LISTEKMILOŠ VERK: Kmetsko-nadaljevalne šole. (Dalje.) Učenci nadaljevalnih šol obiskujejo in bodo obiskovali nadaljevalno šolo prosto= voljno in bodemo v splošnem imeli opraviti z voljnimi in nadarjenimi fanti, kjer disci* plinarna sredstva niso potrebna. Starost je navzdol omejcna na 17 leto. Mislim, da tu ne bo treba nikakšnc spremembe. Mlajši fantje so boljši učenci za pasivno sprejemanje, sta« rejši imajo več razsodnosti in kritičnega miš» ljenja, ter se obe skupini nikakor ne izklju* čujeta, prej izpopolnjujeta. Za vsako učno enoto izvrši učitelj ožjo pripravo, ki obstojaj v tem, da učitelj na pod* lagi knjig, zapiskov in razmišljevanja osveži v spominu vso snov in se odloči za metodo. Glede učne snovi mora biti pripravljen na vse eventualnosti, ki so možne tekom pouka in je torej obširna priprava vsekakor boljša od one, ki bi se gibala v okviru striktnega obsega določene snovi. Metoda vzgoje zavisi predvsem od po« trebe posameznih individualnosti ter splošne mentalitete gojencev kot delovne celote. Vsled tega je za vzgojo nemogoče postaviti fiksne smernice. Poudariti pa moram, da so vzgojne lekcije že v osnovni šoli dvomljive vrednosti, za kmetskomadaljevalne šole pa absurd. Vprašanja etike in morale naj načne učitelj takrat, kadar se mu nudi za to popol* noma upravičen povod, ki ga nanese slučaj ali ga pripravijo gojenci in bodi učitelj pre= viden ter pusti učencem razmotrivanje, ki ga on sam previdno vodi k primernemu rezul= tatu. Iz lastnc inicijative ali cclo iz ozirov na svojo osebnost naj učitelj nikdar nc pod* vzame vzgojnih poizkusov. Ker so principi etikc, učencem že splošno znani, versko vzgojo pa principijelno prepuščamo pokli« canim in delegiranim faktorjem, bi se videlo, da učitelj ne bode imel z vzgojo posebnih opravkov. Vendar bi pri tej priliki omenil dve važni vzgojni činjenici našega kmeta, ki ju vsekakor ne smemo prezreti. Naš kmet je v formi in jurisdikciji pre* šel že davno iz patrijarhalne dobe v kulturnotrgovsko, v tradiciji pa jc ostal v patrijarhab nem ekstremu ali pa prešel v spekulativnega. Vsak ekstrem pa je za kmeta škodljiv. Dočim najdemo šc danes rodbinske zajednice, ki odklanjajo vsak zunanji vpliv in žive in delajo v tradiciji bivše zadruge, ki je innela eksistenčno možnost vsled svoje številčne moči, so se v drugih rodbinskih zajednicah pojavile individualne interesne sfere, ki iz= ključujejo občestvo rodbine. Imamo vsaj v našem srezu dva načina delovanja kmetskih moči in naporov. Prvi, patrijarhalni odklanja vse, kar je izven domačega krova, dasi je za to številčno in po obsegu lastnega zamljišča preslab, drugi pa pozna samo individualnost posameznega rodbinskega člana in ruši vsled tega porodično občestvo in ustvarja med kmeti tip meščanskega konkurenčnega boja za eksistenco. Oba ekstrema je zbližati ali vsaj ublažiti, kar bi bila ena najvažnejših nalog nadaljevalne šole. Ekstremi povzro* čajo mnogokrat globoka problematična raz« mišljanja, navadno pa izključujejo akcije. Ravno radi tega je naš kmet zaostalin ni sle« dil drugim stanovom, ki so pod vplivom raz« mer in tuje kulture spoznali. da je moč stanu odvisna od združevanja naporov vseh čla* nov. Radi okostenelosti tradicije ali preveč razvitc individualnosti nima naš kmet smisla za organizacijo dela celega stanu. Morda so nekoliko krive tudi bivše. strankarske strasti, psihološka možnost pa v političnem nazira* nju ni utemeljena. Vsi stanovi so se v eksi= stenčnem boju udružili v kartele, truste, zbornice, kolektivne zadruge, ki jim je glav* ni namen, da ščitijo interese celega stanu na= pram drugim stanovom, le kmet ni udružen, kar je zanj veliko zlo, ali še večje zlo je, da še sploh v obče nima smisla za stanovsko združevanje. Mnogo bodemo storili, ako se nam posreči prepričati naše gojence, da opu* ste borbo osebne ali rodbinske individualno= sti ter jo nadomestijo z borbo stanovske za» jednice in jih uverili, da bode to v korist individualnosti same. Druga, ne manj važna činjenica, ki je ni prezreti, se mi vidi premalo trdna volja na= ših, preslabotnost v disciplinovanju samega sebe. Mlajši ljudje sicer nimajo pri nobenem narodu čvrste hijerarhije volje in lahko, sko* ro radi, podležejo skušnjavi. Pod raznimi vplivi se hitro odločijo za kaj dobrega, počno z navdušenjem, mnogokrat brez potrebncga premisleka in proračuna, se hitro naveličajo, obupajo in so s samim seboj skrajno neza= dovoljni. Ne iščejo pa radi vzrokov za svoje nenspehe v samih sebe, temveč iščejo vzroke kjeikoli, tudi tam, kjer jih ni. Ravno v na* daljevalni šcli pa se o trdni volji in o disci* pliniranju svojega duha in telesa najdejo najlepše prilike, kjer se gojencem 'očituje vrednost te čednosti bodisi v smislu aktiv^ nega dela, bodi odrekanju užitkov in mirs jenja strasti. Prihajam slednjič k metodi pouka. Ka= kor je nemogoče za posamezno šolo določiti gotov učni načrt, tako in še manj je mogoče fiksirati podrobne smernice za pouk, saj je metoda že v glavnih obrisih odvisna od učen« ccv, krajevnih razmer, ter vsch drugih vpli* vov. Naposled pa mi sami nismo avtomati, ki bi vsak za 1 Din dal isti zavitek bonbo*. nov. Tudi učitelj je individualnost z raznuni zmožnostmi in že iz osnovne šole ve vsak izmed nas ali je njegova moč v docLranju, razmotrivanju, razgovarjanju, eksperim2nt:= ranju, sokratiki, resni besedi, šali, ironiji, v dvogovoru, izpraševanju, empiričnem razvc; ju, med štirimi stenami, v naravi itd. Vsak si bode torej iz svoje prakse in v dobi prakse izbral vse one svoje metodične vrline, ki se mu izkažejo najuspešnejše. Važno se mi zdi v metoBičnem oziru poudariti sledeče: Ob početku tečaja stoji učitelj pred let? nikom kot učitelj, učenci oziroma gojenci pričakujejo, da jih bode učil in zato mora začeti s podavanjem in gotovo je, da bodo učenci v začetku zelo pasivni. Tekom vsega tečaja mora učiteljeva aktivnost na zunaj ponehavati, aktivnost učencev narašča, ven« dar ostane' učitelj še vedno gonilna sila in krmilo vsega pouka. Ob koncu tečaja naj imajo učenci vtis, da ta učitelj nadaljevalne šole ni pravi učitelj, da je to prijatelj, ki več ve, ki mnogo misli in globoko vidi, ki pa je vedno pripravljen nuditi svojim učencem vse, kar premore, h kateremu se lahko za= tečejo po dober nasvet v vsaki zadevi. Ali se sme v nadaljevalni šoli docirati? Sem mnenja, da ne samo sme, temveč tudi mora. Učna snov je za razpoložljivih 200 do 300 ur tako obširna, če tudi jo skrčimo na najpotrebnejše, je izključeno, da bi vse prin* cipe mogli tehnično izvesti, temveč jih mo> ramo le ugotoviti kot fakt, ki ga je treba upoštevati. Kadar pa dociraš, ne izgovori niti enega stvaka brez vsebine, zabeli s šalo in ironijo, ki pa ne sme žaliti, dociraj po gibčnosti jezika 151—251 zaokroži snov, vpra^ šaj, kaj se zdi gojencem najbolj važno z ozirom na njihove razmere ter zapiši par stavkov posnetka, ki ga učenci zabeležijo, ali jih pusti par minut pisati in poglej! Jeli upoštevati principe današnje delov^ ne šole? Vsak po svojih zmožnostih in svoji uvidevnosti! Navodila novejše literature iz Pruske in Dunaja pa so pri podrobni analizi le tu in tam uporabna, ker vsak govori svo* jim učencem iz lastne duše, ne pa potom gramofona Nemccm. Princip delovne šole je star in absolutno pravilen ter internacionalen kakor princip dela samega. Princip dela je edkistven, delo pa različno, tako je edinstven princip delovne šole, a šola sama je pa ven= dar naša, in mora biti le naša in je potem delovna ali pa nc. Doba kmetskosnadaljevalne šole bodi za vse gojence doba pospešenega aktivnega du* ševnega dela, ki naj usposobi učence k ostrej= šemu razmišljcvanju, logično pravilnemu za= ključevanju in objektivni presoji vsega, kar so doživcli, kar doživljajo in vseh vtisov, ki iz vseh strani silijo v njih duševnost. To duševno delo naj bode pod vplivom učiteljeve metode tako intenzivno, da jih bode uspo= sobilo tudi za pozneje k pravilni razumnosti. Poznavajoč svoje učcnce bode znal uči= telj učno snov razdeliti v tri skupine: Prvo učenci poznajo popolnoipa, drugo deloma, tretjo je treba šelc obravnavati. Med temi skupinami je izpopolniti vrzeli in ustvariti logično vez. Navesti je treba i tu na ono, kar učenec že razume in vsebino razširjati, ne pa mu polniti glavo z novo snovjo, ki šc v celoti duševnosti ne najdc logičnezveze. Naš narod ljubi prilike, prispodobe, ša= lo. ironijo, ker jih ljubi mu ostanejo v spo= minu in po psiholoških principih tudi ona učna snov, ki je s temi bila podana primerjalno in istočasno. Vsa snov mora biti iz območja njegovega doma in njegovcga dela. Tekom tečaja se mu mora razširiti znanje v vsem, kar ;ja obdaja, rastlinstvu, živalstvu, vodi, zraku, zemlji in oplcmeniti etično mišljenje o so^ človeku. Niti ena učna edinica, in naj traja ta samo četrt ure, nc sme miniti za učenca brez vtisa, da ni pridobil nekaj praktično uporabnega ali vsaj življensko zanimivega. Posebno pozornost je posvečati naravnim pojavom in tajnim silam življenja, ki so mu nerazumljive in tuje. Vse to mu je treba razjasniti, kajti kmet in vsak človek ima večji strah pred ncznanim, strah pa je kaj slaba priprava za uspešen boj. Kmetovo delo pa je neprestan boj zelementi, zato pogost kme= tov obup, ker se ne zna, ne more in ne upa boriti z neznanccm. Če pa se bori, bode njc gov boj škodoval njegovim prijateljem. Res je, da vsega ne moremo popolnoma pojasniti, ker je čas pičel, povejmo jim le, da tega še ne vedo, pa jc psihološka priprava in dušev* na dispozicija podana, radovednost vzbu* jena, pove se fakt brcz utemeljevanja, zakaj jc tako. Seveda mora imcti učitclj pred učen* ci toliko avtoritetc, da jim jc vsaka njegova beseda absolutna resnica. V naravi sc vrši dan in noč, leto in zimo borba za hrano, luč, zrak. Boj ne pozna etike, ne kompromisov. V ta boj posega kmet kot najvišji faktor in se mora boriti s sredstvi svojih rok, ki jih vodi razum. Tudi za njega velja geslo tc borbe: Zivljenje ali smrt. Tudi na nadaljevalni šoli bodi pouk po možnosti vedno nazoren vsled svoje psiho* loške večje vrednosti. Učila so lahko naj^ raznovrstnejša. Glavno nazorilo pa ostani satna narava s svojim rcsničnim življenjem in delovanjem. To naravo smatraj vsak učc= nec ob izstopu za ogromno knjigo — življen* sko spremljevalko s tisoči črk, katere pa zna on vsaj za silo čitati. V tcj knjigi bodc našcl vse resnice, načela in zakone. Vse druge knjige so le komentarji, ki sc jih vzame v roko od prilike do prilike. Nadaljcvalna šola naj ga pa usposobi v uporabi komcntarjev. Koncentracija pouka se vrši ob vsaki priložnosti, oživi pouk in poglablja obraviia* vano snov, jo tudi nehote ponavlja, kar je tem važnejše, ker izrazitega ponavljanja n&daljevalna šola ne pozna. Ne nudimo učencem preveč štcvilk. ker ga navajamo k razumevanju, ne silimo ga pa k učenju. Po navedenem bi bil za nadaljevalno šolo tehnično pravilen izraz ustvarjajoča učilnica. Na osnovi navedcnega mi je podati v učno snov o gnojenju v primerni metodični obliki. Dasi je gnojcnje na videz skupina kmet* sko=gospodarskih vprašanj zase, se mora za obravnavo te snovi pripraviti podlaga, ki bi po priliki sestojala iz slcdečih pojmov: Kako nastane zemlja, vrste zemlje, živica, mrtvica. godnost, rastlinska biologija, medsebojna \zajcmnost med živalstvom in rastlinstvom. Vzorec: I. Koncentracija snovi pri pouku. Ogled gnojišča na licu mesta. Dejanski stan. Kup gnoja v obliki velikega klobuka, izsušcn, gnojnica odteka v cestni jarek, ko* liko je gnoja v jami sami, zalit z gnojnico. Brez posebnega truda ugotovijo učenci vse napake. Posledice na njivi. Primer za oživ* ljanjc: Kuhaj govedino, vrzi juho proč. Drugi: Voda na kuhanih slivah. Izračunaj po knjigi: Koliko je vredna gnojnica, ki odteče letno. K.oliko % gnoja je za 50% manjvredncga, ker se je izsušil? Koliko gnoja je ples^ nivega, koliko znaša škoda? Koliko gnoja jc na dnu manjvrednega. ker ne more vsled gnojnicc v razkroj? Higijenski oziri in slabo gnojišče? Vpliv na gospodarja samcga. Jczi ga, sram ga jc, nezadovoljen je, še razdraži <ja kdo, rodbina trpi. pa ni nič kriva. Raču* najmo dalje! Koliko m1 meri gnojiščc? K.oliko rn:> kamenja je treba za 25 cm debel tlak? IColiko stanc voz kamenja? K.oliko tla= kovanje? Koliko bi morala držati gnojnična iama? Izkalkuliraj v glavi vse tri dimcnzije? Koliko bi stalo vse delo? Po koliko % bi se obrestovala glavnica? Hočeš, pa preračunaj^ mo, koliko bi stalo vse iz betona? Koliko to» rej dražje? Ako dobiš za vzorno napravljeno gnojišče cement a 27 Din, koliko tc sta* ne? Za kateri način naprave sc bodeš odlo= eil? Kakšne sprcmcmbe pričakuješ vsled vzornega gnojišča na njivah. travnikih? sa= dovnjaku? v sobi? v svojem srcu? pred svo= jimi soscdi. Česa ne smeš pozabiti? Napravi prošnjo za podporo! Napravi sam načrt za sinojišče! Napravi točen stroškovnik! Na» pravi pogodbo z zidarjem! Dogovori se s sosedi, da imatc zadružno črpalko in sod z vozom za gnojnico. Skušaj napraviti pravil^ nik, ki ga podpišcte. Vzorec II.: Obravnavan.je raVnanja s hlevskim gnojem in gnojnico ter ostalimi običajnimi gnojili je na osnovi empirike učencev prav lahka. Večje važnosti je pravilnd metodično postopanje pri nauku o umctnih gnojilih, ker zahteva mnogo tcmeljnega znanja o kemiji. Ta nauk sam bi bilo razdeliti v tri mc= todične skupine, prvo empirično, drugo eks* perimentalno in tretjo pripovedovalno. Empirična metoda bi se naslanjala na kemične procese v območju kmetovega dela, ki so mu sicer znani po učinkih in vtisih na naše čute. ne pojmuje pa tehnične izvcdbe. (Da4je prihodn>ič.) Praške obrtno-nadaljevalne šole. (Izvirno poročilo »Učit. Tovtarišu«.) Praške obrtno -¦ nadaljevalne šole sonastanitev obrtnih šol, in sicer bo stala stav* uspešno zaključile svoje 56 šolsko leto inba v Rajski zahradi v Italski ulici. Mestni izdale sporazumno letno poročilo, ki prinašasvet je sprejel 10. preteklega meseca nujni nadvse zanimivo sliko o stanju tega važnegasklcp, da kupi tam prostoi m da se začne šolstva. Na prvem mestu ima zelo razveselji=takoj z zidavo. vo vest, da se začne zidati prvo poslopje za Nadaljnja poslopja za to šolstvo bodo sledila postopoma. kako je obrtno»naualjcvaino šol&tvo že danes razvito, nam doka* zujc v poročiiu oDjavljena statistika, iz ka= terc posnemamo, da je v praških okrajih i.—V*. 25 obrtnomadaljevalnih šol za va= jence in 6 za vajenke, ki so iz vcčine oprcm= ijune s potrebmmi vajeniškimi delavnicami. Kako številen je obisk obrtno*nadaljcvalnih šol, nam povedo sledeči primeri: gostilmčar* ska ,šola je imela vpisanih 1365 vajencev, tipografična 594, brivsKa 564, eiektrotehnična VU9, kleparska MS, pekovska 376 itd. Od de* kliških šol ima modistična največ vajenk, namreč 40U, v štiri krojaške ženske šole pa je hodilo 936 vajenk itd. Smelo lahko trdimo, da ima malokatcri šolski okraj tako številno močne šole kakor Praga. V celoti je obiskovalo v vseh 6 okrajih Prage obrtno=nadaljevalne šole 7659 vajen» cev in 1013 vajenk. Od tega števila jih je bilo oproščenih za pomočnike 288 vajenccv in 35 vajenk. Razveseljivo je dejstvo, da sc dviga predizobrazba vajencev od leta uo leta. V obrtno-nadaljevalne šole jc prišlo v tem tetu 333 vajcncev in 40 vajenk iz srednjih šol, iz IV. razreda meščanskih šol jih jc biio 648 vajencev in 60 vajenk. Ostali so prišli iz osnovnih in nižjih razredov meščanskih šol. Iz tega dejstva se prepričamo, da so končno prišli roditelji do prepričanja, da je koristnejše dati otroke v obrt, kakor pa jih študirati in jih takp vreči do negotovc bodočnosti. Ob koncu šolskega lcta je bilo 79. I. raz= redov, 82 II. razredov, 68 III. in 7 IV. razredov. Vedenje in uspeh dijakov je jako lep, zakaj le 6 vajenccv je dobilo iz vcdenja in 790 iz uspeha najslabšo oceno. Zato pa je bilo ob zaključku šolskega leta 1170 vajen= cev 4n vajenk pohvaljenih in 767 nagrajenih za dobro vedenje in dober uspeh. Nagrade so bile skozi in skozi lepe, nekatere prav dragocene. Dobili so lcpe knjige, slike, hranilne knjižice z vložkom do 50 Kč itd. Posebnost praških obrtno^nadaljevalnih šol je njihova zdravniška skrb za zdravstve* ni napredek vajencev. Šolsko zdravniško službo vrše 4 zdravniki in 2 zdravnici, ki bcdijo nad zdravjem vajencev in jim s po* močjo filmov aii skioptičnih slik pojasnju^ jejo nauk o zdravju. Druga posebnost tch šol so vajeniške družine, kjer se v prvi vrsti goji telesni šport. V teh vajeniških družinah se navajajo vajenci k samoizobrazbi in vzgo= ji, k disciplini, spoštovanju do sebc in do drugih, navaja se jih k spoznanju, da ne smatrajo za nalogo človeka poiskati si kar največ zabav in komodnosti, temvcč da si mora vsak zjekleniti svoj značaj in delati v življenju le dobro. Poročilo ima tudi nekaj življenjepisov mož, ki so si za obrtno*nada= ljevalno šolstvo pridobili posebnih zaslug in so v tem letu umrli. E. Lippert, Praga — A. Lajovic, Tržič. SDloin« vesfi« — Kaj je z Ijudskošolskim zakonom. »Slovenec« prinaša vest: Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor doznavamo iz prosvetnega ministrstva, se je objava osnovnošolskcga za^ kona odložila radi tega, ker je v tem času bil na dncvnem redu zakon o razdelitvi dr* žave na banovine in bodo imeli bani precej veliko kompetenco tudi v šolskih vprašanjih. V zvezi s tem se pripravlja v prosvetnem m\nistrstvu velika pravopisna reforma. — K te» mu pripominjamo, da zakon o nar. šolah ni bil podpisan dne 27. sept. t. 1., kakor je bilo v dnevnih listih objavljeno, temveč je bil tedaj podpisan zakon o učiteljiščih in mono* polu učnih knjig. — Odbor za proslavo 120letnice llirije oživljene. Štcv. 82. Ljubljana, dne 25. septcmbra 1929. Bratsko društvo! Dne 14. oktobra 1929 poteče 120 let, odkar je podpisal cesar Napoleon I, ukaz o ustanovitvi Ilirskih dežel z glavnim mestom Ljubljano. Sicer kratka doba francoskega vladanja med našim naro= dom jc zarisala močne poteze v zgodovino našuga nacionalnega in kulturncga razvoja. Da se skromno, a dostojno proslavi ta dogo= dek, se ju scstal v Ljubljani odbor, sestoječ iz zastopnikov mcstnc občine, oblastnega q&bora, Glasbcne Matice in Francoskcga insti^ tuta v Ljubljani. Ta odbor pripravlja spomin* ske svcčanosti, predvsem odkritjc spomcnika Iliriji oživljeni na Valvazorjcvem trgu v ne= deljo dne 13. oktobra dopoldne ob navzoč^ nosti zastopnikov Nj. V. kralja, centralnih oblasti, predstavnikov francoske vlade v naši kraljevini in raznih odličnih oseb iz Fran= coske. Naša dolžnost je, da ob tej priliki po= kažcmo vso moč naših kulturnih organizacij in da z mnogobrojno udelcžbo v sprevodu manifestiramo za bratstvo francoskega in ju* goslovanskcga naroda. Zato Vas vljudno prosimo. da pozovete društveno članstvo, da se v polnem številu udeleži odkritja spome= nika Iliriji oživljeni in stopi v sprevod, ki se bo formiral na trgu pretl Mcstnim domom. Vse podrobnosti bodo javljene v ljubljaiT skih dnevnikih. Prosimo čimprcj obvestila in belcžimo za odbor: Dr. Dinko Puc s. r., pred* sednik: K. Mahkota s. r. tajnik. Gornjo okrožnico jc prejelo poverjcni' štvo UJU, zato naprošamo učitcljstvo iz Ljubljane in okolice. kakor tudi ono učitelj* stvo, ki bo ta dan v Ljubljani, da se te ma= nifestacijc zanesljivo in polnoštevilno udeleži in sc po gornjih navodilih zbere pred Mest^ nim domom. UJU, pov. Ljubljana, 8. X. 1929. A. Škulj, s. r.Jos. Kobal, s. r. poverjenik.tajnik. — Proti uvajanju političnega strankar= stva v šolstvo in učiteljstvo. Skupščina av= strijskega učitljstva v Salzburgu je sprejela sledečo resolucijo: Stremljenje političnih strank na vseh poljih javnega življenja za uveljavljenje svoje lastne politične moči vse= povsod nas dovaja do spoznanja, da izginja v ljudstvu misel državne ideje in izginjajo zadnji ostanki zaupanja v vlado in upravo. Najnezdravejše vpliva to postrankarjenje vsega na šolstvo in učitcljstvo, ker se vrši x namenom, politično=strankarske vplive pre= nesti tudi na otroke in vzgojitelje ljudstva tcr jih napraviti za brezvoljne strankarske plačance. Žc mlad poklicni tovariš se nc presoja po sposobnostih. ampak po tem, v koli* ko je pripadnik kake vladujoče političnc stranke. Nameščanje se vrši izključno po političnih vidikih. Pravičnost in zakon se ne upoštevata. Učitelj je brcz zaščitc pred nasi* ljem vladajočc stranke. — Ta sistem vodi naravno k največji nezadovoljnosti in oJpo« ru v vrstah pravičnega učiteljstva. Ne ustvar* ja odgovornostnega čuta v poedincih, ne ustvarja za Ijudsko državo potrebnih teme= ljev, temvce ustvarja hlapcc strank namesto svobodnih državljanov in izvaja nasilje nad uradniki in učitclji pri izvršcvanju in izvaja« nju državljanskih pravic. — Z ozirom na ohranitev in potrebno izpopolnitev ljudske države in v dobro neodvisni šoli in svobod« ncga učitcljskcaa stanu dviga udruženjc av= strijskega učiteljstva najostrejši ugovor proti politizaciji in postrankarjenju uradov, po« sebno pa proti politizaciji in postrankarjenju šolstva in učiteljstva.« — Iz gornje resolucije je razvidno, da je tudi avstrijsko učiteljstvo sprejelo svojo stanovsko deklaracijo. — Dopisovanje med učitelji in učenci raznih narodov in držav. (Iz »Internacia pe= dagogia revuo«.) Ideja pacifizma postaja od dne do dne stvarnejša, vedno bolj očitna je nezmiselnost vojne, klanja in sovraštva med narodi. To uvidevajo tudi žc diplomati, kr* marji držav, dasi so bili baš ti dolgo časa nasprotniki svetovnega miru. Pojavil se je Kellogov pakt, Briand in iMacdonald govo» rita in delata za mir in Društvo narodov je ustanovljeno s tem ciljcm. Toda ta trud od zgoraj ne bo rodil trajnega sadu. dokler se v masah narodov ne izkorenini mržnja in sovraštvo do drugorodcev, dokler se ne bo mo zavcdali, da žive onstran državnih mej= nikov tudi ljudje, ki prav tako kakor mi žive, čutijo in trpe. Treba je iskrenih prijateljskih stikov med pripadniki raznih narodov in kadar bodo tc vezi jake in trdnc, takrat bodo brez moči in vpliva tudi oni, katerih bogastvo ter razkošno življenje je odvisno od oboroževanja in vojne. Eden izmed glav* nih vzrokov šovinizma je nepoznanje bistva, potreb in teženj drugorodcev. Da se temu nedostatku odpomore, ne zaJostuje zgolj crtanjc opisov, potopisov in razprav, treba jc tudi ustne ali vsaj pismene izmenjave misli med posamczniki. Temu je sicer že pred leti dal pobudo »Podmladek Rdečega križa«, ko jc uvedel dopisovanje med učenci raznih na* rodov, ali stvar ne uspeva zaradi razlike v jczikih. Tako se tudi v tepi poglcdu kakor v mnogih drugih vedno bolj živo kaže po* treba mcdnarodnega pomožnega jezika. Da prihaja kot tak v poštev sedaj lc Esperanto, ni treba šc posebej poudarjati, saj je splošno znano, da je Esperanto najbolj razšir* jen, lahek, priprost in lep jczik. »Internacia pedagogia revuo« (mednarodna pedagoška revija) poziva učitclje in učence k dopisova« nju s tovariši drugih narodov in bo otvorila v ta namen tudi posebno rubriko. Mnogo učiteljev esperantistov je žc dalj časa v ta» kih pismenih stikih, ki imajo poleg idealnega cilja tudi še stvarne koristi, kakor n. pr. in« formacije v raznih zadevah, nasveti in po= moč pri potovanjih itd. Jako važno pa je, da začnejo tako korespondenco že učenci, saj jc stara resnica, da se iskrena prijatcljstva sklcpajo najlaže v mladosti. V to svrho se jc seveda treba naučiti mcdnarodnega pomož* nega jczika. Toda stvar je vredna truda, zla* sti še za pripadnike malih narodov, katerih nacionalni, kulturni in gospodarski dobrobit more biti zajamčen le z mirorn in bratstvom med narodi. — Seja širjega odbora Pedagoške cen* trale v Mariboru se vrši dnc 13. t. m. na dr= žavnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Za* četek ob 10. uri. — Legitimacije državnih uradnikov (uči= teljev) za polovično vožnjo. Direkcija držav* nih železnic v Ljubljani razglaša: Koncem te* kočega leta poteče petletna doba onim legitimacijam za kupovanje polovičnih voznih kart za državne uradnike, upokojence in njih rod* bine, katere so bile izstavljene v letu 1925. Državni uradi se naprošajo, da predlože di* rekciji državnih železnic v Ljubljani čimpreje spiske za zamenjavo teh legitimacij sestav* ljene točno po členu 82. Navodil o izdajanju voznih ugodnosti (Ur. 1. 48 z dne 2. maja 1927); v njih naj navedejo številke starih še do 31. decembra 1929 veljavnih legitimacij in prilože po Din 10 za vsako lcgitimacijo. Iz* stavljene nove legitimacije se bodo razpo= šiljale v drugi polovici mcseca decembra. Stare legitimacije brez slik je vrniti želczniški direkciji po Novem letu v svrho uničenja. Legitimacijam. izdanim kasneje kot v letu 1925.. pa podaljšujcjo veljavnost pristojni državni uradi . — Spomenik Fr. Brinarju. Celjsko uči= teljsko društvo postavilo je svojemu nepo* zabnemu tovarišu Francu Brinarju na poko= pališču v Gotovljah prav čeden spomenik. Stroški so kriti z deloma vplačanimi. deloma obljubljenimi prispevki součencev in tova* rišev. — Vsem članom(icam) radovljiškega učit. društva bom poslal te dni položnicc. Prosim, da nakažejo učitelji(ice) 51 Din, z učitelji poročene učiteljice pa Din 28-60. Letna čla= narina se bo določila na občneni zboru. — Golobič Peter, blagajnik. — Letošnje knjige Slovenske Šolske Ma= tice. Na seji dne 29. sept. t. 1. so se definitivno določile knjige, ki jih izda S. Š. M. za 1. 1929. Predložena so bila štiri zelo aktualna dela; odbor se je odločil, da izda v s a š t i r i. To so. Zbornik, Pibrovec: Osnovni razred, Ju= vančič: Iz naroda za narod, prof. dr. Ozvald: Dušcvna rast otroka in mladostnika. — Zbor* nik ima pestro vsebino kakor vedno. — Pis brovčeva knjiga podaja vsestransko sliko o delu v osnovnem razrcdu po modernih nače* lih. G. pisec pozna iz svojih ponovnih poto= vanj napredne inozemskc šole in tudi sam že nekaj let deluje v tej smeri; ta knjiga je poročilo o njegovem konkretnem delu. Knjiga pa ne bo koristila samo elemcntarcu; v njej je realiziran strnjen pouk (Gesamtunterricht), ki je v naprednih državah uveden tudi že v višje razrede (v Avstriji n. pr. v prva štiri šolska leta); zato bo tudi učitelj višjega raz* reda dobil iz knjige splošne smernice za delo, tem bolj, ker pisec načelno upošteva vzgojni moment. — Juvančičeva knjiga kaže. kako je treba vgraditi šolo v javno življenje. da po* stanc v resnici »šola za življenje«. Ne bo se dala mnogo kopirati pri dclu; vrednost knjigc je marveč v tem, da odpira oči za širše zvezc v vzgojnem delu in da daje impulze zanj. Ker jc pisana istotako iz prakse, bo gotovo učinkovala. — O potrebi praktične knjigc, ki bi bila učitelju resnična in sigurna opora pri njegovcm delu, sc je pri nas že mnogo pisalo in govorilo; prof. dr. Ozvald hoče s svojo knjigo izpolniti to občutno vrzel. Knjige to= rej — kakor je razvidno — ustrezajo potre* bam. Odbor se ni lahko odločil za izdajo štis rih knjig; to jc spojeno z vclikimi gmotnimi bremcni. Odločil pa se je končno lc v nadi, da ne bo slovenskega učitelja, ki bi se ne na* ročil nanje. Knjige bodo vsakomur dobro služile. Gibanje za napredck šolstva na srečo tudi pri nas postaja vedno živahnejši; priču* ioče knjigc dajejo lepo orientacijo v tem pro^ blemu in omogočajo učitclju, da usmeri svojc delo v pravo smcr. Kdor nc naprcduje, naza* duje. — Cena ne more nikomur biti v zapre* ko. Na javnem knjižncm trgu bi se mcnda c n a s a m a taka knjiga težko dobila za 30 Din, tu dobiš za to vsoto kar š t i r i ! Zato prosimo in pozivamo vse učiteljstvo, da se prijavi in plača svojim poverjenikom naj* pozneje do 1. novcmbra t. 1. Upamo, da sc v našem optimizmu ne varamo in ne plačamo zaupanjc — z deficitom! — Razstavljalcem sadja na Ljubljanskem velesejmu! Opozarjamo vse producente, da oddajo za sejem odločeno sadje pravočasno na železniško postajo, tako zgodaj, da bo sadje prav gotovo dospelo do V). oktobra v Ljubljano v rokc velescjmske uprave. Vsc sadje je poslati franko. Si-idni sejem v Ljub* ljani se vrši od 19. do 24. okt. v prostorih Ljubljanskega velesejmu. — Založba »Modra ptica«. Današnjemu našemu listu smo priložili prospekt založbe »Modra ptica«, ki bo redno izdajala prevodc svetovno znanih tujih avtorjev. Prevode so oskrbcli naši priznani pisatelji. Knjige omenjene založbe, ki bodo najokusneje izdelane, bodo v veselje vsakemu prijatelju lepe knjige. Našim čitateljem najtopleje priporočamo na* ročbo. . i « .  Naše narodne vezenine na razgledm= cah, delo priznancga in neutrudnega folklo* rista prof. Alberta Siča, so izšle v založbi \\tografskcga zavoda Čemažar in drug v LjubIjani, Igriška ulica 6, in sicer v dveh serijah po šest komadov. Vsaka razglednica nosi oden ali več barvastih vzorcev, predstavlja* joč tipično ornamentiko belih in pisanih ve* .;enin, gorenjskih in belokranjskih ter apli* kacij na kožuhih. Vsaka zasc je v risbi kakor tudi v reprodukciji vrlo posrečena ,da se člo* vek tcžko odloči, katera naj bi bila kpša od druge. Recimo pa čisto pošteno. da smo lahko veseli te lepe zbirke, tembolj, ker jc cena posamezni seriji tako nizka (5 Dip), da si ta tucat zares vzornih vzorcev naše na= rodne ornamentike lahko vsakdo nabavi. Pri večjem naročilu nudi založba celo znaten popust. Miscl, širiti propagando za narodno ornamentiko potom razglednic ni nova. Take propagande se uspešno poslužujejo že več let naši južni bratje, pa tudi drugi narodi, pri nas pa smo jo z ozirom na vedno živan= nejši tujski promet še prav posebno pogre* šali. Tako je tudi v tem pogledu zadelana velika vrzel. Za borega kovača si more tujec odnesti najlepši spomin na našo zemljo. Ka= ko šele bo ustreženo našim ženam in dekle* tom, ki so dobile v teh razglednicah najvernejšega in najccnejšega svetovalca pri raz^ ličriih ročnih delih. In naša šolska mladež, koliko krasnih motivov ji nudi ta zbirka pri rokotvornem pouku! Tovariši in tovarišice, opozorite nanjo mladino pri vsaki priliki! Z naših šolskih razstav naj izgine poslej ves kič, ki si je doslej nadeval lažno masko slo^ venske narodne ornamentike. Sičeve razgled^ nice v vsako šolo. v vsak razred, v vsako klop! —az . Stanovska erganizaai« UJU VabiU = Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima svoje zborovanje v soboto dne 12. okto= bra 1929 ob pol 10. uri na Pragerskem po do^ poslanem dnevnem redu. Polnoštevilna udeležba je naša stanovska dolžnost. Naj ne bode v našem okraju tova* riša, koji bi ne bil pri nas včlanjen in navzoč pri vsakem zborovanju. — Predsednik. = Mariborsko sresko učit. društvo ima svoj občni zbor v sredo 16. okt. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Nurodnega doma. Spored: Dopisi, poročila funkcijonarjev, pru= gled računov, volitve, slučajnosti. Pol ure prej istotam odborova seja. Poravnajte zaostalo članarino. — Predsednik. = Občni zbor Učiteljskega društva za logaški okraj je v soboto dne 19. oktobra ob 9. uri v osnovni šoli na Rakeku. Vse člane prosim nujno. da se zborovanja udeleže, ker so na dnevnem redu-važne zadeve. — Prcd= sednik. = Krško učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 19. oktobra 1929 ob 9. uri v Škocijanu pri Mokronogu. Dncvni rcd vsebuje poročila funkcionarjev, o skup« ščinah in pedagoško predavanje. Za kosilo se je javiti do 17. t. m. šol. upr. v Škocijanu. Udeležba vsakega člana dolžnost. = Občni zbor okrajnega učiteljskega društva za mesto Ljubljana se vrši v sredo, 16. t. m. ob 8., uri dopoldne v tel. II. m. dcš. os. šole s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročilo društvenih funkcionarjcv: predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadz. odbora — absolutorij. 4. Volitev novega odbora. 5. Moderna ornamentika. — Pre* dava prof. Šantelj. 6. Poročilo o pokrajinski skupščini. — Poroča M. Kumelj. 7. Poročilo o državni skupščini. — Poloča Vil. Mazi. 8. Slučajnosti. Odbor. Ufltellski pravnik. —§ Pravo do osebne pokojnine. Kcr je neko ministrstvo zaprosilo za pojasnilo. ka» ko glavna kontrola tolmači določbo člena 1. zakona o pridobivanju pravicc do osebne pokojnine državnih ' uslužbencev (civiinih), namruč da=li si je z ozirom na stavek, ki se nahaja na koncu tega člena: »začeta druga polovica se računa kot cela« drž. uslužberiec z 9 leti 6 meseci in 1 dnevom službe že pri= dobil pravico do osebne pokojnine, je glav= na kontrola na svoji obči seji dne 2. aprila t. 1. zavzela sledeče stališče: državni usluž^ benec pridobi pravo na osebno pokojnino. kadar dovrši desct efcktivno v aktivni državni službi, oziroma v službi drž. promet» nih podjetij odsluženih let. Določba, da se »začeta druga polovica leta računa kot cela«, ki se nahaja na kraju čl. 1. zakona o pridobivanju pravicc do osebne pokojnine velja le za določevanje višine, oziroma stopnje po= kojnine po dovršenih desetih polno odsluže= nib letih. Skladno z navedenim torej urad> nik, ki ima 9 let, 6 mesecev in en dan efektivne državne službe nima še pravice do osebne pokojnine, ker pač še ni izpolnil dc* set efektivnih službenih let, kar navedeni zakon postavlja kot prvi pogoj za pridobitev pokojnine. POVRACILO POTNIH IN SELITVENIH STROSKOV GIV. DRŽ. USLU2BENCEV. Na podstavi čl. 51. zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 in sogksno odločbe fin. odbora narodne skupščine z dne 16. novembra 1928, štev. 9, je izdal ministrski svet »Uredbo o povračilu potniih in selitvenih stroškov«, D. R. br. 150.000, a dne 29. novem« bra 1928, ki je stopila v veljavo (čl. 54.) dn« 29. decembra 1928 in je bila objiavljena v »Ur. listu« štev. 9/38 z dne 26. jaa. 1929. Po tej uredbi pripada civ. drž. urad« nikom llpovi-očilo BtroškoV jiz državne blagajne: I. če službeno potujeio (^l. 1.) in II. a) če so premeščeni pir> službenl po» trebi; b) če se vrnejo na poziv v akt. službo (čl. 142. urad. aaJc. — rea'ktivacija); c) če se ukine -njih mesto in morajo po» tovati v službo v drug kraj; č) v primeru II. odstavka čl. 45. urad. zak. (upokojitev s polno službeno dobo), a to le: ČBjS« upokojenec izjavi v 1 mesecu po priobčitvi upokojitve, kam 3e preseli in ^e se potem izivrši pretselitev v 6 mesecih (čl. 28.); d) če se uprikoje ali odpuste iz službe pri naših državnih napnavah v inozemstvu (čl. 29.) in e) rodbini akt. drž. uslužbenca, uimrbga v svojem stalnem službenem kraju, ob po< gojih iz točke č) čl. 28. te uredbe (polna služ» bena doba, izjava v 1 mesecu in preselitev v 6 metseoih). To velja tudi m rodbine upokojencev iz II. odst. čl. 45. urad. zakona, o& je umrl do tični upokojenec pred koncem meseca, od dne, ko se mu je priobčila upokojitev, do njegcivi smrti, ne glede na to, ali je dotični upokojenec izrekel željo za upokojitev (51. 30.). Ce se selita mož in žena v tisti kraj in sta oba drž. uslužbenoa., se smatra žena za rod< bin&kega člana (čl. 31.). Ako je žena drž. uslužbenka, mož pa svobodaega paklica, ima žeina pTavico d-o sc« litvenih rodbinskih stroSkov (z dvema ali več otroki) samo, če dokaže s potrdilom občin* skega oblastva, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje, ali če itna otroke, ki jih vzdržuje sama. in ne živi z mož«*m skupaj (čl. 32.). Pravice do p<yvra6ila selitvenih »trov kov nlima drž. ushižbenec: a) če je premeščen na prošnjo; preme« stitev po natečajot se smatra v tem primcru za premestitev na prošnjo; b) če je premeščen v mejah občine, kjer službuje; c) če vstopi uslužbenec prvikrat v drž. službo in •č) če se uslužbenec reiaktivira na lastno prošnjo (čl. 33.). Službeno potovanje po tej uredbi je po« tavanje, ki ga izvrši drž. uslužbenc po naiogu pristojnega starešine, da opravi službene po» sle izven svojega stalnega službenega kraja, ali <5e je po shižbeni potrebi premeščen, a to le, če je kon6na točka potovanja nad 2km daleč od meja okoliša njegovega stalnega službenega kraja (čl. 2.). Ob shižbenem potovanju in selitvi ja uporabljati najkrajšo pot, odnoisno najkrajšo in najcenejšo zvezo. Izjeme, ki so označetn« v uiredbi, oceni starej§ina centralnega urada (čl. 3.). Drž. uslužbenec je trpravičen upoirabljati vse vlalkie razen luksuznih (SO Expres&) (fil. 14.). Dnevnice (čl. 4.) za službena potovanja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloveincev se izplačujejo po nastopni razpredelnici: Nove knlloe. —k Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja, spisai Jos. Priol, ravnatelj vinar. in sadjar. šole v Mariboru. — Založilo Sadjarsko in vrtnar* sko društvo za Slovenijo v Ljubljani — Res* ljeva c. 24/11. Ljubljana 1929. Strani 76 s 43 izvirnimi slikami. Cena izvodu 15 Din, pri večjem naročilu (najmanj 10 izv.) po 12 Din. Dandanes ni dovolj, da samo pridelamo prvovrstno sadje, tudi še davno ni dovolj, da pridelamo velike množine enotnega blaga, ampak poleg vsega tega je tudi neogibno po* trebno, da znamo ta pridelek tudi pravilno spraviti z drevja, ter da ga znamo po nekih v sodobni mednarodni sadni trgovini veljav« nih načelih pripraviti za trg. In baš v tem oziru nam daje navodila pisatelj v gori omc» njeni knjigi. —k Naša prva knjiga. Priredil Pavel Flere, s slikami okrasil Maksim Gaspari. — Založila Učiteljska tiskarna. — V Ljubljani 1929. — Ccna 16 Din. — Izšla je gorflja knji= ga, ki so jo naši šolski reformatorji zelo težko pričakovali. Knjiga, namenjena prvemu razredu, je urejena po načelih nove šole, da se začenja pouk v prvem razredu z veliko tiskano abccedo. Bogate trobarvne ilustracije krasijo »Našo prvo knjigo«, ki smo o njcj že poročali. —ik' Spiomemica državne meščaiiske šole v Tržiču 1919.—1929. Tržič 1929. Izdalo ravna* tdjstvo daške in dekliškc mcščanske šole. — Uredil Lajovic Albin. O priliki dvsct!etnice obstoja meščanske šoje v Tržiču j: bila lz? dana gornja spomenica- z bogu.to vsebireo, iz katere je razvuden ves razvoj meščanske šole v Tržiču in vse delo ter uspehi tekom desetih let obstoja tc šole. Uvod tvori članek Lev* čeve Kristine: Ob desetletnici. O z.godovini meščanske šolt v Tržiču piše Lajovic Albin, ki pišc v Spomemici tiudi o prosvetnem delu učiteljskega zboiu, o pr.ireditvah v letu 1919. do 1929., priobčuje tudi spisck strokovmih učiteljev v prwm desetktju in pa članek »Učenci in igospodarstvo«. Spomenica vse» buje še več drugih zanimivih člankov in pred* očuje bogato bilanco dela tekom desetih let. —k Slovenski tisk. Izšla je druga številka te zanimive revije z lnaslednjo vsebino: Ing. arh. J\ Omahen: O našcm ornamentu. M. A—č: O različnih tehnikah tisk.a in njihovUi posebnostih. Šlebingcr: Slovenska bibliogra« fiia za 1. 1929., naduljevanje. Nadalje: Foto* grafija, o naših tiskih in Drobiž. Zelo inte» rtsantno je Jezikovno rešeto, ki ga urejuje dr. Kolarič in pa Terminologija za slovenske ti&karske iznaize. —k Dr. Betvk St.: Zdravilne rastlSme v besedi in podobi z navodilom, kako sc nabi= rajo in suše. Druga izdaja. V Ljubljani 1929. Založil oblastni odbor Podmladka Rdečega kiriža. Str. 79, cena 6 Din. — Kako niujno,po« trebno je bilo- pri nas to delcc, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bila prva izdaja raz» prodanai v dobrem mesecu. Ker je bilo pa povpraševanjc po njej toliko, je preskrbel oblastni odbor takoj novo izdajo, in knjižica j.t" sedaj zopet na razpolago. To je prvo slično delo pri nas, napisano z vso te.meljitostjo, vendar poljudno in na kratko, zato bo šla gotovo tudi druga izdaja hitro1 mcd vse plasti našcga ljudstva, zlasti pa med rcvne slojc, katcrim bi nabiranje rastlin lahko nudilo zna* tcn vir dohodkov. Posameznikom oblastni odbor PRK knjdg ne pošilja in naj jih ti za* htevajo v najbližjih knjigarnah. —k Dr. Poljanec Leopold: Prirodopis zu valstva za višje razrede srednjih šol. Druga predelana izdaja. — Založila Družba sv. Mo= horja. — V Celju 1929. — Cena v platno vezani knjigi 60 Din. Gornja knjiga, ki je izšla sedaj v drugi izdaji, je odobrcna z odlokom ministrstva prosvete, odd. za srednjc šole št. 23.803 z dne 20. julija 1928. 1. Knjiga je opremljena s 370 slikami in 1 zemljcvidom o zemljepisni razširjenosti živali. Knjiga, ki je namenjena predvsem za višjc razrcde sred^njih šol, bo prav dobro služila tudi učitelj« stvu kot pomožna knjiga, ker ima poleg dobrih slik tudi točne in izčrpnc opisc vseh vrst živalstva. Vrite utlužbenceT Ministri in državni podtajniki . Uradniki I. kat. 1., 2 in 3. skupine Uradniki I. kategorije 4 sknpine Uradniki I.kategorije 5. in 6.skupine Uradniki Il.kategorije 1 in2.skupine Uradniki I. kat. 7., 8. in 9. skupina Uradniki II. kat. 3. in 4. skupine . Uradniki III. kat. 1. in 2. skupine . Uradniki II. kat. 5. skupine . . Uradmki III. kat 3. in 4. skupine Zvaničniki Služitelji Din 250 160 140 110 90 75 60 S0 (Dalje prihodnjič.)