Leto VII, štev. 226 a l«h«ja ob 4. ajutraj. aa Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40 — neobvezno. Oglasi po tarilu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova ulica itev. 5.I-Telefon Ste . 72, ponoči tudi šiev. it. {pr 4 Ljubljana, petek I. oktobra «926 4%510 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniitro: Ljubljan«, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. insera«ni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. za vodu: Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wicn»Nr. 105.241- Ljuiljana, 30. septembra. V bratski češkoslovaški se pripravljajo važni politični dogodku Odkar se .'e tam razšla na odna koalicija, ie vodila posle uradnika vlada pod predsedstvom dr. Černega. V tem času so nastopile med strankami jako kritične razmere, prišla ji aiera Gajda in končno razcep med narodnimi socijalisti. Odnošaji med levičarskimi skupinami raznih socijalisticnih barv in meščanskimi grupami so se tako poostrili, da ie sodelovanje pasta Io skoraj nemogoče. Nekaj časa jt izgledalo, da iz tega s a osa sploh ne bo tako kmalu najti izhoda. Šele, ko se je vrnil bivši ministrski predsednik S"efc!a .s svojega večmesečnega bolovanja. so pričeli med političnimi vodite ji živahnejši stiki in razgovori. Sedaj jc že sklican parlament, ki se sestane 14. oktobra. Prihodnji dnevi bodo še posvečen intenzivnemu stranka rsko-pogodben . k Svehla, jc odpotoval v Topoi-k e- s? »edai nhaja prezident Po povratku Nj. Vel. kralja v domovino Živahnejši politični pokret v Beogradu. — Odložitev konfliktov na poznejši čas. — Seja ministrskega sveta. — G. Uzunovič gre zopet na Bled? rine. ki je nesel St. Radiču sporočilo g. Uzunoviča, da o izločitvi dr. Nikiča sedaj ne more biti govora. Danes opoldne ob II. do 13. se je vršila seja ministrskega sveta. Po seii ie izjavil min. predsednik g. Uzunovič novinarjem sledeče: «Cim bolj se približuje dan sestanka Narodne skupščine, tem češče se vrše seje ministrskega sveta. Razume se po sebi, da se vodijo razgovori na sejah tudi o političnem položaju. Na današnji seji je bilo predvsem govora o predstoječih svečanostih na čast češkoslovaškim parlamentarcem v Beogradu in v drugih krajih kraljevine, v kolikor se udeleži teh proslav tudi vlada. Posebno še razpravljamo, kako najti možnost, da se v roku od 4. do 20. oktobra najde tudi kak dan za delo Narodne skupščine. Govorilo sc ie tudi o vloženih interpelacijah, ki bodo postavljene na dnevni red Narodne skupščine. Odobrenih je bilo nekaj malih kreditov.>i Pred sejo ministrskega sveta se je sestal gospodarski finančni odsek ministrov, kije razpravljal o pravilniku ministrstva prometa, s katerim se reguiira vprašanje ugodnosti na železnicah in brodovih. S tem pravilnikom sc bo ba-vila prihodnja seja ministrskega sveta. Minister prometa dr. Jovanovič je izjavil novinarjem, da bouo po tem pra-viniku reducirane sedanje pravice ministra glede dajanja brezplačnih kart in da bo točno določeno, kdo ima pravico do brezplačnih kart. Beograd, 30. septembra, p. Prihod kralja v domovino ie povzročil živahnejše politično življenje. Nocoj se .ie govorilo o predstoječem potovanju predsednika vlade g. Uzunoviča na Bled. da poroča kroni o tekočih poslih in političnem položaju. Vendar to ni gotovo, ker se pričakuje, da se povrne kralj že v kratkem v Beograd. V Narodni skupščini se vršijo zadnje priprave za sprejem Cehoslovakov. Vsi razgovori v vladi in z Radičem imajo zaenkrat le ta cilj, da se odložijo vsa politična vprašanja, ki bi mogla že sedaj izzvati pretresljaie. Kakor po dogovoru se vladni krogi previdno izogibajo vsaki izjavi o najnovejših Radičevih izpadih v vDomu». Akoravno .ie no-torično, da Radič vse politične uoticc v svojem listu sam piše, odgovarjajo radikalski ministri in prvaki na novinarske opozoritve: — Kaj se nas tiče. kar piše «Dom». To ie v se anonimno in nikdo ne ve. kdo je to napisal . . . Le na Radičevo demagogijo s stanovanjskim zakonom prav razjarjeno odgovarjajo v ministrstvu socijalne politike, da bo viada morala upoštevati interese obeh interesentov in da se nikakor ne bo dala pod Radičevo komando. V tem oziru se pri radičevcih samih opažajo nasprotstva. slovenski radtčevci so najbolj v škripcih in ne vedo, ali bi držali s hišnimi lastniki ali s stanovanjskimi najemniki. V radikalskih krogih se z velikim interesom pričakuje povratek dr. Šupe- :< pCV r c." : ta. v v. ČSR . c o.iu Prvič. ■• ;.ka, se veže-. stauiemu pozitivne n t siniti vanju, »zvana carinska več i.. :c -' po-.0 Nemcev poleti sprejela ■• •• socialistom vseh struj novo agrarrura-šči no carinsko ta*:to, ie bila le čašovno ■ • 'varno ograniieti.i intere kooibi-r- ja, sedaj pa jre za koalici, . ki »a; t določenim deležnim program vzrme vodstvo eržavne politike. Č.sti 1 ionalni karaker ČSR ie vslee. dt-i vama Nemce: res nekoliko zaor -a državna nisel ie nesporno oj-j« v-.iia: Nemci zaptičajo svoje dosedanje st ,go odklonilni stališče napram f.tvi ter prehajilio iz iredentistične k >-." vistični politik. Posebne važnosti ie tudi, da se v ČSf prvič ustvarja vladni. koalicija brez socijalističnih strank: ')■': početka držnve pa do danes so >■: . jalisti vršili materi in v mnogem u odločilen vtfiv na državno politr-j in s precejšni) utemeljenostjo se je oglo govoriti o socijalistični orijenta- ■ 'i; češke politike Sedaj se državni voz lika na desni in levičarska fronta c 'iaia v opozicio. To gotovo ne ho , ;a!o brez važnfi posledic i v Iegisla-:em i v splošropolitičnem oziru. 'iiačilno je. di snovanje nove metliške večine ni nemalo pospešila 1. ilnost, da se canašnji uradniški vla-očita, da ie pravzaprav eksponent ce, t. i. mamine. Ni še gotovo, ali Jo vse podrohiosti novega koalicii-- i .'ga sistema dt sestanka parlamenta izdelane, da >i mogla nova večina ".1ji že sama leposredno prijeti za •lavno krmilo. Zdi se, da želijo češke -ranke najprvo videti svoje nemške e.v eznike na deii. ki naj nje in javnost . 'ipriča, da bod> lojalni. Zato ie pač v rjetno, da bo pred sestankom par-enta izvršena le rekonstrukcija sc-.iega uradniškega vladnega sistema, i j da bi predsedstvo prevzel pred-. 'nik agrarnegt urada dr. Viškovsky. 'en od agrarnih prvakov, ki pa ni po-■!.'nec. Ostal na. bi tudi sedanji finanč-.; minister dr. Černv kot notranji mi— Najpomembnejše pa ie pač vpra-iii.e zunanjega ministra Jr. Beneša. 'c.itvo, da pripada dr. Beneš nar. soc. "i.nki. izrabljajo njegovi nasprotniki, pritiskajo na to. da naj pride na Be-■evo mesto berlinski poslanik doktor lita. Ve se pa. kako visoko ceni pre-:ent republike državniki, ki je svoji \ovini pridobil ugledno pozicijo, v u in skozi šrsa leta sem kar najsreč-vodil češkoslovaško ;unanjo po-). Na drugi strani je pa znano tudi a si dr. Benr "-e ialj časa želi od-. Vseka1, ešitev tega proble- sden n; ntnejših pojavov v d-i riientac: Ds'ovaškc notranje : ike. Nov ški vladi naj bi. čim 'ilike v aliciji konsolidirajo, •o ožiču z. .. ,om!adi sledil parla-:rie arni ki. . Kdo bi vodil tako , Split postane siobodna Inka Madžari dobijo svebodno cono? — Velik interes južne Italije za progo Beograd - Split. — Koncesija bo te dni izdana. Beograd, 30. septembra, p. Nocojšnje r.No vesti, prinašajo informacijo londonskih > Tkaes«, da je sklenila naša viada storiti \ se potrebne korake za sporazum 1 .Madžarsko. .Madžarski ho dana t-vobedna cona v Splitu, čim se dogotovi železniška prosa, Vi bo ye/ala središče kraljevine / Jadran--iko ubalo. Vse to du \tr-u za oiačenie j olcžaja kraljevine SHS napram Italiji. Split, 30. septembra, n. Gospodarski krogi Južne Italije delajo veliko propagando za zgraditev železniške proge Beograd-Spiir. Z gotovostjo trdijo, da bo ta proga ves promet Vzhodne Evrope in Rusije navrnila preko Splita na italijai ske luke in preko njiii dalje na Sredozemsko morje in v Ameriko. Za to progo je Mo napravljenih več načrtov za de! Mostar-Snlii. Načrt ;e bi! razposian v več desettisoc primerih v vse centre Evrope ter so nekateri prišli tudi v Split. Proga preko Beograda in Spiita je najkrajša pot iz Rusije v Severno Ameriko in zapadno Afriko. Ta pet ie mnogo kra.iša, kakor preko Hamburga in Br,rdeauxa. lia-iifžirski gfspodarsk.' li/Ogl ^fiipai^r,. do za Split, ker mislijo da se bo blago od Splita do zapajdiie Afrike hi Severne Amerike voziio z italijanskimi parobrodi, vsled česar bo Italija imela velike koristi od tranzita Kakor se doznava /- merodainega mesta, je siv ar radi izdanja koncesi je s stni ni prometnega ministrstva že toliko napredovala, da se more že te dni pričakovati, da bo koncesija odobrena. Akcija stanovanjskih na-jtmnikov za podaljšanje za- v v« . sate Zi*£reb, jO. septembra, n. Danes se je . 1 v Zagrebu seja občinskega sveta, na ';<• " bila sprejeta zahteva, da sedanji • ki z.ikon ostane v veljavi še eno k to \ ' m smislu je bila sestavljena in po•.;«•! jdi posebna vloga predseaništvu vlad' .. N".;rodni skupščini. N.i Markovem trgu st jt -"šla pod milim nebom pro« testna .-'. ; zagrebških stanovanjskih najemnike* N.; zborovanje je došlo okoli 2000 lju-.i . . temu. da jc deževalo. Zho« rovalci • stirali proti ukinjenju za« ščite s"moviv -.ih najemnikov in so spre« jeli resolucijo s sledečimi zahtevami: 1. da se pod^i i" veljavnost obstoječega zakona 0 stan'-lo 31. decembra 1930. in da se u\.;/ujej> pripombe kongresa stanovanj« skih najem'likov z dne 1. marca t. 1. v Za* grehu, ki .-'> bile predložene n inistrstvu za socij ino ooiitiko. 3. da ostane višina na« »cmv-tiK odoče ista, kakor je določena ro si-df.:.-. predpisih. 3. du se do izteka za« . ščit; . -sa, pripravi v naši državi edino j sredstv. :a rešitev stanovanjske krize, to j je .ra.-ba stanovanjskih hiš v državni in : r. :'tni inicijativi. Hišni najemniki pozi« 1 vajo vse odločilne faktorje, d.i izvršijo tu« . : v stanovanjskem vprašanju svojo ilolž« ' nosr ker bodo sicer odgovorni za posiedi« • . : ozirom na javni red in narodno zdrav« i rod najširšimi krogi gospodarstva in 1 .. nstva sploh, ako se z zakonom ukine i •..••aščii.'. najemnikov, j | I'emisij a Kondilisove vlade odklonjena i Ahr.e, 30. septembra, (he) Na prošnjo j p'.:^;,. tnika republike ostane Kondilisova j ; i nadalje. Volitve v grški parlament i odložene ito 7. november in se bodo ■:'.»' ,>0 proporcijonalnem -istemu. D emisija vlade Gdanskega ■Ju 1 sko, 30. septembra, (be.) (Jdanska j vi.c!> e demisijoiiirila, ker je Društvo na« iOvt- predlagane reforne odklonilo. vi.r .1 leiuarno vlado, o tem pač ni dvo-^SR ima dva moža, ki. sta stalno listinirana za dve najvažnejši meti državi: dr. Beneš zu zunanje mi- • ■••. vo. A. Svv.hla ia ministrsko . rcisedništvo Seja finančnega odbora Beograd, 30. septembra. 1. Dopoldne je plenum finančnega odbora nadaljeval svoje delo v direkciji rečne plovbe. Geajralni direktor inž. Milivojevič je odgovarjal na razna vprašanja, ki so nra jih stavijali člani odbora. Šlo je predvsem za pojasnila pc-slancem, kako je došlo do jtogodbe med državo in srbskim brodarskim društvom t rlo tikinjenja te pogodbe. Generalni direktor je izjavil, da proučuje to vprašanje jkv seben odbor, ki Se dela in ki bo v kratkem dovršil svoj elaborat. Prevzetje inventarja brodarskega sindikata se ni i/vršilo po posebnem spisku, cenitev jvi je bila izvršena še leta 1P23., ko so sc vsi objeKli ocenili na 30 milijonov ziatih dinarjev. Navedel je tudi nepravilnosti, ki so se vrSHe z oddajanjem ladij raznim zasebnikom, kakor tudi Vroto žalitev za najemnine o.J ladij. Predložil je zapisnik tantijem, ki so bile razdeljene članom upravnega odbora. Država je od brodarskega eindikata prejela v 5 in pol leia 9 milijonov dinarjev. Dopoldne se je vršila tudi seja anketnega odbora, na kateri se je razpravljalo o interpelaciji radikalov proti dr. Voji Ma-rinkoviču zaradi znane afere v subotiški klavnici. Napeti odnošaji med Poljsko in Litvo Berlin, 30. septembra, s. Litvanska brzojavna agentura javlja uradno, da je litvan-ska vlada pooblastila .svoje diplomatske za» stapnike v inozemstvu, naj izroče vladam, kjer so akreditirani, spomenico o vojaških pripravah Poljske. V tej spomenici se opozarja na nevarnost kršitve miru v vzhodni Evropi. Podpis litvansko-ruske pogodbe ie v Varšavi povzročil veliko razburjenje. Listi Pilsudskega izjavljajo, da nasprotnic ta pegodba polisko-ruski mirovni pogodbi. L-itvansko-poljska pogodba je očividno pro-vokacija, vsled česar poljska vlada v Moskvi :;i p-ri Društvu narodov podvzame energične korake. Položaj je zeio resen. Maršal Pilsudski je rac'; poostritve političnega položaia prekinil svoi dopust ter se povrnil v Varšavo. Razpust poljskega parlamenta Vnr&ave, 30. septembra, s. \*sled ponovs nega izbruha konflikta med vlado in par« lamentom, se ie vlada odločila, da sejni razpusti in razpiše nove volitve. Razpust t se pričakuje že za jutri. lini govoril na sestanku o skupnih »inlrre-sih v Sreiluzeniskein molju, zla-: i ■ la.-i-ijolškimi vjjrašanju. Velika Urilanij* |>a in->110 nobenega lazluga. i-;:ia lt..-lijo v tangerskem vprašanju. London. ,3n. septembra (!d) Diplomatski dopisnik . Dail.v Telcgraplu. iavlia. ča ie sestanek Chamberlaina iu Mussolinija izključno akt v ljudnosti. Angleški .ziiiuuiii uii-nisicr 11i.ua s seboi nikakega usobia iu iu-more ničesar ukrenili brez prediiodiie-a odobrenia vlude. Rim, .vi. septeinbra s. Ageuzia Sieiaui objavila noeo.i naslednji uradni konamike o sestanku med Mussolini.ieai in Chaniberho-rioni \ Livornu: Danes sta se sestala \ l.i-vornu Mussolini in Chamberlain. Razgovori med obema državnikoma, ki ju veže kakor znano, osebno priiiuelistvo. mi m' \rs ii na zelo prisrčen način. \ ieli razgovorih na lam »Dclpliin.: \rr\ i*lr Sestanek italijanskega in angleškega zunanjega ministra Včeraj sta se sestala v Livornu Mussolini in Chamberlain. — Anglija bo podpirala ital. politiko v Sredozemskem morju. Rim. 30. septembra, (be) Angleški zunanji minister Chamberlain je prispel s svojo jahto »Delphin« v Livorno. Livorno, 30. septembra s. Ministrski pred sodnik Mussolini ie dospel ob 9. dopoldne semkaj. V spremstvu državnega podtuinika Urandija in svojega kabinetnega šeia Pari-luecija je odšel na angleško jaiito . Deipjia-kjer ga je sprejel Chamberlain s svojo roč-bino. Po krajšem razgovoru splošnega značaja sta se Mussolini iu Chamberlain um-ic-nila .v notranje prostore, k.ier sta ostala v razgovoru do I. popoldne. Potem sta. odšla s svojim spremstvom k zaiutreku na italijansko jahto Oiuliana . Livorno, 30. septembra, (ri) Za varstvo .Mussoiiniia je policija odredila izredne varnostne ukrepe. Kolodvor v mestu ie bil siro go zastražen. O podrobnostih konference se ne ve ničesar pozitivnega, vendar pa se misli. da so bili v razpravi važni mednarodni problemi. iGiornalc d' ltalia- pravi da je sedanji sestanek Mussolinija in Chamberlaina le epizoda v solidarnosti, ki veže Anglijo in Itnliio v vseli zunanjepolitičnih vprašanjih. Pred odobrenjem italijanskega in angleškega ministrskega sveta ne bo prišlo Jo nikakih pozitivnih zaključkov. Italijanski listi so mnenja, da skušata Mussolini in Cita:n berlaiu ustvariti protiutež franeosko-nem-škemu sporazumu v Thoirviu. Obenem gre za angleško podporo Italiji v njeni sredozem ski politiki in v abesinskem vprašanju. Govorilo se ie iudi o italijanskih asjiiraciiali v t Abesiniji in v Tanger iu. London. 30. septembra, o. Angleški tif!; posveča največjo pozornost sestanka Chamberlaina 7. Mussolinijeai, katerega iotinira Dailv Express. kot paralelo sestanka i'>ri-anda z dr. Stresemannom v Tliorvju. • Ti-mes> zatrjujejo, da ia sestanek uc bo '0110I politične važnosti. cDailv Telegraph: ugotavlja, da Chamberlain 110 more oitločaU o važnih problemih brez prejšnjega posvtlo-vanja angleškega parlamenta. Gotovo *e, nadaljuje .Dailv Telegraph?-, da je M tis--.- Angleška premogovna kriza pred svojim zaključkom Stavkujoči rudarji se vračajo na delo v vedno večjem številu. Nemški rudarji proti uvozu premoga v Anglijo. London, 30. septembra. (Id.) Ker jc ple= narna konferenca rudarskih delegatov od« ločila, da prepusti vso zadevo glasovanju rudarjev, sc je rešitev krize ponovno /.,<.--vlekla. Medtem sc vračajo rudarji v ved« no večjem številu na delo. Dclavoljnih ru« darjev je že 156.000 mož. Voditelji rudar jev Ilerbert Smith. Richardson iti Cook ni« so prisostvovali današnji plenarni seji nu darskih delegatov, ker so se odpeljali z le« talom v Ostendc, da se udeleže seje tneiU narodne rudarske federacije, ki je sklepala o podpori angleškim rudarjem. Sedanja ru= darska stavka jc mnogo škodovala tudi ii« nančnemu stanju države. Do 30. septem« bra so znašali dohodki angleškega financ« nega ministrstva 322 milijonov, izdatki pa n ,na :;.hli (iiuiiana. sla razpravljala o naivažue.isili .nediutrodni:! r.roblemili sedanjosti. Ministra sla 1 zadovoljstvom ugotovila prisrčnost iialijansko-angleškili ouiiošaiev in popolno ' soglas.ie smernic, ki :i|; obe vladi zasledujeta' pri reševanju najvažnejših evTopskijt problemov. Kini. 30. seplembr;!. o. • li 1'itvolo (iior-fale (1'llalia,. io prejet daiios i/. \Vashi11t;-toua skiMii kontinentu. 3S4 milijonov, tako da je znašal dcfic: milijonov funtov. V i^ti dobi lanskega so znašali dohodni 3-14 milijonov tur' . . Kakor javljajo, jv. danes zopet 1" 1 darjev prišlo na tlelo. Zadnje tri (' i;r;= čelo 25.0011 rudarjev zopet / tleh ,». Bruselj, 30. septembra, k. Da.. . - • je sc* stal v Krusliu mednarodni rudai-tci komite, o šef fašisiovskc 'r:ii!cc genera! Gonzaga odstopil. Poveliuištio miiiee '-vi ::;-ibrže prevzel Mtissoiini s: n:, t-ko. da i>o imel v svoHli r«>k;i.'i vm< ..•>• roženo m!v Italije. Vojna na Kitajskem Mosk\a, M'- septembru, (be). K.ik-. r sc poroča, je /zda! general čangsolin svojim četam povelje, v k tereni jim naznanja, da jc prišla ura osvobodile Mongolije izpoii tujega jarma. Govor: sc. . ti nicsfu I':-;!' kitajska kav.tlcrija. ov. Ako bi dobila mesto klerikal--..- „ emiialna lista samo 250 glasov . bi bili tudi v tej kategoriji za-vcdv.i trgovci, zmagali. Ista je pri IV. ob r ki kategoriji, ki jo jc volilna komisija nč.raj dokončala. Komisija je ngotoviida ie od 1S.102 upravičenca izvršilo volilno pravico 13.046. 207 glasovnic je bilo neveljavnih. Kandidati klerikalne volilne liste so dobili p® 7503 glasove, kandidati obrtniških organizacij pa po 5336 glasov. Absolutna večina je znašala 6.419 glasov in ako bi dobila obrtniška lista še 1083 glasov, pa bi bJla zmagala. Ako upoštevamo, da se volitev ni udeležilo nad 5000 volilcev, ni dvoma, da bi se v tem rezervarju volilnih glasov dala z ne prevelikim trudom doseči večina za stanovske kandidate. Klerikalci in jelačinovci se sedaj tolažijo s številkami, ker nimajo mandatov. Pišejo, da bi oni že zmagali, ako bi ne bilo cenzusa, ki tvori podlago za razdelitev vseh zborničnih volilcev na 12 kategorij. Ne bomo se spuščali tu v razpravo, v koliko oristoja g. .Telač'-zagovarjati za Zbornico splošno in .uako volilno pravico, ki bi prave tr->vce in obrtnike izročila na milost in -. jmilost grobemu številu ter stanov-,\0 zavest trgovcev izenačila s popoj-10 indiferentnostjo jajčarice ali kroš-niaria. Naj povdarimo le to. da bi tudi v slučaju enake volilne pravice, kakor kaže že sedanji uspeh, konzumar- n u, kategoriji. — Danes bo komi-celokupni volilni rezultat. — ski koalicijonaši tudi ne imeli preveč pričakovati. V trgovskem odseku je dobila gremijalna 1'sta 3.283, v obrtniškem odseku pa 7.187, skupaj torej 10.470 glasov. Klerikalna lista je dobila v trgovski sekciji 3.625, v obrtniškem odseku 9.287, skupaj 12.912 glasov. V celokupni trgovski in obrtnišk' sekciji imaio torej klerikalci z vsemi svojimi pomagači vred le 2442 gIa«ov večine, kar znači, da bi bilo treba gre-nrjalni in obriniški listi pridobiti od klerikalne pri 23.382 glasovni samo 1.222 glasov, da bi imela tudi številčno absolutno večino. Razume se, da bi se v slučaju enake volilne pravice boi vršil še intenzivneje kot sedai. Te številke menda dovolj krepko dokazujejo, da je moč petih kodiranih stran in grup (SLS, NRS, ŠKS, nemški nacionalistov in jelačinovcev) v Sloveniji neprimerno manjša, kakor pa so si gospodje to predstavljali. Ako se upošteva, da ima ta* koalicija za seboj v Narodni skupščini od 26 slovenskih poslancev 24. potem se da po rezultatu zborničnih volitev le to sklepati, da slovensko ijudstvo že temeljito obrača hrbet brezplodni in nesrečni politik', ki io vodijo in uganjajo »koalici-jona?;«. V na komisija bo danes dopoldne še razčistila prašanje mandata g. A m-b r o ž i č a ter izvršila žrebanje v I. trgovski kategoriji, nakar bo sestavila o svojem delu končni protokol. Pričakuje se, da bo do opoldne oficijelno razglasila celokuoen rezultat volitev. IV. kategorija (obrti) ie izvoljena takole: IV. KATEGORIJA. Člani: Janez Vrečar mizar, Sp. Domžale. Jakob Rabil i k vodov, instalater, Ljubljana Miloš Hc'injec. kipar, Celje. Franc Korašija, dimnikar, Maribor. Namestniki: .loško Toporiš. krojač, Tržič. Štefan Litrop. čevljar, Turnišče. Anton Benegalija, krojač, Ljubljana. Vinko Simonič, mehanik, Ptuj. Politične beležke Več politične resnobei V zadnjem »Domu« piše Radič: »Za pro-:.ant i rad HSS propitkivali su se u Ženevi kod samoga predsjednika HSS mnogi najodličniji predstavnici svjetskega mira i napretka. Zaiizelo bi vrlo mnogo prostora u našem »Domu«, da predsjednik samo u kratko spoinene svo oae razgovore o našem hrvaiskom seljačkom pokretu i sve zanimive primjedfoe tolikih odličnih politi-čara i državnika evropskih.« Pač škoda, da Donu v pomanjkanju prostora zaradi Ra-dičeve zaposlenosti ne more prinesti omenjenih izjav, zlasti še, ker povdarja Stje-pYut Radič na drugem mestu v »Domu«, da je »:iaš seljački program, koji u medju-iiarodnoj poiltici znači paciiizam i čovječ-liost, a u dotnačoj politici sporazum i poštenje, slavio pravi triurni baš ra ljetoš-njeni Vil zasjedanju Saveza Naroča, gdje se čiiav svšie'. a nuročito sva Evropa upravo napadno priklanja onim načelitna i oiioj taktici, koiu zastopa Hrvatska seijatka stranka Trcbaio ie samo vidjeti. kakn predsjednrki HSS susreču i pozdravljaju u Ženevi naiod'!:č-niji predstavnic gotovo sviiu država i kako ga posječuju delega- cije najprosvječenijih i najnaprednijih naroda, da se potpuio ocjeni sva zaostalost i pokvarenos naše jadne gospode.« Ali v teit resnih časih ui treba nekoliko več res-nobe? Na nnlov «Slovenca» cDorn, piše: cDelavsko-kmetska vlada v Mehiki (tudi tam je torej HSS!) se vedno bolj učvrstuje kljub temu, da je celokupna katoliška duhovščina z vsemi škofi in nadškofom tia čelu pozvala mehikanski narod kot katoliški, naj se z vsemi sredstvi beri proti tej baje komunistični vladi. Iz severno-ameriških listov, ki istotako radi povsod duhajo in vidijo komunizem, se jasno vidi, da je sedanji predsednik mehi-kanske republike Cales tudi napram kat')-liški cerkvi povsem pravičen in da ni katoliški cerkvi odvzel niti ene pravice, zlasti pa, da ni niti malo kršil verske svobode, izvrševanje katoliških obredov ter poučevanje katoliškega verouka, temveč je samo omejil iu ukinil premnoge privilegije katoliške cerkve in katoliške duhovšči-ue, ki je bila v Me' iki prava država v državi. Cerkev je imela blizu dveh tretjin zemljiške ponesli v svojih roka H ter so zlasti posamezni snnvs* ni bi'i pr-vi niš-lu-ki. v katerih ri«o b"! st-o II ri- ni. temveč pravi in ;o. ~!ni sa Ji. Temu Novi roman ,Jutra" V nedeljo, dne 3. t, m., začnemo priobčevati kratek, toda izredno zanimiv roman z naslovom „Hektorjev meč" Avtor romana, znani francoski pripovednik Rene La Bru-yere, nam • tem svojem mojstrskem delu pravtako napeto kakor ljubeznivo pripoveduje zgodbo zveste ljubezni med mladim oficirjem in milo Renee du Chail, ki se odigrava na pestrem ozadju dobe tik pred francosko revolucijo, revolucij skih strahot in dogodkov po revoluciji, ko je na obzorju vznemirjene Evrope vzhajala prva slava velikega Napoleona. Uverjeni, da nudimo s tem romanom vsem prijateljicam lepega in dobrega čtiva kar najorijetnejše presenečenje, vabimo vse čitalce, ki še niso naši naročniki, naj si do nedelje, dne 3. t. m, zagotove redno dostavljanje lista. je napravil predsednik Cales konec in to ne samo odločno, temveč tudi modro, ker je v najnovejšem proglasu na mehikanski narod čisto in bistro naglasih da se ima katoliška vera spoštovati kot narodna svetinja, pa tudi katoliška cerkev v toliko, v kolikor to vero uči in kulturno dela, nikakor pa ue sme dopustiti, da bi držali katoliški duhovniki in razen tega še inozemski katoliški duhovniki mehikanski seliaški narod v tlačanstvu pa tudi v suženjstvu s pomočjo prevelikih in preobilnih zemeljskih dobrin, radi katerih se ta duhovščina kvari in vdaja največji razkošnosti ter raz-blodnosti. medtem ko seljaška sirotinia umira od gladu. Ni torej niti sledu vsega tega, kar so po vsem svetu razglasile r;'z-ne popovske in druge gosposke novi ne, da je me'-ikanska vlada boljševiška in da preganja katoliško vero ter cerkev še hujše, kakor p:i so io preganjali francoski revolucionarji pred 100 in več leti.> Ker je bil dr. Korošec že veren drug St. Radiča in ker se v zadnjem času klerikalci zopet družijo z radičevci, upamo, da se bodo ž njimi tudi zaridi mehikanskih razmer sporazumeli Minister Pucelj in dr. Korošec Na sporočilo ministra Puelja, da je pripravljen izstopiti iz vlade, ako pride na njegovo mesto dr, Korošec, odgovarja Domoljuba: -Gospod Pucelj naj se nikar pro več ne boji za svoj stolček. Dr. Korošec ni zloben človek in če bo SLS res v vladi, tudi samostojnim kmetom ne bo slabše kot je zdaj. (Slabše jim sploh ne more biti! Op. ured.) Pa še nekaj naj zeleni generali pomnijo- boj za avtonomijo Slovenije bi tudi s slučajnim (!) vstopom SLS v vlado ne bil končan.5 Kakor se vidi iz navedenega, sta se stališči Puelja in dr. Korošca že precej zbližali. Dr Korošec je pripravljen postati minister, Puelja pa vzeti za ministranta. V tem primeru so klerikalci pripravljeni, da se v vladi v družbi z radikali bore še nadalje za svojo avtonomijo, približno na enak način, kakor sc sedaj bori minister Pucelj. Polemika med «Samoupravo» in «Slovencem» Na nedavni članek radikalne »Samouprave« o karakteristiki SLS je »Slovenec« odgovoril: »O značaju SLS je pričela pisati tudi beograjska »Samouprava«. Ker pa ponavlja samo stokrat premlete in stokrat ovržene fraze »Jutra« o tej stvari (o verskem značaju SLS}, ji nimamo ničesar odgovoriti. M*' smo jih ie iz temelja ovrgli nedavno v irašiij člankih. Naj »Samouprava« svobodno dalje veže svoje otrobe.« Na to odgovaria »Samouprava« od 29. septembra: »Ugotavljamo, da »Slovenec- 'a-že, ko piše, da ie ovrgel kako besedo iz »Samouprave«. Sramotenja, psovke, banalne in trivijalne fraze, ki .iih je uporabljal v različnih kratkih r.ct;cah, ue moremo smatrati kot odg.vor na naš čianek. Stvarno n' odgovoril ničesar, nobene besede, ki bi demaniirala, kar smo mi pi vili.« Kaj se vse piše s škofovim blagoslovom Zadnji -Domoljub« piše o zadevi Slavenske banke med drugiu sledeče: »Moramo pripomniti, da so pri vseh propadlih slovenskih milijonih liberalni zasebni žepi napolnjeni do vrha in da liberalni časopis! sijajno in razkošne živijo od teh propadajočih slovenskih milijonov Tako podlih, do dna propadlih ljudi, kakor so sedaj mladi liberalci, Slovenija še ni nosila. Ko bo prišel čas, bomo povedali še več.« Od ško-ia priporočani in blagoslovljeni Iažnik seveda nima poguma, govoriti tako jasno, da bi se ga moglo gnati pred sodišče. To je razumljivo, ker je pod »Domoljubom«. podpisan kot lastnik klerikalni poslanec in duhovnik dr. Kulovec, ki se nas ne upa tožiti, četudi smo mu že ponovno očitali, da ie nesramno lagal. Mi »Domoljubovo« besedo beležimo samo kot nov dokaz popolne moralične propalosti višjih cerkvenih krogov, ki ta list tiskajo, pišejo, ter spravljajo kot »pravo katoliško čtivo« med narod. 7^AITI7 Rffion&l?!? ZA POPLAVLJENCE! Tri tiskovne sodbe Stola sedmorice, odd. B. Zagreb, 29. septembra. Ničnostna pritožba g. Aleksandra Žeiez-uikarja zoper ljubljansko sodbo, izrečeno svoječastio na tožbo ». Ivana Šmajdeka, šolskega upravitelja v Št Vidu nad Ljubljano, je bila zavrnjena in prva sodba torej potrjena G. Železnik ie bil svojčas obsojen na 1 mesec zapora, 5000 Din kazni, plačilo 5000 Din materijalne odškodnine, povrnitev stroškov, taks in izvršenja kazni in na objavo sodbe. Ker pa je po občem naziranju kazen prestroga, je utemeljeno upanje, da je Stol sedmorice ugodil vzkii-cu, s katerim se je bavil v nejavni seji, in da je kazen primemo znižal. Ko bo sklep dostavljen, bomo o tem poročali. O stvari g. dr A. Goričana, odvetnika v Celju, in političnega šefa' tamošnje radi-kalske partije, smo že svoječasno poročali. Tožil je naš list odiosno pozneje avtorja našega članka g. Žabkarja, ker mu je le ta očital grdo feionijo ali izdajstvo Narodnega bloka v Ceiju. Tožitelj je s svojo tožbo popolnoma propadel, ker se je tožencu dokaz resnice v celoti sijajno posrečil. Razlogi oprostilne sodbe so ugotovili, da je tožitelj res zagrešil omenjeno izdajstvo. Ničnostna pritožba ni imela nobenega uspeha, niti za javno razpravo ni bi» la sposobna, marveč je zavrnjena že v nejavni seji. V razlogih pravj Stol sedmoricc, da je prvo sodišče pravilno deiinira!o pojem felonije in pravilno ocenilo obširno dokazno gradivo ter prav nič pravnopo-motno, marveč točno izrekio, da jc v konkretno doguanih činienicah tožiteijeva fc-lonija zares podana. Več sreče je imela g. Iza Prijateljeva, urednica »Napreja« v Ljubljani. Radi nekega pasusa v poročilu o občnem zboru Zadružne banke v Ljubljani je bila tožena, in v Ljubljani obsojena na 14 dni ,zapc:a ter ve;- tisoč dinarjev denarne kazni :n uaknade ter stroške. Njeni ničnostni pr!- ( tožbi pa jc Stol sedmorice ugodil in rt:. <-ženko oprostil, sodeč, da dejanje (rab!.. '1 j izraz) ne vsebuje pregreška klevete , i ker je obtoženka v svojem članki' '„:a i izrecno, da ne veruje v resnične . repr .-duciranega medklica, ki je bil izreč.u cJ nekega udeleženca občnega zbora. V prihodnjhi tednih bo Stol sečrnorice odd. B reševal še celo vrsto drugi! tiskovnih zadev in v nekaterih imel pr.iiko izreči na'čeloma važne judikate. terih ne seže nemš ialno nnčauje. Morda je imela to vu mi koroška deželna viada, ko se je izrekla za načrt avtonomije za Slovence. vodilne misli so enake* onim, ki jih vsebuje pruski zakon za Dance ob mejah šlezvik—Holsteina. Najpametuejše in za deželo najkoristnejše je, da se reši slovensko vprašanje nemudoma. Potem bodo mogli toliko uspešnejše nastopati za' svoje manjšine. Enkrat za vselej pa naj si izžanejo iz gla\"e abotno misel, da se bo zadovoljilo sam > nemškim manjšinam, naši liu,'v dr. bodo izročeni potuičeniu. Te^a ne bo! Inženjer Liebscher se je trudil govorci slovensko na zborovanju Kmetijske podr. niče za občino Rikarjo ves. Mož pa ne il-vlada še zadosti našega jezika, zato je km. Iu nehal. Prav bi bilo, da se dobro ua; slovenščine iu ž njim vsi drugi gospodje, hočejo predavati med Slovenci. Naši lju ' niso razumeli dr. Stctterja. ki je govoril nemško, Liebscher tudi ni nič opravil svojo slovenščino, in tako gospodarsko z.: rovanje no more dati pravega uspeha. iimo, da bi gospodarstvo napredovalo, to svetujemo, da naj vodijo gospodarske Stanke veščaki, slovenščine zmožni, i v gospodarske stvari naj n: sega protislo. ika politika. Potrebo slovenščine gosp-sami priznavajo, često se čuje, da je ; -venski del dežele zelo zaostal. Temu so čuditi. Na vesti pa imajo to v najve?: ri vodilni gospodje, katerim brni po samo iAnschluss.: in se ne meuijo novo gospodarstva, dasi jim v Berlir. jajo v glavo, da gospodtrsko slabo Avstrije ne marajo. Deželni poslanec FeLig je potoval po južnem Koroškem in nato priporočal v Bauernzeitung-, da uaj dežela iu država upoštevata, da biva tam iu se trudi deželi in državi zvesto ljudslio. Torej go>podar-ske pomoči Slovencem! Značilno je, da označa poslanec Feinig slovensko ljudstvo za dežeii iu državi zvesti, »Freie Stimmeu: pa so se povodom manjiinske konference v Ženevi zopet drle na ^jfgoelovensko orijer:-tirane Slovence:, ki so 'oslali tja svoie zastopnike. O Kočevcih pišejo sTreie Stimmenc, o njih žilavosti iu vztrajnosti. Resnica je ta, du so grofje Ortenburg * 13. stoletju šiloma prignali v .-cdanjo kočevsko pokrajino n:t pust kraški svet večjo sikupino upornih kmetov iz, bavarske, švaiske in tirinške dežele. Za kazeu so bili vrženi v pragozdove. V svoj jezik so veli sčasoma "polno slovenskih izrazov, mešsii so sc z domačim prebivalstvom in spojili bi se bili ž njim. ako bi jih ne bila vzd'ž«vala nemška politika avstrijske vlade, kateri je dobro služil kočevski nemškojezikovni otok. Neni-škonacijonalno glasilo tv.vaia potem, da so na Kočevskem šole z napisom Deutsche Volksschule: in da smejo Kočevci pri uradih rabiti svoj jezik. Tako! Kako pa s« godi na Koroškem sta_erau avtohtonem J. Movensketuu prebivalstva? Kje so napisi iSlovenska ljudska šola in kje se sme v uradih rabiti slovenščina? Na letošnji skupščini CMD se je ugotovilo, da pride v Slo-veniji na Nemce relativr.o večje število šol. kot na Slovence, v Vojvodinji pa jc nastalo nemško šolstvo šele po prevratu v jugoslo-venski državi in z jugoslovenskimi državnimi sredstvi. ^vezna vlada naj prične posnemati Jugoslavijo in naj da Slovencem na Koroškem slovenske šole in jezikovne pravice! Nasr.i v ooijsevisRi .tranki Ne nterh .i več dvorna, da se vršijo' v ruiki b i-tviški stranki va&ic stvar;. P --etkMn pomladi prihodnjega leta s^ vrši -.-..In: i sicer XV. kongres ruske ko-, m-:.->r; ;:.e stranke. Kake 3—4 mcsece prej • "-resen- se vrši obgaino redna kome-"■ ■'>"a stranke, ki roj pripravi vse po-: o za strankin koagres. Letos bi sc d konferenca vršiti nekako v de--c;t.': . x Al" sklicana ie predčasno, kar . : ikor pomeni, da se ji pripisuje izredni/ it :;;cn. Soglasno se tolmači to z delovanjem opozicije v stranli. Opozicija, ki jo voli Zinovjev, je nai adnjih strankinih zborovanjih povsod' podlegla in večina stranke ped vodstvom Stalina jo je povsod odrinla od vseli količka!': vplivnih mest v sovjeskih političnih, pa/ tudi drugih institucijah. Ali opozicija kljub? temu ui mirovala. Prbravija se na na-,'iadaljco borbo. Ta poročila konten U rs evropsko časopisje, ki je vajeno poročati iz Rusije čim nai-bolj alarmantne vesti, iolikor mogoče prevratne vsebine, na ta aačin, kakor da se-opozicija pripravlja na puče, na revolte im podobne reči in v tej zvezi sc imemiL tudi ime Trockega. O Trockem se trdi, da se je pridružil sedanji apoziciji, ki je poJ. vodstvom Zinovjeva, in da misli skupaj z njoi poskusiti boj zoper Stalina in njegovo' večino. Toda o Trockeii, njegovemu de!u, naziranju iu načrtih ni prav nikakili zanesljivih vesti; malo pa jc verjetno, da b:. sc res družil s sedanji, opozicijo, ki ie njegovemu dosedanjemu političnemu deiut mnogo bolj tuja in dalet nego skupina, kn zagovarja Stalinovo smer. Ali kar ie najvažnejše: priprave, ki jih dela opozicija, — :n da jih dela, odseva tudi iz podatkov,, objavljenih v oficijelnih boljševiških časopisih —, ne merijo na krvave boje za oblast, marveč imajo drugačne cilje. Ruska komunistična stranka ima točno :oločbo, da se stranka ;ie sme cepiti, r.i--.i da se v njej ue smejo osnovati strujV oziroma frakcije. Struja, kj se ue strinja ,' oiicijelnim strankinim programom in 2 eno vodilno takiiko, se mora kratkoma'o rediti večini iu basta. To stališče, k -eveda zelo razumljit.ro, se dosledno Aticira Sedanj j opozicija pa hoče iia-nv.ti konec tej metodi; hoče si ua v Prireja na tihem eborovania "zb^-' ve manjšine drugod Med nemškimi naciio- Pridobiva pristaše ter ;ih nr^-.ni^ir-. n nalci so taki, ki nislijo, da se z vsak . . ! rhem, vse to z ramen«,« ? 2• V; ojačenjem Nemčije briše obveznost do na- I .-■=.. ,1 stTJu* "raenoin' S'°P' Vašega slovenskega ljudstva ua Koroškem i 1 j f„ T,e a dovršen,m dei-komaj čakajo združitve, češ potem je nr.nj- j ,.'.. prisUl strankino vodstvo, de ga šinska borba odpravljena. Gospoda se . - ! ...2* ra. Slovensko vprašanje ne izgine s po- ; '3l. se: "a more biti sario navedeno ko-vršja, pa naj se okrenejo nemški gospodje tiranje dogodkov v Rusiii točno- no- kamor horeio, in nemogoča bi bila združitev - — • * brez pravičnega obračuna na Korošketr: Tu na ure končna be=^-ia faktoriem, do ka- 1 konference in kongres., stranke ja ca vratKem sam prinesel jasnost sfrofe moc poni Uničujoči curki izpod neba. ki so vrtali v ubogo zemljo sirom Slovenije, so včeraj vidno pojemali na svoji moči. Le sem pa tja so se še strnili oblaki ter se zgostili v črno, zlo prorokujo^o maso. ki jc prihajala na zemljo v obliki tankih, ostrih curkov. Temperatura se je menjavala od ure do ure. Zjutraj je bilo ozra.je naravnost hladno, dosti bolje pa tudi ni bilo zvečer. Vsa slovenska javnost stoji pod vt:-som silovite elementarne katastrofe, ki je udarila naše doline, naše soteske, polja, pa tudi stanovnike na pobočjih naših vrhov. Vode padajo. Akoravno je čez nebo razpeta šc \edno težka oblačna masa, vendar se zdi, da so izčrpani nebesni rezervoarji. Proti jugozapadu se je situacija izboljšala že v toliko, da so se v struge povrnile skoro vse vode. Seveda ne v normalne struge, pač pa v nove, katere so si napravile same. Na Barju si je poiskala voda odtoke proti Iščic; in po vseh malih prekopih proti Ljubljanici. V Pijavi gorici. Črni vasi. Hauptmanci in naprej proti Pod-peči so travniki ter njive zopet izven vode. Opažajo se samo še mala jezerca. ki so obstala na nižje ležečih mestih, odkoder voda nima odtoka. Voda bo tamkaj ostala bržkone še teden dni. Včeraj se je odtekla voda tudi s polja ob Bevkah in ob Blatni Brezovici. Hrbet Trnovega, to je Mestni log. je bil včeraj zjutraj deloma šc vedno pod umazanorjavo vodo. ^Kern» se je deloma že osušil in je voda izginila po ozkih grabnih, ki jih je stvorila sama proti Gradaščici. Kar jc ostalo vode v Mestnem logu. sta jo sprejeia vase Mali graben, odnosno Gradaščica. na travnikih ob Tržaški cesti pa se še vedno bliskajo jezerca in mlake. Vič-Glince, Nova vas in Rožna dolina, ki so poleg Kozarij in vasi v pol-hograjskem kotu največ trpeli, so na delu. du se vsaj deloma normalizirajo. Na Glincah so včeraj zjutraj dvignili iz blata na vrtu župnišča prvo iti menda edino človeško žrtev, ki jo je tirjala povodenj na tem koncu mesta. Že zgodaj zjutraj. ko se je zdanilo, je nekdo opazi! v blatu za vrtom župnišča med Agnolovo hišo in Vojnovičevim vrtom človeško truplo. Kmalu nato so prihiteli še drugi, ki so spoznali v utopljencu 34 letnega Antona An^rejaka, stanujo-čega na Viču št. 22, ki je utonil, ko jc skočil v pondeljek popoldne z voza posestnika Zdcšarja pred Agnolovo gostilno. Andrejakovo truplo so prenesli po komisijskem ogledu na odredbo policije v mrtvašnico na Viču in je polože danes k večnemu počitku. Nesrečnež je bil uslužben pri Stavbeni družbi ter je bil poročen. Ljudstvo je sedaj povsod zaposleno s čiščenjem stanovanj in hišnih mobilij. Ponekod pa je stala voda v kleteh tudi še včeraj in je morala pomagati se-salka ljubljanskih mestnih gasilcev. Kakor Vičani in njihov; sosedje proti Ljubljani, so imeli polno dela tudi Ko-zarčani. Ko so očistili seveda le za silo svoje hiše, pa se je pojavila nova skrb, kaj bo namreč z živino. Pomanjkanje krme je silno občutno. Na poljih okrog vasi so ljudje zbrali krme komaj za prašiče, govejo živino pa morajo zaenkrat zadovoljiti samo s pašo na travnikih, ki iih ni umazala ilovica. Polja so raztrgana, njive raznešene in v splošnem primanjkuje za živino korenja, detelje, živinske pese itd. Se na slabšem pa so prebivalci proti Dobrovi, Stranski vasi. Šujci in sploh višje gori proti Polhovem gradcu. Tamkaj bodo vsled zasutja polja z gramozom posestniki prisiljeni, da živino prodajo. Težaven pa jc še vedno položaj v Sorski in Poljanski dolir.j ter posebno na Zirovskem polju, kjer so opustošenja največja. Gospodarska obnova tamkajšnje pokrajine bo zlasti vsled številnih usadov in plazov silno otežkočena. Očiščevalna dela bodo zahtevala mesece in mesece napornega dela. Težke skrbi tarejo družinske očete in matere. Kašče prazne, prazni hlevi, zima pa trka na duri. Sila je velika, pomoč nujna. Prvi je prihitel na pomoč poleg mestne občine ljubljanske, ki je darovala 100.000 Din za popiavljence, ljubljanski Rdeči križ, ki je dal za najnujnejšo podporo izdatna denarna sredstva na razpolago, ki se že razdeljujejo. Odposlane so v ponesrečene kraje tudi že uradne komisije, ki bodo od hiše do hiše ugotavljale škodo. Podpore se bodo de- rscenceii lile le na podlagi uradnih podatkov o škodi. Včeraj je odpotoval v Medvode okrajni poglavar za ljubljansko okolici vor, svet. dr. Ferjančič,' danes od-de \ Žiri veliki župan dr. Baltič oseb-„u, v soboto pa na razne sirarn več uradnih komisij. Predsedstvo ljubljanskega Rdečega križa se je dalje brzojavno obrnilo na centralo v Beograd s prošnjo za čim znatnejšo pomoč. h opastcsenili krajev Preska pri Medvodah. 30. septembra. Naši vrli Preščani so delali v torek v največjem dežju nadvse požrtvovalno, da bi vsaj deloma zavrnili razdivjano Preščnico v njeno strugo, ki jo je prodrla in si poiskala do izliva v Savo kar čez njive in travnike novo pot. Njena prava struga je še vedno popolnoma suha. Vsi občudovanja vredni napori naših mož pa so bili doslej zaman. Prešenice nc morejo ukrotiti. Napolnila je celo dolino, do Medvod stoji jezero, vsi poljski pridelki so uničeni. Tudi potok Zobnik v sosednih Vašah se je raz-lil na obe strani po polju in ga je opu-stošil. Ljudje se trudijo na vso moč, da bi očistili zasuto strugo in potok zopet uravnali; toda to je ogromno delo in napreduje seveda le počasi. Zakonščica v Žlebeh je preplavila celo dolino in odnesla zemljo, drugod pa zopet nasula ogromne množine grušča in opu9tošila njive. Vsi mlini so bili pod vodo. Posestniku F. Bizantu, p. d. Malenšku je voda raztrgala skedenj. Uničila je vse pridelke. Pri Sv. Katarini se je vsled silnih nalivov začela trgati in posedati zemlja. Bati se je večjih plazov, da zdree hiše in gospodarska poslopja na nekaterih krajih v dolino. Posebno v nevarnosti so pri Mamucu iu Kozamerniku, kjer so že večje plasti zdrčale navzdol. Enak položaj je tudi na Golem Brdu «Na Jami*. Vode so precej upadle. Zveza Preske z Medvodami je vzpostavljena. Sedaj se je razvila namreč nova «obrt». Večji dečaki prevažajo ljudi za malo odškodnino ali pa tudi zastonj na dvokolnicah (garah) čez poplavljeni del ceste. Za zvezo z Medvodami preko Sore služi železniški most na Svetju. četudi jc tu velik ovinek. Naši orožniki so se izkazali v teh dneh groze in stiske pravi junaki in zaslužijo polno priznanje. Noč in dan v naporni službi, vedno v najhujšem nalivu, si jih našel na delu povsod, kjer je bila največja sila. Nobena voda jim ni bila pregloboka, nobena noč pregrozna. Ljudstvo iim •'•• do dna duše hvaležno. Višina vode (X> v Poljan ah nad Škoijo Loko ob trgovini J. Doli-narja. Gorenja vas, 29. septembra. ! Morda največja opustošenja v Poljan-i ski dolini je napravila povodenj v Go-i renji in Srednji vasi. Poljanščica se je ! kmalu po nalivu izpremenila v deročo reko. Udrla .ie v stanovanja v bližini se nahajajočih hiš, odnašala pohištvo, vozove, govedo, prašiče in poljske pridelke. V Gorenji vasi je odnesla g. Jelov-čanu vso električno napravo. Rešil je edino dinamo, a bi pri tem kmalu izgubil življenje. Posestniku Stanovniku so valovi odplavili žago in mlinska kolesa, Fortuni pa mlin in vogal hiše. Leta 1925. zgrajeni betonski mosi v Skoiji Loki, ki ga je odnesla Poljanščica, Pri Mraku je voda podrla drvarnico in udrla v kleti in trgovino, kjer je stala pol metra visoko. Polja so uničena, vsepovsod leži pesek, hlodi, deske itd. Skoda znaša več milijonov. Najbolj so oškodovani posestniki: Inglič. Frlan, Oblak in Brence. S hribov so se pričeli vsipati tudi plazovi, ki so uničili cesto. Na več krajih stoji zemlja do 4 m visoko na cesti. Pri posestniku Ingliču se je pričelo vsipati pod hlevom in hišo. Bila je velika nevarnost, da se podre vse skupaj. Cesta je tako zasuta od plazov, da je prehod celo od hiše do hiše skoro nemogoč. V Srednii zašije odnesla voda most, polomila mnogo kozolcev in odplavila vozove. Le živino so rešili, čeprav z največjo težavo. Pri Čadežu se jc zemlja vsadila ter zasula skoro ves hlev. Proti Poljanam je bila voda še večja. Kaka opustošenja je napravil potok Brebovnica, pa še vedno ni znano, ker je nemogoče priti čez Poljanščico. V Poljanah je stala voda po hišah dva metra visoko. Napravila je ogromno škodo. Najbolj je oškodovan trgovec Do-linar. Okrog njegovega posestva je drvela voda 3 do 4 metre visoko. Tudi od Poljan naprej ie pogled enak, slika ista. Polja poplavljena, drevesa leže čez cesto, polno usadov. Mosta nobenega do Škofje Loke. Brzojavni drogi so popadali kot snopi. Škoda je veliko večja kot lansko leto, ker je bil tudi obseg katastrofe znatno večji. Žirovci v Ljubljani Včeraj je prispela večja deputacija Žirovcev pod vodstvom župana gospoda Primožiča v Ljubljano. Poslanec dr. Žerjav je deputacijo vodil k velikemu županu dr. Baltiču, kjer so člani deputacije popisali nesrečo in bedno stanje Zirov in okolice. Danes se poda veliki župan v spremstvu inženjerjev na lice mesta v Žiri. Deputacija je intervenirala pri poštnem ravnatelju gospodu dr. A. Gregoriču radi začasne ureditve poštne zveze za Ziri preko Logatca in Rovt. Cesta Škofja Loka— Žiri bo dalj časa za avto-promet nerabna, vsled česar ne preostaja nič drugega nego dirigirati avtomobil, ki je opravljal tudi poštno službo, iz Škofje Loke v Logatec, da bo vozil od tam v Žiri. Katastrofalni obseg nesreče Zda; Si. po malem dobiva nekaj pregleda o obsegu nesreče. Jutri bo vzpostavljena pot za silo za male vozove v Poljansko dolino, ccsta Logatec—Ziri bo najbrž že v dveh dneh splošno uporabna. Od žirovskih vasi je najbolj zadeto Selo. Potrjuje se, da je v žirovski občini porušenih 20 poslopij, večinoma v Selu. V Selu je zaznamovati več smrtnih žrtev, usoda nekaterih rodbin pa še ni pojasnjena. Hiša je izginila, a do nje se preko deročega potoka ne more, o stanovalcih ni z drugega brega nič opaziti. Mnogokje si je voda izbrala drugo strugo in še odjeda zemljo ter s tem ogroža še 4 hiše. y Poljanski dolini so doslej prijavili enega mrtvega. Vel. Račna pri Grosupljem, 29. septmebra. Vsled neprestanega in obilnega deževja se je napolnila Radenska dolina popolnoma z vodo. tako da sega do obronkov vasi Velka in Mala Račna, a polja in travniki so docela pod vodo. Ker ima dolina kraški značaj, bruha voda izpod zemlje in napaja potok Šico, tako da se vali kot deroča reka, ki uničuje komaj zasejano ozimino in jo odnaša s humusom vred proti požiralnikom. Velike mase vode daje tudi bruhalnik Zelenka. Farjevec itd. Največji naval se pa bliža iz Grosupeljske doline. Šent Jurja in izpod Slivnice, | tako da se je bati še hujšega. Veliko maso nabirajoče se vode ne morejo požirati sproti Zatočne jame, Lazarjeva jama. Viršnica in Pekel ter izgleda zato ceia dolina kot kako jezero. Odkar so te podzemeljske jame razširjene, je voda navadno izginila že tekom dveh, treh dni, a letos in tudi že lansko leto ostaja voda tudi 14 dni do tri tedne. Ker se poplava in nalivi stalno ponavljajo, je letina tako minimalna, da se že danes pri marsikateri družini oglaša glad in otroci zastonj prosijo kos kruha. Ker je ozimina že v zemlji, a je ista prišla pod vodo, je s tem uničena deloma tudi že žetev prihodnjega leta. Da se voda ne odteka, leži krivda največ v tem, ker se ne obrača primerne pažnje pri čiščenju požiralnikov Zatočnih jam. Večjo pažnjo pa je obrnil dolini, popolnoma uničeni po povodnji zato davčni vijak. Če že ni računati na izdatno vladno pomoč prizadetim, apeliramo vsaj na potrebni čut humanosti merodajnih. Vsaj za to leto naj se popolnoma odpišejo davki vasem Velka in Mala Račna; Hrastnik, 30. septembra Neprestano deževje je povzročilo, da so se pričele zemeljske plasti nad deško šolo v Hrastniku pomikati v dolino. Umetno žlebovje ni moglo več zadostiti vodnemu navalu, voda je pričela pronicati v zemljo ln jo privzdigovati. Do šole je dvignjen že ves hrib. Polovica Šentjufčeve hiše Je v nevarnosti, da se bo podrla. Sosedje so hišo tekom včerajšnjega dne izpraznili. Lastnica, ga. Šentjurc, se namreč mudi v Dalmaciji. Komisija, ki se je sestala te dni na vzpodbudo občine, je dognala, da bi se dalo obvarovati hišo pred popolno katastrofo, če se prednji del podre. Kralnl | šolski svet poroča vsak dan na občino, kakšen je dejanski stan. Prišel Je že dvakrat ukaz, da se mora deška šola evakuirati, toda obakrat je bil preklican. Med številnimi, do 7 m globoko zabitimi piloti pred šolo, se že prebija zemlja. Stene Ptn-tarjevega gospodarskega poslopja pa so 2e "2 Samo ie danes ob 4.* pol 6., pol S. in 9. uri. « Rudoifo Valentine „(0BRA"j Najsir. stneš ljubavni par Rudoifo Valtmmo in Nita Naldi zadnjikrat » filmu. « Mladini - »;op prepovedan j KINO „DVOH" najmodernejše k no gledališče Ljubljane. Teleion 730. ! Naš.' godba Vam nudi umetnih i užitek: I K-7,2BUSTER ^suS \ B Aleksandrov rov (desno) v Zagorju . nevarnosti, i,e vaere voda vanj. popolnoma omajane. Včeraj si je ogledu! plazovje gerent g. Vodušek v spremstvu ravnatelja trboveljskega rudnika g. in Z. Pauerja. Plazovje je potegnilo tudi v Ulobušaku. V nevarnosti sta hiši g. Zupana iu Beli-harja. Ce bo plazovje potegnilo do kraja, bosta imenovana ob vse svoje imetje. Laško, 30. septembra Savinja je narastla za 2.50 nad normalo. 2e četrtič je letos izstopila in preplavila okolico in zlasti kopališki park. Najhujše je zopet prizadet okrajni zastop, ki komaj zdržuje promet na progah. Pri zgradbi novega mostu v Šmar.ieti je odneslo čoln, ki so ga na desnem bregu s silo odvezali neki zlikovci iz Strenskega, se prepeljali čez reko, na levem bregu pa ga površno privezali. V prvi vrsti se jc pa zahvaliti požrtvovalnosti v. nadz. Kokalja, da ni odneslo vsega iradbenega lesa. Zg. Polskava, 20. septembra Neurje, ki je 21 t m. pretresalo prebivalstvo mnogih delov Slovenije, tudi Zg. Polskavčanom ni prizaneslo. Vas, ki leži na jugovzhodu pobočja Pohorja, so to pot zbegani zra'čni eiemenii obiskali i isto silo, kakor se je to zgodilo dne S. avgusta, ko ie polskavski potok narastel v hudournik, ter drveč skozi vas trgal mostove, brvi in jeze. Z razrušenjem jezov so bili osobito mlinarji oškodovani Med drugim je tudi porušilo jez nilinaria g. A. Laha, ki jc meril 2-4 m širine. Veliki župan g. dr. Pirkmajer je prihitel na kraj nesreče ter je ugotovil, da je potrebna prizadetim nujna državna pomoč. G. Lah je v dobrem upu šel na zgradbo novega jeza, za katerega le uporabil 6 vagonov cementa. Ta je sicer neurje 21. septembra kljuboval, vendar pa ie škoda, katero ie nn pravila no-\a povodenj na niem, zopet zelo občutljiva Apel Rdečega križa Bratje, sestre! Razsrjene nebeške sile so udarile domovino. Poplavljena, opustošena je na.irodo-vitnejša zemlja, porušeni so domovi, človeška življenja utopljena v divjem valu, pridelki uničeni. obup, glad. bolezen tam. kjer je še nedavno vladalo delo in zadovoljstvo! Strahovita je škoda! Kogar je zadela, mar ji je kriv? Mar naj jo nosi sam, sam in brez pomoči pod njo omaguje? Mar nima brata v širni domovini, nima sestre? Sestre in bratje! Ni nas vseh zadela nesreča. Vsi, ki nas ni zadela — pomagajmo! HVALEŽNI SE ODKUPIMO! Vsi, ki nam je prizanesla grozota poplave — odkupimo se! Vsi, ki nismo v obupnem boju s sovražnimi silami smrti gledali v oči — odkupimo se! Vsi, ki nam ni ugrabil neusmiljeni val in v neznanem grobu pokopal ljubljene dece, milih roditeljev — ODKUPIMO SE! Vsi, ki smo ostali pod suhim krovom in ne begamo brez doma — ODKUPIMO SE! Vsi, ki imamo svoj vsakdanji kruh — ODKUPIMO SE! Odkupimo se! Pomagajmo! Dajmo lz dobre volje, hvaležni, da nam nebo ni vzelo s silo! Dajmo od srca. da bo bednim srcem v tolažbo! Bodimo bratje in sestre, da ne bomo brez sester in bratov, kadar bo nas udarila nesreča! ODKUPIMO SE! Kdor lahko da. naj da obilno! Kdor ; ne more. a bo vendar dal. — še več bo j tehtal njegov mali dar! Nepregledna je škoda tudi v slovenskih pokrajinah Le-tem so namenjeni po bratovskem sklepu Glavnega odbora vsi darovi, kar jih bomo nabrali v svojem področju... Darovi se stekajo pri oblastnem odboru Rdečega križa v Ljubljani. NARODNI OBLASTNI ODBOR Rdečega križa. Predstoječi oklic ie objavil ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa o priliki zadnjih poplav meseca avgusta 1926. Pozval je celokupno prebivalstvo Slovenije, da v Oitn večji meri prispeva ter lajša gorje, ki je nastalo vsled elementarnih katastrof. Do danes je pa ljubljanski oblastni odbor prejel na svoj poziv v celem samo Din 85.202. ;vS!ovenlJa ni s pravim razumevanjem sprejela poziva oblastnega odbora In ni storila svojo dolžnost. Sedaj je nesreča zadela tudi njo, morda težja, k^kor one pred nekaj meseci. Prepr<čani smo, da bo spričo vseh grozot pre.eklih dni omehčano sleherno srce. Ves rabram denar se bo porazdelil na podlagi uradnih ugotovitev in pod uradno in ja\-no kontrolo samo med oškodovane it S/ovenije. Pomagajte! Odkupite se! Elementarnih katastrof še ni konte te nihče ne ve ure, ne dneva. Pomagajte! Odkupite se! Denarne prispevke zbira IJtAlJanriri oblastni odbor Rdečega križa SHS y LJubljani, čekovni, konto št. 11.862. Separacija, kopalnica, steklarna in delavske hiše v Zagorju ob Savi ob povodnji. Domače vesti Ljubi gospod Jelačin mlajši! Nikdar nisem verjel, da bi bili res tako škodljivi, kakor so mislili moji prijatelji. Moje zaupanje ste sijajno potrdili. Jaz sem Vas razumel! Sorodne duše se sploh hitro razumejo. Ko ste objavili svojo kandidat* no listo, sem takoj vedel: Strašno ste jih potegnili, klerikalce namreč. Mi. kar nas jc pri SDS, bi sami tega ne bili nikdar dosegli, kar je z eno potezo dosegla Vaša napoleon* ska strategija. Prišli ste, videli ste, in zma« gali smo. Kandidatno listo ste tako sesta« vili, da Vam je uspelo prave klerikalce po» staviti na mesta, v naprej izgubljena. Bili ste kakor David, ki jc vojskovodjo Urija (Ložarja in Ogrina) poslal v najhujši bojni metež, da sta padla. Ali ste videli, kako sedaj «SIovenee» mo» drujc?: «V I. in II. obrtniški se je sicer pot sreeilo SDS, da jc zmagala, v III. pa *ato nismo mogli doseči zadostnega števila®... Ljubi g. Jelačin mlajši! Morda ste žo tudi Vi kaj slišali o onem starem vahtmajstru (v Litiji je menda bil), ki je ponosno pos ročal: «nato sva sc pošteno sprijcla; cn» krat jc bil on zgoraj, nato pa zopet jaz spodaj« Sijajno kaj ne? Vidite, ta način kako smo jih skupno nkoli prinesli, to je originalno, izvrstno. Poslali ste Ložarja in Ogrina v II. in III. kategorijo, kjer sta morala propasti, sami pa ste se plasirali v IV., kjer so Vas pobož« ne jajčarice in piljaricc ponesle k zmagi in klerikalcem odvzeli zadnje šanse! Sijajno. Vaša izbera kandidatov: moj Bog-, ko ste na konzumarsko listo postavili še lastnika pogrebnega zavoda, mi je bilo vse jasno. V tem znamenju se je moralo vse tako kon čati, kakor se jc. Čestitam. Vedno sem dejal svojim prijateljem: Ne hodite tako hudi na g. Jelačina mlajšega! On je bil vedno izvrsten vojskovodja in bo tudi todc reč dobro skozi spravil. Šc le das nes mi priznavajo, dragi MAC prav si imel. Sedaj so hudi na Vas pri i\ . * Ameriška ladja potopila ob dalmatinski obali. Vsled velike nevihte se je prošlo sredo blizu Kom i že potopi! coutter »Trtama*, last Amerikancev .ki so nedavno potovali po Sredozemskem aiorju. Človeških žrtev ni bilo. Naročeni so potapljači $ potrebnimi pripravami, ki bodo skušali potopljeno ladjo dvigniti iz moria. * Spomlad v jeseni. Iz Laškega nam ie poslal učenec tamkajšnje osnovne šole Josip Kopač lepo razvit cvet divjega kostanja Zadnji topli jesenski dnevi so pričarali novo cvetje na kostanju, ki ie poln dozorelega sadu. * Razgled št. 4. In S, i meta sredi meseca oktobra v kratkem presledku enega tedna. To radi zakasnitve v poletnem odmoru ia radi preselitve uprave, ki se nahaja sed^i v Šelenburgovi ulici št. 1. Tja je naslavljati poleg upravnih stvari tudi vse redakcijske prispevke. Kdor pošlje polletno naročnino 80 Din, dobi tudi Je vse tri štev. prveg3 četrtletja. — Uredništvo Razgleda namerava od 4. štev. dalje priobčevati v večjih skupinah slike naših, najmlajših. Tem potom naproša starše, da pošljejo le dobre fotografije kolikor mogoče hitro na upravo v šelenburgovi ulici št. L Samomorilka. Pred dnevi so našli pri turbinah žage v Sladkem vrha v Ceršaku pri St. Ilju iruplc ženske, stare okoli 60 let. Pred kakim! osmimi dnevi so videli pastirji kako ie neka ženska skočila tik Ob naši meji v Muro in klicala na pomoč. Kmalu potem je izginila v hladnih valovih Mure. Domneva se zato, da ie naidenka dotična neznana samomorilka, ki ie bila najdena v Sladkem vrhu. -> Poskušen samomor brezposelnega natakarja. V Zagrebu so našli v sredo zvečer v veži hiše v kateri se nahaja »Velika ka-vana«, natakarja Ernesta Dvoržaka iz Splita nezavestnega. Prereza! si je žile na levi roki. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Izjavi! je, da si ie hote! vzeti življenje, ker je že tri mesece biez službe. * Hotel Izvršiti samomor, ker Je padel pri maturi. Na zagrebškem moškem učiteljišču so se v zadnjih dneh vršili naknadni zrelostni izpiti. Kir ni dosegel povoljnega uspeha, si is maturant Stanko Marjanovič v šolski sobi z ostrim nožem zada! težko rano v prsa. Ravnatelj ie takoj poklical zdravnika, ki je izjavil, da poškodba najbrže ul smrtonosna. Marianovlča, ki je bil v šoli znan kot nervozen dijak, so prepeljali v boinico Usmiljenih sester, kamor ie kmalu prišla tudi Marjanovičeva mati, katero je nesrečni slučaj silno pretresel. * Maskiranl razbojniki napadli c»va trgovca. Ko sta se te dni trgovca Butlevlč in Adlešič iz Pribiča v okolici Karlovca vračala s seim-i domov, so ju napadli maskiranl razbojniki, ter Jima vzeli zlato žepno uro in 20.000 dinarjev gotovine. Orožniki so Izsledili dva roparia oba sovaščana napadenih trgovcev. Izročena sta bila sodišču. * 111 letnemu starcu zrasli novi zobje. Kakor javljajo iz Mostarii, ie v selu Vita-noviču umr! te dni Trifko Planie, ki .le bi! vse svoje dni Izredno čil :n zdrav. Pred par leti so mu začeli rasti novi zobie, ki pa so bili precej ostrejši kakor prvi. Umrl je nagle smrti, zadela ga je kap. * Tkanino »Eternum< zahteva! od trgovca, če si potreben trpežnega perila. 178 * Opozarjamo na današnji oglas H. To-mee. 1303 Modni telovniki Ptil-overs Miklošičeva c. 20 J. Urbančič. Danes začetek OblaCilafci za Slovenijo Rdeča miš? Velika Uagedija lepe žene. Iz nizkih beznic v luksuzne salene. Nepiekosljiv ,e v vlog pustolovca Paul Richtcr. Aud Egede Niss n. Charles WiHy Ka-ser in Margaret-. Kupfer so na višku ig-Zvezda«. S sočnim in siadkim grozdjem naših goric bodo postrežem vsi somišljeniki in prijatelji društva. u— Pogrešan obrtni vajenec. Kakor nam poročajo, ie 15 let stari krojaški vajenec Bo gomir Rakc-vec, stanujoč pri svojih starših v Vošnjakovi ulici štev. 20 v Ljubljani, prosil torek opoldne odšel z doma rn se ni več vrnil. Deček nosi črn jopič in ponošene siv-kaste hlače m rjave sandale; pokrivala nima. Sliši slabo. Ker so' starši (oče je želer-niški upokojenec) v skrbeh, da se je dečku pripetila kaka nesreča, prosijo vsakogar, nai jim blagohotno sporoči, ako bi mu bilo kai znano o usodi pogrešanega sina. u— Prevejan uzmovič. V pisarno tovarne za kis na Celovški cesti je priše! v torek popoldne okrog -10 letni človek. Delovodja Avgust Vbnpolšefc ga le zapazil, ko ie že odhaja! skozi vrata ter ga vpraša! kai išče. Neznanec se je pričel tedai opravičevati, rekoč, da ie hotel prositi denarne podpore. Kmalu potem ko je neznanec odšel, je prišel v pisarno solastnik kisarne Tomo Kr.ez. Ko pa ie odprl preda! sveje mize ie opazil, da je Izginilo iz njega 400 do 600 Din gotovine. Šele tedaj je postalo iasro, da je bil malo preje v pisarni v osebi neznanega berača prevejan tat, ki pa ie že odnese! pete na varno. u— Izpit za šofiranje ie položi!« s prav dobrim uspehom gospa Otiliia Vršičeva. trgovka v Ljubljani. n— Kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljkibljani je prevzel z današnjim dnem g. Herman Toir.ec, bivši blejski župan, dosedaj re-stavrater v »Celjskem de-ain< v Celju. u_ V spomin padlih generalo^-kaodida-tov SLS v Trgovsko in obrtniško zbornico je daroval neimenovani 1000 Dir. ocbom za postavitev spomenika v šentpeterski tiri padlih vojakov. u— Vodmatski fantje prirede v nedeljo »Trgatev* z obilnim sporedom v gostilni tov. Zupančiča, Ahaci jeva cesta. u— Telovadni odsek telesno-kuiturnega društva »Atene« naznanja, da bo prva telovadna ura za šolsko deco v soboto, dne 2. oktobra, cd po! 6. do po! 7. popoldne, prva damska ura pa v torek dne 5. oktobra od 6. do 7. ure popoldne. Naslednie ure se do-ločijo sporazumno. Za malo deco od 3. do 6. leta se objav; prva ura pozneie. Prijave za vse tečaje se še sprejemalo ob navedenih Brah- 1312 u— Tamburaški odsek »Bratstva« vabi na svojo --Trgatev«, ki Jo priredi v neaeiio a ne 3. oktobra r-Pr: Levu« na Gosposvetski cesti. o— Trgatev grozdja priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 3. oktobra na Strelišču pod Rožnikom. Začetek trgatve ob 15. (3.) uri popoldne. -Ples. — Ker je Olepševalno društvo trpe'o otčutno škodo ob povodni!, ker so vs! nle-gevi hodniki raztrgani, naproša slav no občinstvo. osobito Ljubljančane, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve, ter na ta način pripomorejo, da se napravljena škoda popravi. jj-s u- Dr Demšar zopet ordinlra, 1277 ■Sc*°1 v ŠtepanJI vasi je prejel znesek Din 643.50 kot zbirko gostov' na fantovščini ln ženitovanlu bratov žitnika in Strolana. Zdravo! — Odbor. CREMiMOUSON I« trpežnega ievro z usnjato ali leseno ot oblečeno pelo Din Edino pri , VQJiA", Uubljana ....................... NOGAVICE svilen flor * Oin 19 , telovniki, piH*0«erS| jopice teli In čepioe v velik« Isbirl . m F. & M. ROZMAN l tenka altoa T Iz Maribora a— Novinarski koncert. Mariborski novinarji bodo po vzgledu ljubljanskih kolegov priredili na državni praznik prvega dec. umetniški koncert, na katerem bodo sodelovala vsa mariborska pevska društva, ki bedo zapela po tri pesmi. a— Gospodarsko in politično društvo za magdalensko predmestje ima širšo javno sejo odbora v soboto, dne 2. oktobra ot> 30. uri v gostilni tMesto Trst«. Dostop imajo vsi člani. Odbor. a— Zanimiva statistika. Na kontroli do-, hodkov v Mariboru so računali, da je bil promet v mesecu avgustu samo v ljubljanski direkciji jako velik. V celem se je meseca avgusta prevozilo v omenjeni direkciji 1,035.655 ljudi. Kakor ie razvidno iz statistike, se naš promet jako lepo razvija. a— Nedeljski počitek v brivnlcah. Pisarna veiikega župana mariborske oblasti nas glede na dopis, ki smo ga pod gornjim naslovom objavili v štev. 221 cd 25. t. m. obvešča, da veliki župan ni ukinil zakonito dovoljenega nedeljskega počiika za tnesta in trge z več kakor 5000 prebivalci in odredil, da morajo brivski obrati v mariborskem mestu ob nedeljah bi« dc 12. dopoldne odprti, marveč je v izvrševanju nadzorstvene oblasti v smislu § 137 o. r. z odlokom od 25. VIII. 1926. O. br. 436-5 razveljavil sklep Obrtne zadruge brivcev in lasničarjev in sorodnrh strok v Mariboru od 31. marca 1924, s katerim se nalaga vsem članom v mariborskem mestu »strogo obvezna dolžnost, da nedeljski počitek točno izvajajo iti pod nobenim pogojem ob nedeljah ne odpirajo svoji brivnic, ter ga tudi ne puste na-stavljencem pri zaprtih vratih delati, in da tudi sami ne delajo«, in se jim prepoveduje, >da preložijo svoja obratovališča v stanovanje in da tam delajo ali da strežejo naročnikom izven hiše«, ker sklep nasprotuje določbi 51. III- zak. z dne 16. I. 1895 drž. zak. štev. 21, po kateri ie osebno delo obrtnega podjetnika izvzeto iz predpisov o splošno obveznem nedeljskem počitku, in je zadruga kršila predpis § 113 o. r., da se po obrtnih zadrugah nikomur ne sme omejevati c/bratovanje preko določb tega zakona. Tudi rJ res, da ima naredba bivše deželne vlade za Slovenijo od 10. oktobra Ur. 1. št. 161/706. ki ie uvedla popolni nedeljski počitek v obratih brivcev, frizerjev ra lasničarjev za mesta in trge, ki štejejo nad 5000 prebivalcev, zakonito moč, temveč je res. da zakonite moči nimajo več, ker je prestala veljati v smislu 51. 130. ustave dne 28 julija 1921 Iz razloga, ker do tega zakonitega roka ni bila predložena v potrditev z8konod:.memu odboru. Z ozirom na obrazloženi pravni položaj se event. prijave kršenja omenjene neveljavne naredbe po obrt ni oblast! ne bi mogle kazensko obravnavati a— Policijskega psa bo dobila ie dni mariborska policija z Dunajs kar bo vsekakor jako olajšalo policijsko delo. a— Goljufa zasleduje mariborska policija, ki hodi po naši državi ter se s ponarejenimi dokumenti izdaja za zastopnika tvrdke štampiaik Franz Lrppe z Dunaja ter naroču-ie proti 50% predplačilu štampiljke. Več mariborskih trgovcev je na ta način že ogoljufal. Mož se podpisuje za Beilieba. Če bo h komu Prišel, nai ga naznani policiji. a~ Zopet eden. V soboto 25. t. m. je prišel 22ie:vu kovaški pomočnik Vinko Gaist h gostilni Cene v Strago.mcih pri Pragerskem v kateri je popivalo več kmečkih fantov. Takoj pri vstopu ga ie eden navzočih fantov s topo stranjo sekire udaril po glavi, di mu je počila lobanja. Šele po 4 dneh so ga pripeljali v mariborsko bolnico. Krivce zasleduje žandarmerija in je upati, da bodo za tako neverjetno surovost prejeli primerno plačilo. Iz e— Narodna čitalnica v Celju namerava vprizoriti v drugi polovici meseca oktobra dramo -..Verigo«. Cisti dobiček ie namenjen za razširjenje Ljudske knjižnice. e— Celjsko kolesarsko društvo priredi v nedeljo, dne 3. oktobra v Gozdni restavraciji v Celju »Trgatev«. Začetek ob 16. uri. e— Zimski delovni čas v področju srez-kega gremija trgovcev v Celju: Člani srez-kega gremija trgovcev v srezih Celje, Gor. grad in Šmarje pr! Jelšah, se opozarjajo na okrožnico štev. 362 z dne 36. junija t. 1- glasom katere je od 1. oktobra dal« do 31. marca odrejen zimski delovni čas. Po tej odredbi se imajo trgovine odpirati zjutraj ob 7. in zapirati brez izjeme zvečer ob 6. Opoldanski odmor mora trajati najmanj eno uro. Ta odredba se nanaša na vse člane v področju omenjenih srezov. ki so lastniki Celja trgovskih lokalov, ne glede ali zaposlujejo trgovsko pomožno osobje aJl ne, kakor tudi na vse točilnice alkoholnih pijač Posebno se opozarjajo člani, da se prestopki brez pred. hodnega ukora ali opomina, kaznujejo i de> narno globo v smislu S 23 gremijalnlh pravil. — Načelstvo. e— Živinski sejem v Celiu. V pondeljek dne 4- oktobra bo v Celju redni mesečni 21 vinski seiem. Zadnje mesece so prignali na i sejem že precej živine in tudi kupčija postaja od meseca do meseca boli živahna. e— Tedenski izkaz mestne klavnic*. Od 20. do 26. septembra so zaklali v mestni klavnici 1 konja, 1 bika, 19 volov. 26 krav, 6 telic, 68 telet in 59 svinj. Mesa se je uvozilo 612 kg govedine 1461 kg teletine in 314 kg svinjine. Izvozilo se je 40 telet. e— Olepševalno in tajsko prometno društvo v Celjn je v svoji zadnji odborovi seji razdelilo nagrade za okrasitev oken s cvetlicami. Na podlagi poročila komisije, ki si je ogledala po mestu okna in balkone, so bile priznane razpisane nagrade sledečim: I. nagrada (palma fenlks): gg. lekarnarju A. Posavcu, primariju dr. I Rajipu in bančnemu podravnatelju A. Kuneju. II. nagrada (filodendron) gg. industrijcu Dragu Sircu, fotografu Martinu ju in trgovcu Urehu; III. nagrada v znesku 50 Din se je priznala nekemu javnemu nameščencu. Poieg omenjenih se j® izrekla pohvala še progovzdrže-valni sekciji in postajenačelstvu državne železnice, raznim javnim poslopjem, zlasti šolam ter mnogim zasebnikom. Društvo namerava v prihodnjem letu razpisati zopet več nagrad. Prosi že danas hišne posestnike in najemnike, da ga pri stremljenju, okrasiti mesto Celje, kar najbolj podpirajo. e— Kaj povzroči zbeganost. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal te dni radi težke telesne poškodbe Marico Zupane, oženjeni posestnik v Zdovškem pri Rajhenbureu. Majnika meseca zvečer so po končanem šihtu posedeli trije rudarji pri kozarčku v gostilni. Šele okrog devetih se v precej vinjenem stanju vračali domov •kupno do Vrižpota. Rudar Mešiček, ki Je bil, kakor sam trdi, zelo vinjen, je zgrešil pot in zašel v bližino Zujančeve hiš«. Gospodinja je postala pozorna vsled lajanja domačega pse in je pogledala skozi okno ter opazila neznanega moškega, ki je stal kakih 40 metrov pred hišo. Poklicala je moža, ki je bil že v postelji. Ta se je brž opravil in opazoval neznanca, kateri se mu je zdel zelo sumljiv. Ko Je videl, da s« bliža hiši, ie pograbil v veži ležeče t oporišče in odprl vrata. V tem momentu sta si stala oba moška nasproti. Gospodar je vprašal dvakrat neznanca, kdo je, ne da bi ta kaj odgovoril, šele na tretji poziv je tujec odgovoril, da je pošten človek in da gre iz šihta. Ker pa je ta stopil za en korak nazaj, je mislil Zupane, da ga hoče s kakim orožjem napasti in je udaril s toporiščem Mešička po glavi, da se je ta takoj zgrudil Ostal je pri onesveščenem tako dolgo, da se je vrnila žena z orožniki, katero je poslal po nje. Mešiček je bil težko ranjen in ne bo nikdar več popolnoma okreval, ker ima zlomljeno lobanjo. Da se je U žalosten slučaj dogodil, so v prvi vrsti krive razmere v rajhenburški okolici Ponovni ropi in vlomi so ljudstvo, zlasti posestnike na sa moti tako zbegali iu prestrašili, da so napram vsaKemu tujcu skrajno nezaupljivi Zupanca je sodni seoat spoznal krivega prekoračenega silobrana in ga je obsodil na pet mesecev iapora. Plačati mora ranjenemu na dosedanjih stroških in za bolečine 7400 Din ter rento v znesku 400 Din mesečna toliko časa, dokler ta ne bo sposoben za kako delo. Državno pravdništvo je priglasilo vzklic proti sodbi. e— Mestni kino ▼ Celju. Do 2. oktobra predvaja Mestni kino napeto južnoameriško dramo ^Gospodična Polnoč«, od 3. do 5. oktobra pa veliko tilmsko delo »Pokojni Matija PascaU h Trbovelj t— Prestavljanje železnice na Doberni. Dnevni kop Doberna je tisti nesrečni kraj, kjer napravi deževje največ škode. Zemlja je tu stalno v premikanju. Te dni so bili zopet zasuti železniški tiri in proge pre« stavljene. Neurje je napravilo škode za težke tisočake. t— Aretacija radi poneverbe. V Hrastnl« ku je bil aretiran in odpravljen v sodne zapore v Laško 21 letni Jakob Srt, šofer pri Floreniniju v Petelinovi vasi. ker je pone« veril večjo vsoto denarja. t— Tcvorjenje premoga v Trbovljah. V pondeljek so naložili na separaciji 370 va« gonov premoga, v torek 244, v sredo 336 in včeraj 100 Vagonov dnevno primanjkuje in bo TPD prisiljena obratovanje ponoči ukir.iti. t— Trgatev Sokola v Trbovljah bo v so« boto, dne 2 X ob 8 uri zvečer v Sokol« skem domu. Posebnih vabil se ne bo raz« pošiljalo, ter ste s tem vsi vljudno vabljeni Zdravo! 131J t— Prevoz pošte iz Trbovelj je prevzel pri licitaciji g. Ivan Pust, ne pa Avto« družba. Vremensko poročilo /leuoro-oJlti ibvtu uuDHaiv 30 sepiempia 192 Viš n? baromfra -!08. Krai Cas L i i« um. Tsntoei, opazovanja II « «'f Ljubljan? (dvorec) Maribo; . . Zagreb . . B ograd . . Sarajevo . . bkoplje . . Dubrovnik . i S.»lit . . . [ Praha . . . t. 8. 14. 19 21 8. i! /35-S) 7fc8-76- 9 ! 76'-i'0 '69 8 6 ii 768-7 5 ;; 706-8 6 j T ' 7 I 7«2 8 7 (j 771-2 10 1 117 11 "2 11-2 90 «6 89 9i 94 98 11-0! 97 16-^ 18-0 to-o 72 75 Smei vetra in brz- 10 10 10 10 10 10 10 8 tO 10 Vrsta padavine ) iSMOfin i del det 16T2 24.0 5.0 6.0 NNE 1 mirno 10 deS una/zhaia ob'23-34 '.ahtia ob 14 59 Najvišja temperatura dane« v Ljubljani 1' 9 najnižja 4 C Dubrovnika nI vremenskih Solnce vzhaja ob VS5 zahaja ob W-44 Vsled prekinjenja telefonske zveze iz Sarajeva, Skoplj; poročil. Dunajska vremenska napoved Z2 petek: Vreme se bo polagoma izboljšalo. Tržaške napovedi dunes ni Šport Nadaljevanje prvenstvenih nogometnih tekem V nedeljo dne 3. t m. se bo odigralo ▼ Ljubljani tretje kolo prv. nogom. tekem ter tudi U dan nastopi 6 parov moštev. Dopoldne se odigrajo sledeče tekme: igrišče SK Ilirije ob 9.: Primorje re*. : Hermea rez, ob lOJO Ilirija rez. : Sov« rez., a na igrišču ASK Primorje ob 9. Sla« vija : K rakovo, ob 10.30 Panonija : Reka. Najbolj zanimivi bosta seveda popoldan« »ki tekmi med ASK Primorje : ZSK Her« mes ter med SK Ilirijo in SK Slovanom. Prva prične ob 14., druga pa ob 13.45, in si« cer se odigrata obe na igrišču SK Ilirije. Seja upravnega odbora JZSS in zbor* nastavnikov se vrši v petek, dne 1. okto« bra v damskem salonu kavarne Emona, ob 30. uri. — Tajnik. Juniorski lahkoatletski miting SK Ilirija SK Ilirija razpisuje juniorski propagand« ni miting za moške na dan 10. oktobra 1926 ob 15. uri. Miting se bo vršil na prostoru SK Ilirija. Tekmovalo se bo v dveh kate« gorijah: v kategoriji A atieti, ki 1. januarja 1926. še niso dopolnili 16 let, v kategoriji B atleti, ki 1. janarja 1926. še niso dovršili 18 let. Startali bodo lahko vsi atleti, ki »o čla« nI klubov JLAS. Prijavnina: 5 Din za ose« bo in točko. Prijave je pošiljati do 3. okto« bra 1926 (do 12.} na naslov: J. čop, Ljub« Ijana, kavarna Evropa. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS. Meti obojeročno. Prvim trem v vsa« ki disciplini se izroče priznanice. Program: B: 100 m predteki; A: skok v daljavo; B: met krogle (5 kg); A: 60 m predteki; B: skok v daljavo; A: met krogle (5 kg); B: 100 m finale; A: skok v viši« no; B: met kopja; A: 60 m finale; B: 1000 m tek; A: met diska; B: skok v višino, B: hoja 1500 m. Nacionalni lahkoatletski miting ASK Primorje V nedeljo, dne 3. oktobra priredi ASK Primorje na svojem igrišču nacionalni mi« ting, katerega se udeležijo iz Zagreba naj« boljši atleti Aska, Hašk a in Marathcma, ki se ravno sedaj nahajajo v najboljši formi Miting se vrši ob vsakem vremenu. V slu« čaju lepega vremena je pričakovati ne sa« mo v poedinih disciplinah ostre konkuren« ce, temveč tudi zboljšanje marsikaterega dosedanjega jugoslovenskega rekorda. ASK Primorje postavi proti tem mrčnini na« sprotnikom svojo kompletno garnituro ter bodo skušali zlasti juniorji doseči proti svojim starejšim konkurentom čim boljše rezultate. Na 100 m bosta skušala odvzeti zmago našemu rekorderju dr. Perparju najboljši zagrebški sprinter Spahič in klubski kolega VVeibl. Računamo na zmago dr. Perparja, lahko pa sc pripeti, da Weibl, ki se sedaj nahaja v dobri formi, potisne Spahida na tretje mesto. Na 400 ro in 1000 m se sre« čata naš najboljši 400 metra« Močan in najboljši tekač na srednje proge v naši dr« žavi Askovec Butkovič, ki je pred kratkim izenačil jugosl. rekord na 400 m. Po vsej priliki bo zmagal Butkovič, vendar mu bo zmago do konca otežkočal Močan. Za na< daljnje placemente se bo vodila borba med juniorji Primorja z Vidicom in Arharjem. Na 5 km naleti Slapničar na Marathonca Kumerja, ki mu ne bo resen nasprotnik. Pred ostalimi juniorji Primorja pride za tretje mesto na vsak način v poštev Žorga. V metih in skokih bo brez dvoma domini« ral Zagreb s svojimi najboljšimi atleti Spa« hič, Gašpar, Jakupič, inž. Zgaga, Kallay in inž. švarič, toda atleti Slamič, dr. Perpar, Vukraanovič, Cimperman in drugi jim bo« do nudili najostrejšo konkurenco. Miting prične točno ob 14. uri in se vrši ob vsakem vremenu. Pričakuje se, da bo znala športna publika upoštevati plemenita stremljenja naših športnikov in bo v le« pcm številu prisostvovala tej zanimivi pri« reditvi. Službovanje Iz LNP. Dane« v petek 1 X. 1926. ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne seja k. o. Na sejo se pozivajo igra« či: Ban (SK Slavija), Lavadinovič (SK Svoboda Lj.), Batič in Kos (ZSK Herme«) in Slapničar (SK Jadran). — Tajnik II. Izprententbc v odboru JNS. Novoizvo« ljeni predsednik JNS g. Dragan Vučkovid ni sprejel mesta p~ -dsednika JNS. Uprav« ni odbor je sprejel njegovo demisijo ter pooblastil podpredsednika dr. de Marchija, da vodi dr nadaljnjega predsednikove pO« sle. Tudi odbornik dr. Lukšič je podal ostavko. ASK Primorje (Lahkoatletski sekcija). Za startanje na nacionalnem mitingu v ne« deljo, 3. oktobra so določeni sledeči atleti, ki morajo brezpogojno nastopiti: dr. Per« par, We'bl, Omladič, Janowsky, Corradini, Močan, Arhar, Vidic, Sketelj, Kandus, Slap ničar, Stupica, Trpin, Firrlan. Cimperman, Avgust, 2orga, Pintarič, De Reggi II., Per« ko, Smcrke, Jančigaj, Medica Cimperman Maks, Korče, Borštnar, Vukmanovič, Sla« mič Herman, Podobnik, Malnarič, Furlan. Imenovani naj pridejo v soboto popoldne na igrišče v svrho razdelitve garderobe. Ako želi še kakšen klubov atlet nastopiti pri mitingu naj to javi najpozneje v sobo« to popoldne funkcijonarjem sekcije. — Ka čelnik. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes v petek ob 16-30 se vrši ob vsakem vreme« nu nogometni trening. V garderobo treba priti pol ure preje. Sestava moštev: I. tno= štvo: MikIavči£«Pogačar, Beltrar Vcrovšek Zupančič II, Dekleva«Herman, Oman, Pe« valek, Doberlet, KreS II. Rezerva: Kreč I« Dolinar, Jenko«Volkar, Žitnik, Košenina« Šiška, Vrhovnik, Tomaži č, Vrtačnik, Je« rek K treningu naj pridejo ra- , navede« nih še igr. Pleš, Kušar, Cernač. Domicelj, Neli in boljši juniorji. — V n " -ljo, 3. ok« tobra igrata I. moštvo in rezerva prven« stveno tekmo s Slovanom. - Načelnik. SodniSki zbor za nacionalni miting ASK Primorjj. Nap. ;ajo se gg sodniki, doh>» čeni za juryjo pri nacionalnem mitingu ASK Primor-e, dne 3. oktobra, da bodo na igrišču najpozneje ob 13.30. ker miting se pričre točno ob 11. Določeni so sledeči gospodje: Rvbaf, ing. Debelak, Slamič, Vin« diš, Gregorič, Sancin D. in S., Brumat, Sa« ksida, Vončina M-, Sancin M., Stupica, Ludvik Ferčl; kot podsavezni delegati: gg. Kump in Letnar; blagajno vodita: gg. Ček in Kump Gvido, ista mora biti o tvor j eni I najpozneje ob 13.30. Rediteljsko službo vr« šijo gg.: Volčič, Baltič, Korošic, Kosič in Gvido Sancin. Opozarjajo se tekmovalci, da bodo najoo-ueje ob 13.43 na igrišču že pripravljeni, ker miting prične točno ob 14. Naša postava proti Ruiminiji. Upravni odbor JNS je na svoji zadnji seji odobril sestavo naše nogometne reprezentance, ki se bo v nedeljo 3. oktobra borila z« zlati pokal kralja Aleksandra. Sestava našega moštva je sledeča: Friedrich (Hašk) « Ivko« vič (Jugoslavija), Rodin (BSK) « Marjano« vič (Hašk). Premeri (Viktorija), Kunst (Hašk) • Urbanke (Gradjanski), Percl (BSK), Leinert (Perby). Drigičevič (BSK), Sekulič (Jugoslavija). Rezerve: Mibelčič, Remec, Hitrec (vsi Gradjanski), Petkovič (Jugoslavija). Tekmo bo sodil praški sod* nik Stepanovskv. Odbor JNŠ zrn pobijanje profesijonas lizma je sestavljen nastopno: Predsednik Veljko Ugrinič ter dr. St. Hadži in dr. An» te Pandakovič. Za kapetana JNS je zopet izvoljen dr. Antc Pandakovič. -4SK Primorje (Kolesarska sekcija) ima danes ob 19. v restavraciji pri LTranu odborovo sejo in sestanek dirkačev. Vsled važnosti udeležba strogo obvezna. — Taj« nik a Gospodarstvo Francosko in belgijsko hmelj-sko poročilo Strasbourg, 27. septembra. Alniki pridelek «e ceni sedaj na 40.000 centov po 50 kg proti 50.000 lani. Nad polovico je rjavkastega. Cene so se dvignile skokoma od 2000 na 2500, 8000 in se gibljejo sedaj okrog 3500 francoskih frankov za 50 kg. Burgonjski okoliš bo dal okoli SODO centov po 50 kg proti 12.000 lani. Barva jo bolj&a kakor pri alzaškem. vendar je kakovost lažja. Spočetka se je plačalo '2000, sedaj okoli 3000 francoskih frankov- za 50 kg. Francoski severni hmelj, ki je podoben belgijskemu v okolišu Poperinghe, se trguje po 1500 do 2")00 francoskih frankov proti 1000—1100 spočetka. Pridelek znaša okrog 16.000 centov po 50 kg. Blago ima mnogo zrnja. Isto velja o belgijskem poperinškein okolišu. Ta bo dal okrog 36.000 centov po 50 kg. Belgijski aJo.sk; ckoliš, ki ima boljše blago kakor poperinški, zlasti glede zrnja (moške rastline so tu prepovedane) obeta okoli 12.000 centov po 50 kg. Cene so šle do 2400 belgijskih frankov za 50 kg. Splošni položaj: Zadnji teden se opaža neka negotovost nakupujt se le najboljše blago. Ulogi med prodajalci in kupci sta se menjali: prej »o kupei nervozno iskali in nakupovali, sedaj je cbratno. Blaga je vedno več ua trgu. kupci so počasnejši v izberi. Belgijski aloški v kvadratnih balah letnik 1927. se ponuja po 900 brez kupcev. J. Lavrič. Hmeijska poročila 2ATEC (ČSR), 30. septembra. Povpraševanje za hmeljem živahnejše tudi danes. Sklenile so se večje kupčije. Dober srednji hmelj po 3700—3900 Kč, prvovrstni 4150 —4300 Kč za 50 kg. Večja partija najboljšega blaga (Autstich) je bila kupljena po 4450 Kč za 50 kg. Končno razpoloženje in cene čvrste. Tržna ooročila Novosadska blagovna bom (30. septembra). Pšenica: baška, Novi Sad. 4 vagoni 26250; baška, Sombor, 1 vagon 260: sremska, 1 vagon 255; Oves: sremski, '2 vagona 139—140: sremski, pariteta Beograd, 3 vagoni 144. T u r š č i c a: bariateka. sušena, 40 vagonov 140; sremska 5 vagonov 185. M ^ k a: sremska, «Ogg>. 2 vagona 435; 6remska, *2>, 4 vagoni 385; sremska <5>, 2 vagona 335; sremska «6», 2 vagona 260. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. septembra). Iz Amerike in Budimpešte poročila o majhnem napredovanju terminskih tečajev. Kljub tenm je vladalo v dunajskem prometu nerazpoloženje in je bila tendenca za pšenico precej mlačna. Uradno notirajo vključno blagovuopromet-ni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 38—39, potiska 42.50— 43.50; rž: 28.50—28.75; ječmen: domači I. 35-39; turščica: 25.50—26.50; oves: domači 23.75—24.50: moka <0> (v trgovini na debelo): domača 72—75, madžarska 68—73. _ Živahnejši iiToz lesa Spričo visokega stanja lire se je v zadnjem čisu izvoz le.-a iz naše države v Italijo močno razvil. V Italijo se izvažajo znatne količine mehkega rezanega in tesanega lesa, zlasti iz Slovenije, pa tudi iz Bosne, ki je vobče prodali leto« mnogo lesa v Italijo. Znana kakovostno izvrstna slavonska hrastovina se ja zadnje čase izvažala v precejšnji meri v Nizozemsko in Anglijo. Naše cene sedj*j precej konvenirajo inozemstvu. Precej z vahno je bilo tudi domače tiiišče, ker se letos mnogo gradi, a v zadnjem času je kupčija z gradbenim lesom na domačem tržišču zastala. Zato pa »e pričenja polagoma povpraševanje po drvah za kurjavo = Prodajne cene eilskt?« solitra. Uprava Zveze proizvajalcev čilskega solitra j za dobo od 1. junija 1926 do 13. marca 192 določila za čilski soliter nove prodajne cene, ki so pri 100 kg za 1 šiling (okrog 13.50 Din) nižje od prodajnih cen v prošli dobi 1925'26. Da bi se pa moglo fo gnojilo še bolj poceniti, je naprosila uprava čilsko vlado, da tudi ona zniža izvozno takso nn ta važen predmet, čenmr pa zaenkrat ni bilo ustreženo. Tu navedene cene veljajo za 100 ks čilskega soiitra, brutto za ne 11 o, v izvirnih vrečah na čilski obali za posamezne mesece v dinarjih: za junij t. 1. 250.95, za julij t. 1. 252.0S. za t—15. avgusta t. L 253.55, za 16—31 avgusta t. 1. 25552, za 1.—15. -ept. t. 1. 257.81, za 16.— 30. sept t. 1. 260.11. za 1—13- okt t. 1. 262.40, za 16.—31. okt. t. 1. 261.69. za 1—15. nov. t. 1. 266.41, za 16.-30. nov. t. 1. 268.13, za 1.—15. dec. t. 1. 269.27, za 16,—31. dec. t. 1. 270.42, od 1. 1.-31. 3 1927. 271.56 Din. Cene za rafiniran čilski soliter (96?č) in za druge špecijalne izdelke po dogovoru. Prodaje se zaključijo samo 1., 8., 16. in 23. vsakega meseca. = DofcaTe. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra ponudbe za dobavo borovih plohov in desk; do 5. oktobra ponudbe za dobavo kretuiškesra nastavka ter za dobavo straniščne školjke in 3 kom. eevi iz kamenine; do 6. oktobra za dobavo 10.000 vložkov za ecetilenske gorilce, do 8. oktobra za dobavo 20 omar za vozne karte. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 15. oktobra ponudbe za dobavo 200 kom. koles za jamske vozičke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: t. oktobra pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave 148.000 ku kreozotnepa olja, 8. oktobra pa pri isti direkciji glede dobave strojev za livarske svrhe; 6. oktobra pri odelenju za mornarico v Zemunu glede doba- ve 7000 m lanenega platna ter 2000 m platna iz konopnine. 13. oktobra pri upravi ba-rutane v Kamniku glede dobave moke, soli, salmijaka in natrijevega solitra; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave varivnega kositra (LSthzinn); 14. oktobra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vodogrejnih cevi: 19. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tapetniškega materijala, glede dobave materijala za klešete ter glede dobave raznih peci in štedilnikov ter pripadajočih delov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede debave različnega elektro mnterijsla. Natančneje v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Zakon o trgorinski pogodbi med Jugoslavijo iu Avstrijo je objavljen v pch pri včerajšnji premiieri! Preskrbitc sip ravočaano vstopnicc za današnje predstave, ki se vrk točno ob: 4., pol 6., pol 8. in <5 ČLITNI KINO MATICA naiudobneiši kino v Ljubljani. — Pitkiastio Grandi'oz'ioi Veličastno Višek filmske umetnosti! Grandijoznc filmsko remek.delo o trpljenju, človekoljubju. ljubezni in sreči, kolosalne in nc« pozabne so scene: .Strahoviti >nežni me= teži v planinah — Orožna -.nežna lavina in povode ni pokoplje pod seboj hise in ljudi ter odne c zadnje upe — Nadelo« veški boj s pobesnelimi elementi. — Re. šilni vlak s štirim lokomotivami obtiči v snega. — Lakota in obup med pone. -.rceenimi — Pretresljivi in do vi^ka na« peti dramatični prizori — Veličastni na. ravni posnetki daleč prekašajo vse. kar je dosedaj prinesla filmska tehnika \"ai« lepši in najaktualnejši velefilni! lilm o materini ljubezni, ki ne pozna nobenega trpljenja, da reši svojega otro* Kulturni pregled Gledališki repertoarji Mariborsko gledališče. Pričetek ob 20. Sobota, 2.: « Veronika Deseniška*. Otvorit« vena predstava. Nedelja, 3.: »Danes bomo tiči«. Premi.iera. Operna 3<*ona ljubljanskega gledali žfra se otvori "redi prihodnjega tedna. Otvoritev dramske sezone r ljubljanskem gledališču. Ljubljanska drama otvori svojo letošnjo sezono v soboto dne 2. oktobra ob 20. s Shakespeare,ievo tragedijo Macbeth«. Naslovno vlogo igra g. Levar, ladv Maebethovo ga. Marija Vera. V tragediji je zaposlen celokupen dramski ansambel. Dekoracije za igro so Izvršene pod vodstvom novega gledališkega scenografa akad slikarja Ivana Vavpotiča; deloma novo kostume je izdelala gledališka krojačnl-ca Tragedijo režira prof. O. Sest. Druga premiera bo v nedeljo zvečer Igrala se bo zabavna in duhovita satirična komedija . Obe predstavi sta izven. „ , . 3o1a *a gledališki nara»ajl ▼ Beograda bo preizkusila kandidate, ki so se ji Javili, dne 26. t. m. Letos »o na zavodu angažirani iti^je novi honorarni nArtavnikit prot Mi- lan Bogdanovi č, ki vodi čitanje, izgovorjavo in popravlja naglas; Mita Ristič, ki predava režijo in maskiranje; Pavlovski za dikcijo in dr. Ranko Mladenovič za literarno zgodovino. Naraščajniki se bodo morali učiti tudi petja in sabljanja. Koncert g. Betetta v Mariboru Due 1:8. t. m. je oriredil g. .lulij Setf-tto, ilaii ljubljanske opere pod okriljem Ljud ske univerze v Mariboru koncert. Odlični pevec si je osvojil na mah sim pati je občinstva in to po zaslugi. Kajti g-Betetto je tudi v domovini ostal to, kar je bil že za časa svojega angažmana na Dunajski dvorni operi: sijajen pevec in Igralec, teden najkultiviranejših basov>, kakor sc ga ocenili dunajski strokovnjaki. G. Betetto razpolaga z mehkim, zvočnim basom, njegova vokalizacija je vzorna, dihalna tehnika na višku. A kar pri njem najbolj cenimo, je, la se tako popolnoma viivi v vsako pesem ir. vsako arijo, da je vsak glasbeni komad novo doživetje, odkritje najtišjih momentov v duši in srcu. Večer je bil posvečen slovenski novejši glasbi. Michl, Lajovic (zlasti njegova globoko občutna: (RahmaninovJ so našli v pevcu Idealnega in- terpreta; tudi Škrjancu in Kreku je bil veren tolmač. Z efektno arijo iz Verdijeve opere ^Simone Bokanegra ter z Hermano-vo pesmijo (Trije potniki> je zaključil ofi-cijelni spored. Burno, dolgotrajno odobravanje ga je prisililo, da je dodal še štiri pesmi, med njimi sanjavo deesarji. Povsod jim kaž jo vrata •n pi z Li, tako velik, da se ga niti ne nadejajo Da bi to poročiio dobilo še večji odmev, ic b-i porode valeč 'ako ljubezniv, da c javnost opozoril »udi na mene, reducira-nc.ja državnega nameščenca iti mlinarja na llrodu Posrečilo «e mu je izvabiti od vo-!"!cev malenkostni. (!!) število glasovnic in kakoi i/sleda po tem poročilu, se vrši obširna preiskava, koliko izmed teh glasovnic sem pobral v smislu volilnega reda. Namen tega poročila je prozoren Ali n to denun.'i;an"5tvo nai-rrše vrste? Ne kar mora, kar more, tn mož ie storiti do'žan tudi takrat, kadar se gremo politiko« Odkar svet obsto.i: so bili lindie n dni Jugoslaviji nc bomo oropani teh skromnih prav;c. Kaj, gospod poročevalec? — Reducirani '-zavni nameščenec in mlina: na Brodn V1C. Sok;,;, v katerem so združene vse napredne sile .Viča, ie p: čel zopet s svo-j-ni rednim delovanjem. Telovadnica, ki se je med počitnicami malone izpraznila, je zc-pet oživela. Tud: vse ostalo društveno življenje se pripravlja k velikemu zimskemu aelu Zlasti odersko delo, ki je za Sokola iz prosvetnih kakor tudi gmotnih oz> rov prevažno, ie letos pričelo z velikim razmahom. Oder. ki se pod strokovnim vodstvom reuovira in popravlja posebno še glede razsvetljave, ki jsj biia skozi vse pretekle sezone rakrana predstav, in pritegnitev novih, mladih moči k odrskemu delu in udejstvovanju nam obe.ata sezijo, ki bo bogatejša in lepša od pretekih, ki radi ža-tostmh notranji razmer niso i>:ie take kot bi morale biti Program, k: ga je začrtalo vodstvo odra, je nov. pester m vsestranski. razdelitev de!a pravilna in popolna. Sezona se bo izpolnila z domačimi prireaitvami jn dobrimi gnstovanii priznanih .-drov in igralskih skupin Gledal šk . sezona se otvori prihodnjo nedeljo, dne 3 oktobra s krasno rusko družabno dramo iz umetniških krogov »Spavai moja deklica«, katere režija in zasedba vlog so v roka! naših najboljših, kar nam jamč: zs prvovrsten uspeh Vel?ka volja in poba vera . ufj m potTebo sokolskega dela mor. vzbuditi m najti v vseh priznanie. ki si najbolj pokaže s posnom srkolskih prire ditev Zato pričakujemo d? sokolska dvo rana ob sokolskih predstavah ne bo zehal, praznote, kakor se ie to v zadnji sezoni dogajalo, temveč da jo boste poselili vsi, ki vam je korist Sokola m svoja lastna p i '-srcu. Od Splita do Kotora S potovanja na kongres JNU na Cetlnje. Kotor, 27. septembra V ponedeljek popoldne. Pravkar smo med grmenjem toplčev in svlranjem mornariške godbe prisipeli v luko Boke Ko-torske, ki se Je vsa zbrala na pomolu ta nas navdušeno pozdravljala. Po zgodovinskih ulicah starega Kotora vise zastave lin ponosni meščani nam ljubeznivo razkazujejo svode znamenitosti. V lepi dvorani imamo še skupen obed, zunaj pa že čakajo avtomobili, da nas zapeljejo po drznih serpentinah golega Lovčena na Cetf-nje, kjer bo še nocoj slavnostna otvoritev kongresa. Potem bosta dva dneva dela z izletom k Ivanovim Koritom, od tam peš na Jezerski vrh k grobu vladike Rada. Nato pojdejo novinarji na tridnevno potovanje po Črni gori, v Nikšič, Podgorico ln se čez Skadersko jezero povrnejo dne 2. oktobra skozi Vlrpazar na morje, kjer se v Baru zopet vkrcajo za povratek v domovino. Malo je torej v tem naglem potovanju časa za pisanje in vam zato pošiljam sedaj le kraiko sliko naše poti od Splita do Kotora. V nedeljo zvečer so se pripeljali še beograjski novinarji v Split z nadurno zamudo. Parnik »Zagreb je krenil šele proti poInoC-i iz splitske luke. Na krovu je pričela najprej borba za postelje po kabinah. Rezultat pa Je bil ta, da se je moralo javno mnenje vsesti k spanju oi> mLzah restavracije in po klopeh na krovu, kier so iim delali dTUžibo ob Jadranski obali ta-Ijublleni mesec in peneči valovi. Morje Je postajalo nemirno, ob začetku precej glasno lavno mnenje pa vse tfšje in tišje, dokler nI armada Jugoslovenskih novinarjev brezupno naličila pobiti vojski. Morska bolezen je pograbila najprej baš orjake, dnčim so »suhe griže« precej dolgo vzdržale ironto. Drugače pa le bila vožnja pod jadransko slnjino krasna, danes ves dan solnce, prijeten veter za enega, ki ni marodijaL Teh izjem pa Je bilo zelo malo. Tuintam so krožili ob ladji beli galebi, včasih Je pljusknil ičez peneče valove tudi som. Jugoslovenskim novinarjem, ki jih je okrog sto, sta se pridružila na povabilo naše vlade tudi dva poljska tovariša in en llolandec Iz Slovenije nas je osem: predsednik ljubljanske sekcije JNU Stanko Vi-rant s soprogo, Rasto Pustoslemšek, Anton Lkar, Ivan Podriaj, Tine Ravljen In Iz Maribora Vekoslav Spindler ter podpisani. Novinarji so najbolj uživali krasoto morja in našo jadransko obalo ob vožnji skozi dolge kotorske zalive, ki traja skoro cclo uro. Temno modro morje je bilo tu skoro čisto mirno, le malo je poigravala lcskla gladina v žgočem solncu, ki je že davno izžgalo floro ob bregovih. Vendar pa le od Splua naprej tu še največ zelenja: palme, olike, oranže, fige, ciprese ln bohotni kaktusi. Ljubezniv kotorski kanonik nam razlaga zgodovino naselbin ob zalivih: Ercegnova, PeTasta, Dobrote, stare beneške ceste, ki je pred stoletji vezala trgovino Adrije z Balkanom. Leta 1882 pa so zgradili Avstrijci novo znano cesto s serpentinami čez Lovčen. Kotorska luka je nekoč dala tudi ruskemu carju Petru Velikemu organizatorja njegove baltiške mornarice, Mazarovlča iz Perasta. Ko smo vozili, tam mimo, so pokali topiči in dekleta ognjenih tfči so nas iskreno pozdravljala. Baš nas na kotorskem banketu pozdravlja načelnik občine v iepem slovanskem govoru, drugi govori o krvavi potrebi izgradnje jadranske železnice, bliža pa sc odhod, treba je torej tudi telo založiti ln tako končujem sredi banketa, da vam odpelje prsmo še nocojšnji parnik iz Kotora. Sladko je kotorsko grozdje. Dr. Avg. Reisman Zanimive celjske številke Me to Ceije šteje z vojaštvom vred danes pribliSno 8.UO0 prebivalcev. Poleg tega se prehranjuje dnevno še približno 1000 potnikov in tujcev. Od vseh prebivalcev je 80 odstotkov siromašnih, 11 odstotkov srednje in 9 odstotkov dobro situiranih slojev. Državne uradnike je štel mestni magistrat med siromašne sloie. Za prehrano zgoraj navedenega prebivalstva je porabilo mesto leta 1925 735.773 kg mesa, 720.000 kg krompirja, 90.000 kg masti, 1,642.500 kg kruha, 1,642.500 komadov jajc, 1,642.900 1 mleka, 1.500 kg rib ter 225.000 kg sadia. Poleg tega pridejo seveda še zelenjava, so^vje ln druge življenske potrebščine. Pogreb naših ponesrečenih letalcev v Pragi. Ivan Rebek stari borec in voditelj slovenskega napred« nega obrtništva na Štajerskem. Triglavanski klic abituri-jentom Tovariši abiturijenti! Sedaj, ko stopate v akademsko življenje, se Vam bo odločiti za to ali 0110 akademsko kulturno društvo. Sledili boste pač svojemu svetovnemu in življenskemu nazoru. Tudi JAD »Triglav« pričakuje, da okrepite njegove vrste. Niso Vam neznana naša načela in naše delo, vendar bo odločitev jasnejša, ako se seznanite s smernicami, ki nas vodijo: 1.) Verujemo v veliko nravno silo slovanskega duha In fščomo v slovanskem etičnem gibanju rešitve Iz sociialne bede. Zato vztrajamo na tem, da se otresemo zapadnrh vplivov in se bolj in boli poglobimo v pristno slovansko miselnost in čustvovanje. Temu cilju bodo tudi poslej posvečeni naši debatni večeri. 2.) Naš narodnostni vzor ni le okrepitev in procvit naše domovine, temveč stremimo za skoralšniimi zbližanjem in ujedinje-njem Bolgarov z nami. V tem pravcu hočemo delati naprej in bomo delali na to, da se skliče čim prej jugoslovenski študentski kongres, ki se ga udeleže tudi Bolgari. 3.) Stremimo za krepko, vseh strankarskih primesi prosto stanovsko organizacijo, ki bo slovenske visokošolce ugledno zastopala doma in v tujini. Isti duh pa hočemo zanesti tudi v gospodarske in humane dijaške inštitucije. 4.) V tekočem poslovnem letu se hočemo posvetiti ne le dosedanjemu podrobnemu delu na stanovskem in strokovnem polju, temveč bomo delali za nravni podvig in čustveno izobrazbo našega visoko-šolstva. Naš bližnji smoter je akad pevsko društvo na ljubljanski univerzi v smislu dosedanjih društvenih tradicij. Kdor ie z nami, dobrodošel! Za odbor JAD -Triglav« v Ljubljani B. Kuharič, t. č. predsednik. P*yz*v vse*!? aka^emikoP? Engeibert Franchetti, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, eden izmed glavnih voditeljev zmagovite fronte slovenskega zavednega obrtništva. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LjuD Vriskanje in zabava, smeh ln krohot bo povzročil v nedeljo nedosegljivi kralj smeha Ha-Ha-Harod Lloyd v filmu .OšVA AČ Žil^ŠK" Kino -Sokoli- r« ■» ■ n « iiTTnrr-in-ir-innnn:—------"-irp Živimo v dobi največjega razmaha mednarodnega delovanja in mirovnega stremljenja Pozornost vse javnosti je obrnjena na svetovne probleme, ki prihajajo v vedno večjem številu pred Društvo narodov iu druge mednarodne centre, mnogo se o njih razmišlja in piše Ker ne le oficijelni faktorji, nego vsa javnost je poklicana, da --'e zanima in deluje za napredovanje pacifizma, za ureditev svetovnega miru, za ustvaritev človečanske kulture. Pred mednarodne fore ne prihajaj n več samo zadeve, ki se tičejo le dr/av kot celot, nego tudi osnovni življenski interesi vsakega posameznika se osredotočujejo in rešujejo pred njimi. Zato je naloga zlasti vsakega akademika, člana danes največje človeške kulturne ustanove, da posveča vsem tem vprašanjem čim resnejšo in inienzivneišo pažnjo, da sam proučuje in razširja ideje pacifizma in navdušenje za nje, da tudi sam vsaj z majhnim delom pripomore in pospeši zgradbo svetovnega m ru. Najlepšo priliko za tozadevno proučevanje in delovanje najdete v Akademskem klubu za Društvo narodov. V klubovem seminarju dobite priliko poslušati vsak teden predavanja in sami predavati o vprašanjih, ne le onih, ki se tičejo Društva narodov, nego sploh o vseh vpr:tšan.i'h pa-irfizma v naiširšem smi ' 'h ln V 9 e ivije Nebo v oktobru "•'V/ 'v.-': •?-•> *7 •a- * •. • 9 ■ y ' ••::: «s V letošnjem oktobru se bodo zvezdo-slovci zanimali osobito za površino planeta Marsa, ki bo tri mesece stalno v zelo ugodni legi za opazovanje. Seveda amater ali manjši observatorij v tein pogledu ne more tekmovati z ogromnimi teleskopi modernih zvezdam. Sclnce, ki je ob jesenskem ekvinokci-ju prekoračilo aebesni ekvator, se sedaj polagoma spušča še niže. 1. oktobra opoldne je za 2" 59' pod nebesnim ekvatorjem, i. novembra pa že za M" 16'. V oktobru se torej zniža za 11" 17' in posledica tega jc, da se dan znatno skrči. Dan traja 1. oktobra še 11 ur 43 minut, 1. novembra pa samo še 9 ur 54 minut, tako da se skrči v oktobru za i uro 49 minut. Zjutraj sc skrajša samo za 49 minut, zvečer pa že za celo uro. Solnce je že od jesenskega ekvinokcija v znamenju Tehtnice in preide 24. oktobra ob 5.48 v znamenje Bika. Na tem mestu smo že opozorili na izredno živahnost solnme površine, ki se kaže v številnih solnčuih pegah iu pro-turberancuh. Tudi v septembru je bilo na solncu stalno mnogo peg. osobito v drugj polovici septembra Zvezdoslovci že davno domnevajo da so vremenske nezgode v neposredni zvezi z velikimi sebičnimi pegami toda ta domneva še ni znanstveno potrjena in zato io je treba sprejeti z vso rezervo. Luna. Glavne lunine faze bodo: mlaj h. oktobra ob 23.13, prvi krajec 1-1. oktobra ob 15.28, polna luna 21. oktobra ob 6.15 n zadnji krajec 28. oktobra ob 11.57. (i.ede ua zemljo bo luna najbolj oddaljena 4. oktobra ob 2. ko jo bomo videli pod očesnim kotom 29'28" Najbližje bo 19.. oktobra ob 16, ko bo znašal njen dozdevni premer 33'11". potem bo pa zopet najdalje od zemlje 31. oktobra ob 46. (dozdevni premer 29' 32"). Nebesni ekvator prekorači luna 6. oktobra ob 19 in bo najniže pod njim 13 oktobra ob 22. (deklinacija — 23" i'). Znova prekorači ekvator 2U. oktobra pred 4. uro in se dvigne najviše 26 oktobra ob 14 (deklinacija — 23° 7'\. Planeti. Merkur ima v oktobru tako lego. da ga sploh ne vidimo. Venera je jutranjica. ki pa vzhaja tik pred solncem, tako da sc kmalu po svojem vzhodu izgubi v jutranji zarji. Mars je pa v oktobru v zelo ugodni legi i:i zato ga bodo zvezdoslovci opazovali z največjim zanimanjem. Sedaj je na povratku v sozvezdju Ovna in vzhaja 1. oktobra ob 19.13, koncem oktobra pa že zgodaj zvečer in ostane nad obzorjem vso noč. Leskeče se bolj, kakor stalnica 1. vrste, torej tako, kakor Jupiter in zato vzbujata oba planeta zanimanje zvezdoslovcev. Zemlja dogunja sedaj na svoji letni poti Marsa, tako da njegov dozdevni premer, ki ga vidimo skozi daljnogled, stalno narašča. 1. oktobra znaša Marsov dozdevni premer 1S.4" in doseže 20.4" pri opoziciji, ki nastane 4. novembra. Letošnja opozicija, pri kateri bo Marsova lega neprimerno ugodnejša, kakor je bila pri opoziciji leta 1924.. bo nudila vsem velikim zvez-darnam priliko, da poizkusijo rešiti nekatere zagonetke o površini tega najbližjega planeta. Jupiter je v sozvezdju Kozoroga in vzbuja pozornost s svojim velikim sijajem. Zvečer jc prva zvezda, ki se pojavi v mraku nad južnim obzorjem iu zahaja okrog polnoči. Njegov dozdevni premer se skrči v oktobru od 42.5" na 3S.6". Mrki njegovih štirih glavnih spremljevalcev se z večjim daljnogledom še vedno dobro vidijo. Začetek mrkov se vidi z zemlje samo pri III. Krnici, i'i sicer 1. oktobra ob 18.23 in 14. oktobra ob 22.24. Pač pa se vidijo često konci mrkov, in sicer pri I. lunici 7. oktobra ob 0.10, 8. oktobra ob 18.3S, 15. oktobra ob 20.34, 22. oktobra ob 22.29 in 31. oktobra ob 18.53. Pri II. lunici se vidijo konci mrkov 13. oktobra ob 19.35 in 20. oktobra ob 22.13, pri III. lunici 7. oktobra ob 21.58 in pri IV. lunici 15. oktobra ob 17.10. Ssturn se vidi v oktobru že slabo, in sicer takoj zvečer. Uran, ki ie bil 21. avgusta v opoziciji s solncem. se vidi z daljnogledom skoraj vso noč. Ta planet je sedaj v sozvezdju Rib blizu svoje pomladne točke. Neptun se pojavlja v oktobru nad obzorjem zgodaj zjutraj, tako da v jutranji zarji kmalu izgine. Meteorji: Med 15. in 24. oktobrom sc pojavi roj meteorjev, čigar radiant je v severnem delu sozvezdja Orion. V drugi polovici oktobra se pojavi še roj me- teorjev z radiantom v sozvezdju Dvojčkov. Lega zvezdnega firmatnenta začetkom oktobra ob 21., sredi oktobra ob 20. in koncem oktobra ob 19.: v Zenitu Labod in Cefeus. na severu Mala in Velika Medvedica. na severovzhodu Ka-siopeja, Perzeus in Kočijaž, na vzhodu Andromeda, Trikotnik in Oven, na jugovzhodu Pegaz Ribe. Kit in Vodnar, na jugu Lisica, Delfin in Kozorog, na jugozapadu Puščica. Delfin in Gadonožec, ua zapadu Lira, Herkules, Krona. Gad in Bootes. na severozapadu Zmaj in Hrti. Pojasnilo. Poedine zvezde, odnosno sozvezdja so zvezana med seboj s pikčastimi črtami in označena s številkami, odnosno z začetnimi črkami: Crke pomenijo okrajšave imen svetlih zvezd. Lunina lega je označena za vsaka dva dneva. Datum stoii pod lunino sliko, puščice pa kažejo lunino pot. I = Mala Medvedica, P — Polarna zvezda, 2 = Velika Medvedica. 3 = Zmai 4 = Bootes, A = Arktur. 5 = Krona. 6 = Herkules, 7 = Lira. W = VVega 8 = Zefeus. 9 = Labod. D = Deneb C = Capella. 15 - Bik, A — Aldebaran. Plejade. 16 = Kit. 18 = Dvojčki. P = PolIux. C = Castor. 27 = Gad, 28 = Gadonožec, 30 = Orel. A = Atair. 32 = Pegaz, 34 = Oven, 35 = Vodnar, 36 = Ribe. F = Fomalhaut, Z = Zenit. Planeti: Jupiter. Uran in Mars. Kako cdoravimo golšo Na letošnjem kongresu nemških naravoslovcev in zdravnikov v Diisseldor-fu se je razpravljalo tudi o pobijanju golše. Dunajski profesor za živčne bolezni Wagner-Jauregg in bernski profesor Ouervain sta govorila obširno o sistematičnem boju zoper golšo. Dunajski nevrolog ic na podlagi statističnega gradiva dokazal, da število golšavili od leta do leta silno narašča. Val golše se širi rapidno. zlasti v srednjeevropskih deželah. V monakovskih dekliških šolali so lani ugotovili, da ie vsaj 90 odst. učenk disponiranih za golšo, velika večina pa jih že trpi na tej neprijetni bolezni. Tudi na Nižjeavstrijskem se golša širi in se vedno češče pojavlja tudi pri moških osebah. Vzrok epidemije golše še ni jasno dognan. Znabiti da tiči v nepravilni prehrani. kjer igra najvažnejšo vlogo pomanjkanje joda. Vsekakor pa je odločilne važnosti pri tei bolezni individualna konstitucija. Nato je Švicar Ouervain govoril o profilaksi potoni joda, primešanega kuhinjski soli. Po naziranju zdravnikov je vsakdo, ki zauživa jod v tej obliki, zaščiten pred golšo. Celo novorojenčki, katerih matere uživajo sol, pomešano z jodom, prihajajo na svet z normalnimi zaščitnimi žlezami. Nasprotno pa se šc ni pojavil uiti en primer, ki bi pokazal, da je jod škodljiv. Tudi molzna živina, kateri so pokladali jod. pomešan s soljo, je dajala mastnejše mleko in je bila mnogo piodnejša kakor živina, ki ni dobivala joda. Ouervain vidi edini uspešen izhod za pobijanje golše v večji uporabi jodovih soli. Republikanski koledar Ob času, ko se mnogo piše in resno razpravlja o revoluciji v koledarju — čujejo se predlogi, naj se leto razdeli na 13 mesecev, naj se vsi večji prazniki kakor n. pr. Velika noč fiksirajo na stalen datum itd., ne bo odveč, če se spomnimo takozvanega revolucionarnega koledarja, ki so ga uvedli Francozi za časa svoje velike revolucije. Ta koledar se v ostalem ni obnesel in je bil precej efemernega značaja. Uveden je bil na predlog nekega Romma, člana konven-ta, ki se je najbolj potegoval zanj, 22. septembra leta 1792., na dan proglasitve francoske republike. V veljavi je bil le trinajst let: odpravili so ga 22. fructidora leta XIII. (9. septembra 1805.) za stalno pa 1. januarja 1806. Republikansko leto je bilo sestavljeno iz dvanajstih mesecev po 30 dni. Preostanek 5 dni (oziroma 6 v prestopnem letu) jc bil dodan koncem leta; imenovali so jih vsans-cuIottides» ali pa «epagomenes». Mesec je bil razdeljen r.a tri dekade: vsak deseti dan je bila nedelja, ki so jih Francozi zvali «dc-cadi», «desetnice» po naše. Republikanski meseci so imeli vrlo blagoglasna imena. Jesen so ivorili vendemiaire, brumaire in friinairc; zimo ilivose, pluviosc in ventose; pomlad jc imela germinal, ilorčal in prairial, poletje pa messidor, thermidor in fruc-tidor. Ta imena niso bila izbrana kar na slepo ;biia so vsa v ozki vezi z življenjem narave, kakor se pojavlja v posameznih letnih časih in njegovih delih. V ostalem republikanskemu koledarju ni mogla biti usojena daljša bodočnost že zavoljo tega, ker se jc pojavil le kot izraz nove dobe in že od vsega početka ni imel namena temeljito revidirati pogreške gregorijanskega koledarja. Oreva v temo ,,Zdeal" Cirkus Pat & Patachon Naivno, toda pametno Vnuk in vnukinja pričakujeta deda in babico, ki sta na počitnicah. V nekaj urah morata starca dospeti, tako sta vsaj pisala. Otroka sta že nestrpna. Na tihem računata, kdaj se bosta napravila za odhod na kolodvor. V tem trenutku pozvoni ... na pragu sc pojavi poštni sel z brzojavko v roki. Otroka se preplašita. Ali se je kaj zgodilo? Hvala bogu, nič hudega ni bilo. Ded je brzojavil: »Zamudila vlak. Odpotujeva jutri ob isti nri.» tri;-ski Nemci in Italijani, katerih govorniki so složno povdarjali duha miru in spravo med narodi. Samo neki olivetanski menih, pater Lmilijan iz Tanzcnbcrga, se jc drznil iz/ivati občinstvo. .Spustil je govor, v kate« rent jc zaničljivo omenjal Nemce ter po« vzdigoval fašizem in italijanski narod, o katerem jc dejal, da je vstal iz krvavega morja sovražnikov. Radi tega incidenta zahtevajo avstrijski listi, da se mož kaz« nuje in pošlje nazaj v Mussolinijo. X Serum proti plcdoviiosti. V zvezi ru« škili sovjetskih republik je abortus držav. m dovoljen. Vendar so izpostavljene tež. kim kaznim vse osebe, ki skušajo pomaga, ti pri splavTjen.iu brez, dovoljenja države. Zdravniki smejo izvrševati operacijo pri ženskah samo na klinikah. Seveda so pri tem postopa zelo previdno m vlada ne ilo« voljujc abortusa vsaki ženski, marveč sa« mo tisti, pri kateri \ idi dovolj razlogov. Sedaj jc dobi! nrof. Klopikov v Arhangel« sku nalog vlade, naj preizkusi novo sred« stvo. s katerim je mogoče preprečiti plod ir: '-rovzrečiti jalovost. Zdravnik jc izvr« šil žc nad 100 praktičnih poskusov na ta. način, da jc ženskam vbrizgal vsak četrti dan po 6 injekcij spcrmatuxina. Tekom šc« stih mesecev ni zanosila niti ena i/med paeijcntk. Sedaj delajo poskuse s tem sred« stvora tudi v Moskvi. Spcrmatosin dobiva, jo iz spolnih žlez ovna. X Zveza med Dunavom in Tino. Madžar ski list «Pcsti NapIo» javlja, da se zani« mata Rothschild in kapitalist Sehrodcr za projekt kanala med Dunavom in Tiso. ka« terega stroški za zgraditev so predviden: na 200 milijonov zlatih kron. Voda iz te« ga kanala bi namakala 200.000 katastral« nih oralov zemlje, za vplačan kapital pa hi garantirala več desetletij madžarska dr« Damske plašče 10014 v vseh modnih barvah iz čiste volne od Din 3c.O do 7S0 nudi F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Razstava v izložbi vsak veče- od 6. do S, ure. Modmsaion Marija Jeglič LJUBLJANA* Slomškova ul. 27 nudi baržunaste in filcaste klobuke no najnižjih cenah, kar se lahko vsak prepriča. Sprejema se popravila vseli vrst damskili in moških klobukov. 679« a Prodam: 1 par težkih konj z vso opremo, v starosti 6 in 7 let. 10332 '20 kom, vinskih sodov a 3 hI v zelo dobrem stanju, obojno po nizki ceni. St. Zamoioi Sv. Lenard v Slov. gor. Sveže pečene morske ribe sc dobe vsak dan edino le v že dobro znani „Prvi dalmatinski kleti" MARIBOR, Mesarska ul. 5. Istotam se točijo najboljša in najcenejša garantirano pristna dalmatinska vina, črno, belo in opolo z otoka Visa. Ravnokar je prispela večja koiičina 1 Poskusite, da sc prepričate. 10321 Za obisk sa priporoča Povodnik. Štev. 29i7 Oglas. Kupi se hišo obstoječa iz 14 do 20 večjih sob in drugih pritiklin kakor: ene kuhinje, kleti/ po možnosti manjšega dvorišča i. t. d. Hiša se mora nahajati v takem stanju, da bi se moglo vanjo vseliti tekom enega meseca po nakupu. Interesenti naj se zgjase do ind. 15. oktobra event. z načrti pri DIrekcifa šum v Ljubljani, (Križanke) 10298a Kdor potrebuje obleko, rasian in ostala oblačila res iz dobrega blaga kupi najugodneje in najceneje pri nas. Izredno velika zaloga m posebne ccne za šoloobvezne. » Detajlna trgovina konfekcijske "tovarne toiu- Fran Derenda & Cie„ Ljubljana. j Proda se po jako ugodni ceni 18MSede2lli avtoomnibus tipe Saurer S 40 H. P., primeren za zelo prometne kraje z dobrimi cestami. Voz se zamore spremeniti tudi tovorni avto. Ogleda si ga laliko vsak interesent pri linta uradu Ji pri Prevalil" kamor je pošiljati tudi tozadevne dopise. POZOR, Zopet znižane cene! Josip Slibar POZOR. Zopet znižane cene! Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Kontenina rujava Kontenina za rjuhe Angležki šitoni Robci, lucat 1C328 a Din 7--, 10--, 12-— Din 27-—. 29-—, 34 — Din 12-. 15—, 19 — Din 48—, 70—, 90*— Angleški popleni za bluze in srajce Din o6-—, 40'—, 4o'- Različno blago za ženske obleke Din 9-—, 16*—, 32*- Cisto volneno blago za ženske širol.o 110—130 cm Din 40—, 70—, 120 — Prir.ta moški štofi Iodni, kamgami in dru M Din 90--, 200—, 300. Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. mamam ■i cJUTROs št. 226 8 Petek 1. X. 1026 Janko J. Sriinšek: Krista (Konec.) Je peklo v ramah in žgalo. Iu v križu se je lomilo. Toda pred njo, pred Kristo. nisem maral, nisem smel biti slabič. Ki, vedela sem. da se samo šališ, navilianec ti mali. Nisi velik, ampak si korenjak!« Krista! Bog ali Usoda ali Previdnost naj li vsaj z utrinkom sreče povrne besedo! Take mi ne boš govorila nikoli več... Pod .latiiu. po smoli in zdravju dehteči, smo počivali. '/-u hrbtom grm. Čcšminje. Jalov iiritsiič. Krivenčasio bukovje in zrela leska. Nad grmom pokošesia reber, z niahovinastimi skalami posejana. In rad rebrijo in nad nami je kraljevala Jatna s svojimi stoletnimi smrekami. -Razvezi in odpri torbo!« ie zapo-vedal Primčev Ivan Jošku. »Krista bi jedla in mi mdi.x Iz žepa je potegnil pipec — žabarja velikega kalibra — j pobral ploščat kamen, opljunil ga in ie! brusiti klinjo. »Najprej potelina!« Joža je razvozljai zanke na nahrbtniku. posegel z roko v njegove ka-šče prvi predel in izvlekel zemljo. Oh, trboga zemlja! Tako izgleda, kot da ie pekov Basasa sedel na njej celo noč!« se je zahihitala Krista. — Basasa je bil nemški vandrovec in je pri pekovih v tr.^u služil tisti čas za pomočnika. Rc-ieii je bil in debel ta »Was - was -Basasa % debelejši od vsake buče na najbolj gnojnem koncu njive in oči je imel izbuljene, strašno izbuljene. Kot odrt zajec. Pri njem smo se bili brez vednosti gospodarja založili z žeinija- mi — po pet za groš. Joža je pogoltnil slino, položil zemljo kraj sebe in potegnil na dan še tfi, štiri, sedem drugih. Vseli zmeč-kanih. Vseh pošvedranih. »Petelina!« jc ponovil Primčev. »Kruha jc dosti!« In ie od mrtvili vstalo iz bisage dvoje suhih, suhih kurjih bederc. Se bolj mršavih krilc. Tanek vrat z dolgo glavo. O telescu komaj govora »Kaj to je tvoj pe - pe - teiin? To - o - o?« Ivan Primčev je zapiral pipec. »Ne bom si lomil zob na njem. Joško, prosim te: sardine! Moje sardine!« Laščanov se je zopet zakopal v nahbrtnik. »In mojo salamo!« Rdečica sramu mi ie udarila dve klofuti v obraz. Oči so se napolnile s solzami in se proseče pogreznile v Kristin obraz. ;-Je - Pete - pete - lin jc! Bil je!« ■ Nimam ruda sardin. In salama mi je pretežka,« je počasi izpregovori-1a Krista. »Picka bova jedla, Janko, kaj ne? Midva ga bova!«---- * Južina je bila končana. Žejna sem!« je vzdihnila Krista. Žejna? Precej prinesem.« Primčev se je zapodil med grmovje po obronku navzdol v vinograd, kjer je pred zidanico droban možic stiskal tepkovec. Deset minut kasneje se je Ivan vrnil s Štefanom blatno - kalne pijače in z dvema ča-šama. »Izvoli, duša!« Krista je orosila ustnice in odmaknila kozarec. »Hvala, ne morem. Pre-sladko je. Vode bi!« Onima dvema se je razvleklo lice v užaljene krinke. »Vode, Hm!« »Tam na levi sem videl potočič. Ako nisi pretrudna, Krista — —- sem zaprosil. »Trudna? Ha - ha!c Za desnico me je vlovila in nalik srni spolzela z menoj v ono stran, kjer je moral biti potok. »O, kako je hladna! Boljša je od najdražjega vina!« Napila se je kristalno čiste vodice iz belih prgišč. In je potem še zajela in mi ponudila: -Mali, tudi ti si žejen. Boš?« ; Bog plačaj, Krista!« Niti preje, niti pozneje nisem pil slajše vode, kot je bila ona iz Kristinih dlani na potoku pod Kumom--- C Ko so kumske bukve odprle svoje široke grudi v visokem bregu in smo stopili iz mračnih senc na svetlo plan, na zeleni pašnik pod cerkvami, sem uzrl med travami modro, čudovito modro rožico. »Krista!« sem zavriskal. »Encijan! Prvi cvet! Tebi! Tebi, Krista!« :Počc- sat se grem. In ti, mali. vstani!« * Tam v kumskih hostah stoji — takrat je še stala — morda tisočletna bukev V pasu široka najmanj štiri metre. Z vrhom presezaioča vse druge. Pripovedovali so. Ob n.io se postavi zadenski pa butni, kolikor moreš. Ce se vrh zamaje, se ti želja izpolni. »Ne znaš, Joško! Ne znaš! Tako moraš! Poglej!« Kaj sta si želela Ivan in Joško? Leta beže in želje se izpreminjajo! Primčev je že davno odpotoval v dežele, kjer je naibrže vsem dobro in v nih ni zlo doma. Joško se ie ožen'1 in išče vzroka in razloga za ločitev. »Ali ti ne boš. Janko?« »Krista. ne! Preslab sem!« »Tudi jaz ne!« Vije se v kačjih ovinkih za Mirnu cesta. Po njej na velikošmarenski po poldan ropota koieselj. Kolesel; stari-kav in na božjo milost obtolčen V njega zaprežena sirca cincata počasi in prikimuiet z glavama ob vsakem koraku. , , »Pravi bedak si! V onih colmh. k: jim je črevljar že pred meseci od-zvonil zadnjo uro in odpel pogrebni-co, si krivil noge na Kum Gori pa si se preobul v nedeljske čižme In v njih po vseh klancih navzdol! Pa še na dva reda so u^3občan:! Oh-ha-ha!« je viedal Primčev in Joža mu ie potrkaval. »Ali so sladko brili norce iz nas vseh na postaii Ko bi bil vsaj molčal. Ampak mor-š celemu svetu razbobna-ti. kje smo bili!« »Za tebe. Ivan jih nisem nosi! s seboj — nedeljskih črevljev. In tudi ne obul.« »Temveč?« *Kaj te briga!« Krista me je obiela z lepimi očrn: in ponovila za loškom: »Temveč?« Časa za odgovor ni bilo Za koles-Ijem je pripodi! na glasno zvonečem kolesu mlad far t. Krista — ženska — se je ozrla ».loj! Ali si prišel? Ali si prišel?« »Sem. dekle!« Za malo pa bi se bila poljub la —• tako — tako — tam pred nami — — Janez ie bil. Bogatega gostilničarja iz trga bogati sin . . . v Samo rmenih lističev, ostankov davno potrganih rož sem se dotaknil z nepazljivo roko. iMed prsti je zašu-rnelo. Prelomila se ie vejica. Resnično-o Krista . . . Mal« oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—* Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—, Najmanjši znesek Din tO*—k ** T. RABIČ Ljubljana ' Popravila klobukov ■v.eh vrst sprejema modni .-Von Stavlilv-JIijl-c, I.inb-J;..p:>. -7039 5>ivanje iuo. Dopise pod šifro i..< u.lasni od-tfrlek .Jutra-. -TKS Idooc Kotlaria. bakrarja prvovrstno mO'-, iščemo za lakojltaji nastop.. Ponudbe u jj^Ueo v Vcruah. Pikoia takoj sprejme kavarna .Lecar, Kolodvorska uliea 27421 Pletilka »lohra moč. vešča strojnega yi..4enja. dobi trajno delo 7«n»f i dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku cJutra:-. 27301 Brivskega pomočnika sposobnega samostojno voditi podružnico, sprejmem takoj. Ozira se le na prvovrstno moč. Plača 100 Din na teden, stanovanje, hrana in perilo preskrbljeno. Filipi« Anton, brivec. Črna pri Pre valjan, podružnica Mc2ice. 27312 Čepičar. pomočnika samostojnega za nnifonnske čepico išOo Palčič. Zagreb, Kukovičcro 13. 27459 Natakarico mlajšo noč, pridno in pošteno. isčo s 4. oktobrom gostilna in mesarija Iu. Cvjlak. Jarenin;-. 51. gorice — Katera zna šivati, ima prednost. 27441 2 čevljar, pomočnika spretna, sprejme takoj Ivan Pretnar. Vižmarie 21. — Urana in stanovanje v hiši. 27443 Učenka so spre ime v trgovino m*-.š. blaga Gregor Koželj v Mo-kruno: Upravitelja ta večje gospodarstvo, e izvrstnimi spričevali v tej stroki, iščem za takoj — Obširne ponudbe ? prepisi spričeval in fotografijo na naslov: G j Medakovič Za greb. Zrinjevac 13. 11 kat 26043 Mizar, poslovodjo potrebuje. t vornica pohištva »vitega lesa v Leskovcu iz zvitega lesa in na-v. i;ji mehanični). IMlekti-T.-tnio samo n.* sposobno, v irljivo vodilno moč ter r' brega organizatorja dela. stopi lahko takoj. Porodi ca oglasni oddelek «Jutra» JK»J šifro «F. S.» 27313 Trg. posredovalec v mariborski oblasti, slasti v :nt»tib Maribor, Pt'ij in Olje, ;:■-..•» triliko zaslutiti znano pioviiij". 1'onudlio na ojtIjmu bddelek ..Jutra^ i-ii ; »li priporočiti, proti •r; pla> i »prejioatt od 7. ■jiilr.»j ua o. uro por. r l»ukarjeTi ulici i! I ("i Narodnim do- Korespondentinja f:vitkega Ivi nem^hega j-v:»:i ter dobra ftenografinj.' .. .!.. uameščenje pri iim" J.e» L e d c r e t — SOBb«r. Gaterista '.j', -lenega, ki obvlada l.d.ro Kater cPi-e in , ujm« takoj T. rama les-,..h iideJkcv- Jmiloiter n 274ol j.;itikr:m. e.^^e © Dirigent zmožen tudi klavirja, išče Anton Ptiš-27413 mesta. Naslov: zur. Bled. Inteligentna gdč. revna, trgovsko naobražena, vešča tudi v gospodinjstvu in vezenju, prosi usmiljena srca kakršnekoli službe. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra:-. 27483 Pošten fant iz boljši hiše, star 15 let, bi rad izučil trgovine. — Franc Kos. Poljčane. 27493 Trg. sotrudnik reduciran vsled skrčen ia obrata, išče primerne službe kot inkasant, trgovski so-trudnik ali kaj_«ličnega. — Kot ink^s^nt položim kavcijo. — Dopise pod značko cVesten 53>. 27455 Pisarniška dela in revizijo ter preračunanja car._ deklaracij prevzamem na dom. Naslov v oglasnem oddelku t Naslov v oglasnem oddelku cJuwa>. 27410 Pisarniška moč zmožna knjigovodstva, korespondence ter vseh drugih pisarniških poslov, išče službe. Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod Šifro Takoj 3>. 27413 Knjigovodja vc; ^ tudi vseh drugih pisarniških poslov, z znanjem več jezikov, želi pre-meniti dosedanje mesto — Iz-.ez.ban tudi v avtomobilih in kolesni stroki. Pis-meno ponudite na oglasni oddelek «Jutra> pod Šifro c Bol jšo mesto 3>. 27412 Knjigovodja z večletno prakso, zmožen tudi vseh . drue.rj pisarniških poslov, želi službe. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek c.Tulra* pod Šifro »Gorenjsko 27411 Učenka ki je radi konkurza morala izstopiti i ^ trgovine, bi rada nadaljevala učenje v trgovini, kjer bi imela hrano in stanovanje, za kar bi so tudi nekaj plačalo. Ponudbe ra eji. oddelek € Ju! ras pod šiiro «Poses'-nikova hči 250>. 273č;3 Inkasant reduciran vsled skrčenja obrata, išče primerne službe kot *!uga. potnik, frka-»ant ali kaj si ič nega Po-endbe na oglasni oddelek . 27030 Brivski pomočnik vešč bubi frizure in več jezikov, išče službe. Oferte pod '-Takoj 7= na oglasni oddelek cJutra^. 27403 Lekarn, pripravnica starejša, išče mesta Govori srbsko in nemško Ponudbe na naslov: Olga Mikovic, stud. pbarm.. erbobran — Bačka. 27433 Absolvent elektrotehniške srednje šole na Dunaju, išče primerne službe. Vešč slovenskega, n. mškega iu nekoiiko srbo-hrvatskega jezika. Vloži tudi 25.000 Din kavcije. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek -Jutra» f>pd šifro «Elektro-tebnik G095>. 27274 la Tiapistovsk: sir domači ke Din 20*- In TiUiter s'r kg Din 25*— Ia Grojer sir kg Din 25 Pošilja po novzetju mlekarna Karlo Laznickv, Dcžanovac Sla.. Veščak mizar, monter s roje? in vešč popravil istih, vodne naprave, po motnosti tudi kolarstva, ki ima svaje orodje, išče stalno mesto v kaki tovarni ali podjetji Ponudbe na cgl. oddelek «.Tutra» pad < Vsestranska moč?. i'jJ Vi kupite samo »KONTINENTA!.' ker jc najboljši in najcenejši pisalni stroj. Sarnoprodaja Ivan Legat, *anbtr, l/etriniskr 3 Telefon 4'.4 Zastonj 1000 znamk tistemu, k j preskrbi inštrukcijo v francoščini ali realijab. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod . 2743S Nemščino in francoščino poučuje temeljito učiteljica v oglasnem oddelku Naslov utra». 7000 Instruktorico francoščine iščem k 2 otrokoma Ponudba na oglasni oddelek «Jutra> pod cFrancoščina> 27470 Razno pohištvo lesene in železne postelje, omare, stoli, sodi, kadi. čebri, steklenice itd. poceni naprodaj v Metelkovi ul 5. 27301 Za izdelovanje tinte razne potrebščine s prvovrstnimi navodili, poceni naprodaj v Metelkovi ul o/P. 27502 Plašč dobro ohranjen za 121etne-ga dečka, dobro ohranjene ženske klobuke in druge malenkosti prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27477 Hmeljskih drogov starikastih, smrekovih, dolgost od 6 m naprej kupim večjo množino. Ponudbe s ceno franko vagon nakladalna postaja je poslati na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «Takojšen plačnika 27304 Kostanjevino (taninski les) vsako množine kupujem po najvišjih Inev nih penah in akreditivnemn plačilu za takojšnjo dobavo Le resne ponudbe na oglasni oddelek pod šifro cKoPtanjevina 17» 26168 Bukova drva kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVcČ vagonov-. 27460 Les Kupim \ ečjo množino železniških prapov. drv in tramov. Ponudbe z navedbo množine, dobavnega roka in najnižje eece franko vagon ali meja pod: ^Takojšnje plačilo* na oglasni oddelek -Jutra*. w 27433 «Domač. prijatelja« kupi več številk Strnad Franc. Rue Liberte 21. A«-metz Moselle. France. 2741.1 po- Lepo posestvo s hišo. gospodarskimi slopji in polnim gozdom prodam. Vse skupaj meri okoli 25 oralov in leži v bližini okrajne ceste. SO minut oil žel po-taje Ponikva. Kurvi se nr.i oglasijo pri občinskem ura in na Ponikvi, kjer dobijo na-daaljLja pojasnila.. 27436 Gostilno dobro idočo. v prometnem kraju vzame v najem —: (najraje od litra) izurjen gostilničar. Naslov v oel« oddelku cJutra-. 27332 Gostilno dobro idočo. v Ljubljani' ali bližini vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod cPrometna 61*. 27461 Prazno sobo s popolnoma g e p a r i r a-n i m vhodom v srediij mesta, v bližini rerkve sv Jožefa, samo od hišnega gospodarja, išče stalen in soliden gospod Pogoj čistost Cenjene ponudbe ped pod «Sianovanje 601* 27351 Gospodično sprejmem na stanovanje — Naslov v oglasnem- oddelku cJutra*. 27457 Sobico dobi gospod ali gospodična, ki je cel. dan odsotna — Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 2746'j Elegantno sobo v sredini mesta oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27506 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam enemu cospod-.i ali dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek cJutra* 27490 1 ali 2 gospoda sprejmem v sredini mesta na stanovanje in hrano — Naslov v oglasnem oddelkn cJutra*. 27503 Naslove od »MALIH OGLASOV" pošiljamo po pošti, le če se nam pošlje manipulacijska pristojbina Kdor v bodoče ne bo priložil T- Din v znamkah, ne bo Din prejel odgovora. Oglasni oddelek JUTRA' Lepo sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v bližini giavn kolodvora in sodnije oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27504 Sobo lepo opremljeno, pri boljši rodbini sredi mesta, s električno razsvetljavo in posebnim vhodom, takoj oddam eni ali dvema gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 274S4 Prazno sobo [»o možnosti z elektr. razsvetljavo. iščem v bližini Sv Jakoba trga. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod iifro cPrazna soba 250* 27174 Gospodična se sprejme takoj na hrano in stanovanje k boljši družini. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27462 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo v Gradišču štev. 7/II, levo. 27503 Orehi iz Bačke uredno prispeli — čakajo c i dv ir. £7135 Zastopstvo 14 Dvignite pismo. 27J70 Lož II Včerajšnje čital, mi je tej-ko. Pridem v torek. t£« in kraj kakor sadnjič Sporoči pjtoni o?laP3. ' O sipurno prideS. 127450 Oktober 4 Storjeno, glej' iS oktober«. 27452 Starega vina cca SO hI prodam N.vlcv v oslabela oddelku Jutrs. Ž72S5 Manjšo trgovino oddam iu prodam gostilniški štedilnik N ajdov v c^tsiteu odlelkrc «Jutra». 273S2 Modeli Lepo, prazno sobo Želim znanj? • centralno kurjavo, v sre- v ,rrho 1 dini mesta oddam Naslov gospodično, vdovo ali v oglasnem oddelku Jutra, i« ^pojobr.a 23 pisarno ::i -ima nekaj gotovine Dupisp po možnosti — s tdiko za katero iam^im največjo diskreeijo, ca ojrl. oddelek 27166 ravnokat i7491 tUHHMMjU d a o Dva dijaka sprejmem na stanovanje in zajtrk v bližini tehnične šole. Na>lov v oddelku cjntra*. ogla.-n fin T335 Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje za 650 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku tJutra*. 274'jO Dva visokošolca dobita takoj lepo *obo s hrano in celo oskrbo Naslov v odasnem oddelku «Jutra» 27500 Sobico išče v ?redini mesta miren in soliden., cel dan odsoten gospod. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni ?am.:a in samico kupim, oddeiek cJutra* pod Šifro Naslov Deiniter Maribor, Kla r ir ie harmonije ua obrok«- in po »odo -vf-tovm« najboljše Stem^av H ni zel Brt^n •lorfer FSrster Stingl ori ginal etc dobitr le v ve liki zalogi in izberi stro kovnjaka in bivšesra nčit^li* »Glasben*- Matifp. ALFONZ BREZNIK Ljubljana MeatnJ tre št 3 fpolpff matr»-trata" 154^1 Dva pava cPrcilajaleo 2747S Stodenižka resta 4 27496 Kdor želi z majhnim tmdom doseči ogromno darilo caj se obrne za potrebna navodila na naslov Gabroviek Jožef. Kantina Holopne Reehling. Algranje, Hoseile Fr.meS. 27471 Na hrano sprejmem več gospodov. — Naslov v oslasnem oddelku v Jutra* 274ol )c.'sko in nemško prestavljanje (irevzamera in izvršim točno Ponudbe na Offla>n; oddelek «Oi?er>. 274GS Pozor! Od 1. do 15. oktobra prodajamo dansko per lo in vezenine s popustom 10—20% Ne zamndite ugodne prilike! „LEDA" Šelenburgova ulica štev. 1. Preoblikovanja darnskih in mo^in klobukov izvršuje Din. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 27505 Prazno sobo v centru oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 27507 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelke .-Jutra*. fT74Sl Mesečno sobo s pspolno oskrbo i;č<>ni. — PApise na o;l. oddelek pod tMlrna 69s. 27469 r i t i P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem s 1. oktobrom 1.1, prevzel Kolodvorsko restavracijo V LJUBLJANI (Glavni kolodvor) ter se cenjenemu občinstvu najvdaneje priporočam. Z na o Uične š m spoštovan em H. TOMEC. ) r i 102 6 a i Urejuje Fraac Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran JezcršcL Za tnserataj del Je odjOToreo Alojzij Novak. Va » Ljubljaoi _