naslednjih mesecih naj več jo aktivnost. Pri tem so tudi opozorili, da najbrž sami komunisti ne bodo mogli veliko storiti. če ne bodo imeli širše podpore vseh zaposlenih.
Največ se jih je v mnenjih nagibalo k temu. dr so vzroki za slabosti v «pomanjkljivi idejni in moralni vzgoji* In da bi bilo treba izboljša ti delo s kadri, zlasti pri izbiri ljudi na vodilna mesta. Kot za opozorilo so zamenjali številne partijske sekretarje in direktorje po podjetjih ter napovedali, da je treba na področju družbene in proizvodne disci pline tudi vnaprej voditi takšno »brezkompromisno partijsko linijo* DANILO SLIVNIK
Danes v Špetrii Slovenov posvet o Ivanu Trinku
ŠPETER — Gorska skupnost Ne-diških dolin in društvo Studenci prirejata danes ob 20. uri v občinski dvorani v špetru Slovenov posvet o Ivanu Trinku ob 120-letnici nje-

BENEŠKI DNEVNIK

m
Vsestranski razvoj Slovencev v Mažerolah
Taka je obveza občinske liste, ki nasprotuje KD na občinskih volitvah
ČEDAD — Kot smo že poročali, bodo 26. junija tudi v občini Tavorjana glasovali za obnovitev občinskega sveta. Po vsej verjet nosti si bosta tudi tokrat stali nasproti dve listi in sicer občinska, ki jo sestavljajo neod visni in predstavniki levičarskih strank, tet lista KD.
V preteklosti občinski listi, čeprav za ma lo glasov, ni uspelo zmagati. Po mnenju ne katerih so za neuspeh bili »krivi* prebivalci gorskih predelov občine, pretežno Slovenci, ki so že tradicionalno navezani na KD. Bi stvo problema pa je, pravijo v Mažerolah, da niso nikoli ljudje iz gorskih predelov imeli glavne besede pri izbirah občine, nikoli jim ni uspelo uveljaviti svojih pravic. Posledica tega pa je bilo neprekinjeno izseljevanje, zlasti mladih, pendalarizem ipd.
V popotresni obnovi je mnogo senčnih pla ti in to je prvo vprašanje, o katerem bodo prebivalci Mažerol razmišljali pri glasovanju. Veliko izseljencev bi se vrnilo, toda vrsta ne rešenih vprašanj močno zavira tako odloči tev. Dnigo vprašanje, ki ga je treba prav go tovo postaviti v ospredje, je vprašanje za po slovanja, saj je v tem pogledu gorsko ob močje tavorjanske občine totalno emargini rano. Prebivalci Mažerol, Reanta in Tanjor se ne morejo zaposliti v tovarnah industrij ske cone v Montini. kjer je po drugi strani mnogo tovarn, ki še ne obratujejo.
Na področju kmetijstva, trdijo predstavni ki občinske liste, bi bilo mogoče marsikaj narediti, toda bi bilo treba razpolagati s preprostimi in učinkovitimi načrti ne pa zapletenimi birokratskimi procedurami. Mo
žno bi bilo razviti živinorejo, obdelovanje gozdov, gojenje jagodičevja itd.
V Mažerolah nameravajo zapreti tudi o-snovno šolo. kar bi prav gotovo pomenilo veliko kulturno obubožanje. Tudi slovenski jezik je obsojen na počasno smrt. Dejansko že danes otroci, ne glede na to, da razumejo in govorijo s starši v narečju, komunicirajo med seboj skoraj izključno v italijanščini. Odprto je tudi vprašanje cestnih povezav, saj dela na cesta med Tavorjano in Maže rolami nadaljujejo izredno počasi; mimo te ga se pogosto pojavljajo tudi razpoke ,n plazovi.
Vsa omenjena vprašanja so v središču pozornosti predstavnikov občinske liste, ki obsojajo tudi podtalno diskriminacijo sloven ske skupnosti tavorjanske občine.
čaja — razpravljala tudi o vprašanju uvedbe referenduma v naši deželi. Soglasno je sprejela stališče, da mora dežela čimprej pripraviti pravilnik, ki bo urejeval to vprašanje, ki je sicer predvideno tudi v deželnem statutu o avtonomiji F-JK.
Generalni konzul Mirošič na obisku na Reki
V sredo je Drago Mirošič. generalni konzul SFRJ v Trstu s konzulom Bankom obiskal občino Reka. S predsednikom skupščine občine Reka Josipom Štefanom in njegovimi sodelavci, kakor tudi s predsednikom reške gospodarske zbornice Tomom Kovačem, se je pogovarjal o sodelovanju občine Reka s sosednjimi italijanskimi območji na gospodarskem in kulturnem področju, za kar so podane širše možnosti. Posebej je bil govor o sodelovanju luk severnega Jadrana.
govega rojstva. Poleg predsednika gorske skupnosti Giuseppa Chiuca, bodo spregovorili prof. Ottorino Bu- j relli, prof. Marino Qualizza in dr. Ferruccio Clavora.
V DEŽELNEM SVETU
Odobren je bil predlog o konzorcijih za bonifikacijo
V sredo je deželni svet z večino glasov (proti sta bila PDUP in MSI, medtem ko so se vzdržali KPI, DP in MF) odobril zakonski osnutek, ki določa predpise glede bonifikacije in ureditve konzorcijev za bonifikacijo.
Pred sklepnim glasovanjem so v razpravo posegli poročevalec manjšine Simsig. poročevalec večine Braida in predsednik deželnega odbora Comelli. Deželni svet je poleg tega odobril dva zakonska osnutka s področja turizma; skupščina se bo ponovno sestala v torek.
QUITO — Najmanj 100 ljudi je izgubilo življenje (govorijo pa celo o 300 mrtvih) na panameriški avtocesti južno od Quita, kjer je cesto zasul velik zemeljski usad.
• Laboratorij za morsko biologijo je razpisal natečaj za eno letno štipendijo (8 milijonov 400 tisoč lir) za raziskave posebnih vrst barvil, ki bi jih uporabljali v laboratoriju in botaničnem vrtu. Prošnje sprejema Laboratorij za morsko biologijo, O-balna cesta 336 — Križ, do 12. ure 4. maja.
KOK BO ZAPADEL 31. MAJA
PRIPOROČILA KZ ZA IZPOLNITEV OBRAZCEV 0 DAVČNIH PRIJAVAH
Njeni člani bodo navodila prejeli na svoje domove
Kot vsako leto bo tudi letos treba izpolniti obrazce z davčnimi prijavami (mod. 740); sestaviti in predložiti jih bo treba najkasneje do 31. maja. Kot vsako leto bo Kmečka zveza tudi letos na razpolago svojim članom za izpolnitev te obveznosti; obrazce bo izpolnjevala v svojih uradih v Ul. Cicerone: da pa bi članom prihranila dolgo čakanje in druge nevšečnosti, je v teh dneh razposlala vabila na domove tistih, ki so obrazce doslej izpolnjevali v njenih uradih, v katerih sta navedena dan in ura, kj se morajo zglasiti v Ul. Cicerone. Kdor bi zaradi izrednih okoliščin ne mogel priti ob določenem dnevu, naj to telefonsko javi (tel. 62948) vsaj dva dni prej.
Kmečka zveza obenem priporoča, naj zainteresirani prinesejo s seboj naslednje dokumente, oziroma podatke:
1.	Davčno številko (codice fisca-le) vseh tistih družinskih članov, ki imajo dohodke;
2.	obrazce 101, 201 ter morebitne obrazce 101 vseh zaposlenih ali upokojenih družinskih članov;
3.	katastrske podatke in dohodke zemljišč tej- katastrske podatke zgradb, ki niso smatrane kot kmečke. Podatke o zemljiščih je moč dobiti na financi (Trg Panfili 2),- podatke o zgradbah pa na UTE (Kor-zo Cavour 6);
4.	številko evidenčne tablice, leto nakupa in število davčnih konjskih sil avtomobilov, s katerimi razpolagajo;
Drevi na Kontovelu kulturna prireditev
SKD Prosek Kontovel prire ja drevi ob 20.30 na Kontovelu tradicionalno prvomajsko kulturno prireditev. Sodelovali bodo moški pevski zbor «Vasilij Mirk», ženski zbor Prosek -Kontovel, godbeno društvo «Prosek*. učenci proseške o-snovne šole in srednje šole »Fran Levstik*, otroški zbor proseško-kontovelskega kulturnega društva, člani amaterskega odra «Jaka Štoka* ter harmonikarski ansambel proseške podružnice Glasbene matice.
5.	davčno kartelo ILOR, potrdila o vplačilu pasivnih bančnih obresti, potrdila o zdravniških stroških, potrdila o pogrebnih stroških itd.;
6.	lastniki hiš v najemu naj prinesejo podatke o prejetih najemninah;
7.	kdor ima kopijo lanskih in ostalih prijav, je naprošen, da jih prinese s seboj.
Jutri zanimiv simpozij KPI
Kdo se boji
zdravstvene reforme?
*
«Kdo se boji zdravstvene reforme?* je nekoliko izzivalen naslov simpozija, ki ga jutri priredi deželni odbor KPI v konferenčni dvorani splošne bolnice. Uvodno poročilo bo imel Maurizio Pessato, po razpravi pa bo zaključke povzel odgovorni za probleme okolja in zdravstva pri vsedržavnem vodstvu partije Iginia i l lenima. Začetek ob 9.30.
WWF pri Biasuttiju
Predstavnik WWF se je v sredo sestal z deželnim tajnikom KD Bia-suttijem, katerega je zaprosil z* konkretno obvezo, da bi se v deželnem svetu razpravljalo o zakonskem osnutku Cavallo Cocianni, ki prepoveduje lov na ptice.
Znano je. da je deželni svet o-menjeni osnutek vrnil pristojni komisiji za kmetijstvo, ki pa ga doslej še ni vzela v pretres; zato tudi nastop WWF.
Likovnik Cassetti v Sesljami
Tržaški likovnik srednje generad je Marino Cassetti. ki trenutno skupno s tremi drugimi likovniki iz naše dežela razstavlja v Prag (odkoder bo njihova razstava nadaljevala pot v Budimpešto) ter s skupino domačih likovnih mojstrov sodeluje na večji kolektivni razstavi o kavarni Specchi na Trgu Unita, bo danes popoldne ob 18.30 odprl veliko razstavo v Sesljanu in sicer na sedežu tamkajšnje turistične ustanove. Gre za večjo razstavo, kakršne prireja turistična sezona ob vsakoletnem odprtju turistične ustanove.
IZDAJA MAJ ’83
BTP
Buoni del Tesoro Poliennali.
• BTP so državni kršnega sedanjega ustrezni kuponi se
efekti oproščeni vsa-in bodočega davka; sprejemajo v plačilo
• Minimalni lijon.
sveženj na razpolago 1 mi-
pri plačevanju neposrednih davkov.
• Nudijo letne obresti se izplačujejo v dveh brokih.
v višini 17%, šestmesečnih
o-
• Varčevalci jih lahko podpišejo .pri o-kencih zavoda Bonča d'ltalia ali pri svoji banki po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
• Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic no tržišču.
l Imajo široko tržišče lahkoto vnovčijo.
in se po potrebi
Rok izdaje
od 2. do 11. maja
Emisijska
cena
Rok
Obrestna
mera
Dejanski letni aonos
99,75%	.i..,	17%	17.89%
BTP
Investicija oproščena davkov z državnim jamstvom