Leto V., štev. f62 LjUDnana, petek, ff. jufffa 1924 PoKnlna pavŠaltransL Cena 2 DW Izhaja ob 4 »Iutra|. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosvcto in politiko Upravništro: LJubljana, Prešernova uL št 54. Telef. št 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 10. julija. Klerikalna obrekovalna kampanja v Kraljev povratek v Beograd Beogradu m imela uspeha. «Prega- KRALJ PRISPE DANES V PRESTOLICO. — ZA PRIHODNJE DNI SE PRIČAKUJE 10 ODLOČILNI TRENUTKI V NOTRANJI POLITIKI. -PO FORMALNI DEMISIJI DOBI SDANJA VLADA VOLILNI MANDAT. njanci* so izgledali premalo preganjani. Te epizode pa ne moremo zaključiti. ne da bi pred vso javnostjo ugotovili, da je klerikalna fantazija sicer bila veleživaha, vendar pa le občutno pomanjkljiva. G. Korošec je povsem pozabil trditi, da sta morda c c r k e v ali vera v Sloveniji v nevarnosti ali pod kakim pri ti s-k o m. Seveda je dobro vedel, zakaj je tu treba večje previdnosti. Klerikalni kvaražugoni so namreč občutili, da se pač da v Beogradu z zlorabo nasprotja med «Srnao» iu «Orjuno» polagati polena intrige pod noge «Orjime» in spravljati v zvezo tudi JDS, če pa bi zabrenkali lajno o preganjanju vere in cerkve, bi bil odgovor tak homeričen smeh, kakor ga je zadnjič doživel škof Jeglič, v Beogradu, ko je izjavil, da pomeni odstranitev kateheta g. Rov-tarja iz šole na Igu verski boj poganstva zoper katolicizem. Zloraba vere je zadnje zavetišče SLS, ki pa tudi le še v gorskih vaseh deluje. Napram tej taktični potezi SLS prodira dosledna praksa naiprednia-kov. ki v vsem nastopanju kažemo, da verskih in cerkvenih bojev ne le ne želimo, ampak da jih kot veliko državno nevarnost moramo celo zatirati. Po sklepu osrednjega vodstva in lokalnih načelstev JDS je za vse kraje države izdan enak program in parola, kako nastopati v zadevah, ki se tičejo cerkva in ver. Vodstvo stranke vidi, kako nečuveno pri nas škof in klerikalna duhovščina izzivajo in vabijo na kulturno borbo, a ono pre-poveduje spuščati se vanjo. Na izzivanja odgovarjamo z mirnim delom in stvarno kritiko. Naši listi in agitatorji imajo dolžnost, vseskoz upoštevati načelo verske strpnosti in medsebojnega spoštovanja in opustiti vse, kar bi moglo izzvati sum protiverske akcije. Napade na duhovnike odklanjamo in le v sUotbranu, v slučajih izzivanja moramo nastopiti, vendar vedno tako, da se ne more zamenjati vere in cerkve z nevrednim njenim služabnikom, še manj pa z mamo-nistično klerikalno inteligenco in pol-inteligenco. Mi se le branimo proti zlorabam. Duhovščine v njenem čisto verskem in pastirskem delu nikakor ne oviramo, nasprotno puščamo ji povsem proste roke. Njeno politikovanje zlasti v cerkvi pa obsojamo in ga moramo odločno pobijati. Če se duhovščina drži cd papeža izdanih kanonskih predpisov proti zlorabi vere, se bo izkazalo, da nameravani Kanzelpa-ragraf, ki je izraz političnega silobra-na, ne bo v praksi potreboval nobene uporabe. V kolikor duhovščina deluje za moralno povzdigo ljudstva, zlasti v boju proti surovosti, nezmerno. 8ti in dragim izrodkom modernega časa, lahko računa na popolno in iskreno naše sodelovanje. Tu je poleg verskopa-61 i r s k e g a dela njen največji delokrog, ki pa je ravno radi politike zanemarjen. Delo duhovščine po raznih orlovskih in drugih «prosvetnih» društvih se nam ne zdi srečno. Odvaja jo od pravega poklica in cepi moči. Te organi-Eacre so pravzaprav politične in ne bode- prinesle trajnega blagoslova. Mor . a eden ali drugi danes že uvide-iva. da zaposlenost duhovščine v njih prinaša le trenotne volilne dobičke, drugače pa deficit. Socijalnim težnjam duhovščine ne nasprotujemo, želimo pa, da nam se olajša zanimanje in zavzemanje zanje 6 tem. da duhovščina kot stan ne vodi tako žalostnega boja proti državnemu in narodnemu edinstvu. Ta boj je v svojem bistvu ravno tako protidrža-ven, kakor radičevstvo. Zavzemanje duhovnov za komuniste smatramo za skrajno nevarno in nesrečno potezo, ki bo vzbudila opravičeno a močno reakcijo. Duhovščina je danes slepo orodje, ki 60 £a poslužujejo politični desperadi in reprezentanti klerikalnega mamoniz-aia. Duhovni so agenti za kuglice, ki naj saturirajo pohlepnost teh ljudi po moči in bogastvu. Mi pa bi radi duhovščino osvobodili in ta stan uvrstili kot enakoveljaven in bratski v naši veliki nacijonalm fronti. Nazaj k narodu in domovini! To je naš klic slovenski duhovščini j Paši ca. ki mu bo poročal o položaju. Ni izključeno, da poda . ob tej priliki gosp. Pašič kralju ostavko vlade, da odloči tako krona o nadaljnem poteku dogodkov. V parlamentu ni bilo nobenega sestanka niti konference. Pač pa se v beograjskih političnih krogih mnogo komentirajo inozemske vesti o Rac1.iču. Naša vlada je službeno obveščena od avstrijske viade, da je zadnja prepovedala Radicu njegov novratek v Avstrijo. Podvzete so vse mere, da se Radiču onemogoči povratek v Avstrijo. Beograd, 10. julija, r. V političnih krogih se smatra, da bo prihod kralja prestavil politično življenje iz mrtve točke. V vladnih krogih računajo sigurno, da bo kralj poveril volilni mandat sedanji koalicijski vladi. V soboto PODRAŽ^NJE ŽEVEZN1C V RUMUNIJI. Bukarešta, 10. julija j. Rumunske državne železnice bodo s 1. avgustom jpovišale tarife za 10 odstotkov, politike, ki bi prišli v poštev pri vseh eventualnih kombinacijah. Vlada računa medtem, da jo medstrankarska konstelacija taka, da jo vsak poskus za parlamentarno delo že v naprej obsojen na neuspeh in da je edino mogoča solucija — volitve. Riskantno pa bi bilo po vladinem mišljenju poveriti volitve kaki drugi skupini razen sedanji vladi. Vlada računa s tem, da bodo volitve mesca oktobra. V opczi-cijonalnih vrstah se na drugi strani računa. da krona ne bo v nobenem slučaju poverila sestave volilne vlado sedanji koaliciji. Opozicijonalci upajo na širšo koalicijsko vlado. Pri tem stavijo velike nade na predsednika skupščine. fijubo Jovanoviča. Prihodnji teden bo vsekako teden velikih dogodkov. Skupna akcifa Jugoslavije in Bolgarije ODPOSLANEC BOLGARSKE VLADE V BEOGRADU. — BOLGARSKI LISTI PROTI RADIČU. — INFORMACIJE NAŠE VLADE. Beograd, 10. julija, p. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se nahaja te dni v Beogradu g. Fadenheht, bivši bolgarski minister v kabinetu Malinova, narodni poslanik in univerzitetni profesor v Sofiji. G. Fadenheht je bil predsednik komisije za sklenitev sporazuma med našo državo in Bolgarsko. Kakor se sliši, ima g. Fadenheht posebno misijo od svoje vlade, da se skuša pogoditi z našo državo o sklenitvi sporazuma z Bolgarsko radi skupnega nastopa proti boljševikom. Po vesteh iz Bolgarske je postala tam zadnje čase komunistična akcija zopet mnogo živahnejša. Opaža se veliko pripravljanje komunistov. Izgleda, da podpira to akcijo Bolgarske za sporazum tudi Italija. Sofija, 10. julija, r. Bolgarsko časopisje napada postopanje Radiča radi njegovega odhoda v Moskvo in pravi, da obstoja opasnost čimvečje prevratne propagande v Bolgarski in ostalih balkanskih državah. Sofijska cZora> skuša prikazati Bolgarsko kot zid proti boljševiški opasnosti in piše pod naslovom cpreokret v Beo-gradus, da se pričakujejo pogajanja med Beogradom in Sofijo o korakih proti skupni opasnosti, ki preti s strani boljševizma enako Bolgariji in Jugoslaviji. Beograd, 10. julija, r. Vlada ima, kakor trdi, zanesljive vesti, da je Radiču osebno dana naloga, da širi komunizem na celem Balkanu. Dobil je naslov generalnega pred sta vit elja komunizma na Balka-nu>. V vladi prevladuje mnenje, da je vsako sodelovanje s IIRSS. nemogoče in da je opozicijski blok s tem faktom utrpel velik udarec. PREISKAVA PROTI CENTRALNEMU ODBORU KOMUNISTIČNE STRANKE. Beograd, 10. julija, r. Bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič, ki je bil aretiran kot izdajatelj brošur c Makedonija Makedoncem* in cZemlja zemljoradni-kom>, je bil danes dopoldne ob 9. predan od policije sodišču. Dosedaj še ni odločeno, ali bo aretiran ves centralni odbor neodvisne stranke Jugoslavije, četudi je včerajšnji komunike mestne uprave beograjske javil, da bo obtožen ves centralni odbor po zakonu o zaščiti države. Na to sporočilo je danes odgovoril centralni odbor z izjavo, v kateri pravi, da po zakonu ni odgovoren za zaplenjene brošure on, temveč z ene strani Kosta Novakovič, a z drugo brošuro cVloga prole-tarske omladines, ki je pretiskana iz ne-zaplenjenega feljtona -cMIadega radnikas, ki ga obče ne izdaja komunistična stranka, pa da je odgovoren urednik lista. V vsakem slučaju gre samo za tiskovno kaznivo dejanje. Centralni odbor je že pred dvema mesecema zaznal in opozoril svoje organizacije, da pripravlja vlada progon proti njemu. Pod raznimi povodi je bilo v tem času aretiranih okoli 150 pristašev, od katerih je že ena tretjina izpuščena zopet na svoboda Reorganizacija prosvetne iirarave u Beograd, 10. julija, p. Pri ministru pro-svete g. Pribičeviču sc je vršila danes konferenca za likvidacijo prosvetnih od* delkov bivših pokrajinskih uprav. Slo* venijo sta zastopala gg. dr. Svetek in Janko Lokar. Komisija ima izvršiti pre* nos funkcij prosvetnega oddelenja na velikega župana, to je na oblastne pro* svetne inšpektorje. ajanja z Italijo Beograd, 10. julija, p. Na današnji po* poldanski seji italijanskih in naših dele* gatov je bil v glavnem zaključen tarifni del trgovinske pogodbe. Od trgovinske pogodbe je ostalo samo še dvoje, troje spornih vprašanj, ki se rešijo na petko* vi seji naših delegatov pod predsed* stvom g. Krizmana. Rezultati teh carin* skih postavk so tajni. Posrečilo pa sc je zvedeti Vašemu dopisniku, da je vprašanje vina za nas ugodno rešeno. Zabranjcn bo uvoz tujih vin. TODOR ALE^VNDROV POTUJE V ALB4.NIJO. London, 10. julija, Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je dobil Todor Aleksandrov povabilo nove albanske vlade, naj pride v Tirano, da se dogovori z albanskim kosovskim koniitetom o skupnem postopanju albanskih in bolgarskih če-tašev. VOJVODINSKI INDUSTRIJALCI V BEOGRADU. Becgrad, 10. julija p. Deputacija vojvodinskih industrijalcev, ki so prispeli danes v Beograd, je posetila ministre Pašiča, Krizmana ln Stojadinoviča. Pogajanja z Madžarsko Beograd, 10. julija, p. Nocoj je bila od 17. do 18. ure zadnja seja naših in madžarskih delegatov. Parafirane so bi* le dosedaj izvršene konvencije o želez* niškem prometu, o dvakratnem obdav* čenju, o vodnem režimu itd. Predsednik naše delegacije g. Ninko Peric je pozdra vil madžarsko delegacijo ter se zahvalil na ljubeznivem sodelovanju in želel de* legatom srečno pot. Odgovoril je pred* sednik madžarskih delegatov \Vodianer, se zahvalil in izrazil željo, naj bi se še ostala vprašanja v kratkem rešila. Po* gajanja so preložena do 1. septembra. Jutri se izda oficiclni komunike. Mad* žarski delegati odpotujejo jutri popol* dne. ZA POMNOŽEN JE SODNEGA URADNIŠTVA. Beograd, 10. julija p. Preobloženost in vsled nje povzročena počasnost sodišč in pravna nesigurnost največ zmanjšujejo kredit naše države v inozemstvu in ovirajo interesiranje inozemskega kapitala pri nas Zato sta minister trgovine in prometa prosila ministra pravde, da se pod-vzamejo potrebni koraki, da se ta zadeva čimprej izboljša. V zvezi s tem je minister pravde rešil, da se v naprej toliko časa ne bo več podeljevala pravica odvetništva, dokler ne bodo popolnoma zasedena mesta sodnikov. DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA PODPREDSEDNIKA. New York, 10. julija s. Demokratski konvent je nominiral guvernerja države Nebraska E . W. Bryana takoj pri prvem glasovanju za podpredsednika. Dawis je bil izvoljen kot kandidat demokratske stranke za predsednika republike v kolu s 415 slasovL Nova orijentacija Male antante? NAPOVEDUJEJO IN ŽELE JO V ITALIJI. - KAJ PRAVI O PRAŠKI KONFERENCI MINISTER BENES. Rim, 10. julija, a. Italijansko časo- (številki «Prager Presse» med dnv pisje 'so bavi obširno s predstoječo [gim: konferenco Male antante v Pragi. Po- »Praška konferenca bo le nova ma-udarja pri tem, da se bo sestala seda-'nifestacija one politike, ki jo vodi nja konferenca v bistveno drugačnih j Mala antanta že štiri leta. Ne sme se ji političnih razmerah, kakor se je vršil:' i pripisovati večjega pomena, kot ga zadnja. Zaključen je bil medtem defi- more imeti. Sam na sebi je razgovor nitivno prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo in slična prijateljska pogodba med Italijo in Češkoslovaško. Obe pogodbi sta ojačali italijanski vpliv v Beogradu in Pragi. Na drugi strani sta se v času od zadnje konference Male antante končno izkristalizirala nova pravca avstrijske in madžarske politike. Danes ne obstoja resna nevarnost kakšnih agresivnih namer niti s strani Dunaja, niti s strani Budimpešte. Vse to — izvajajo očividno irrspiri-rani članki v italijanskem časopisju — mora bistveno vplivati na medsebojno razmerje v Mali antanti včlanjenih držav. Prvotni smisel, to medseboino zveze se je že skoraj preživel. Zato pa trka na vrata novo, še važnejše vprašanje, vprašanje razmerja do Rusije. Dvomljivo je, ali se bo mogla Mala antanta kot celota zediniti v teoi vprašanju na skupno platformo. Ako se to ne posreči, bo treba najti za Malo antanto novo podlago, ali pa se bo razšla. V italijanskih krogih so trdno prepričani, da bo prinesla praška konferenca novo orijentacijo politike Male antante v smislu zblizanja vseh srednjeevropskih držav in tesnega sodelovanja z Italijo. Praga, 10. .julija, j. K predstoječi otvoritvi konference zunanjih ministrov Male antante piše minister za vseh treh zunanjih ministrov pač velike važnosti, zlasti v sedanjem trenot-ku, ko je treba urediti važna vprašanja povojne Evropo, t. j. reparacijsko vprašanje, vprašanje vojaške kontrole, priprava konference za ureditev med-zavezniških dolgov, zlasti pa ker se v Londonu in Parizu razpravlja o ruskem problemu. Minister ne žcb". ca so temu zavezniškemu razmerju pripisuje večja važnost, kot ga ima, mora pa naglašati, da imajo vse tri države tehtne" interese, kakor so pokazala štiri leta skupnega delovanja. Dosedanja, politika ni škodovala nobeni članici Male antante ali ji prinesla težave ali celo naložila bremena, ki bi jih težko prenašala. Nasprotno, vse tri države so dobile večji mednarodni pomen in njihovo mednarodno gospodarsko in finančno sta.ližče se je okrepilo. Mala antanta se je izkazala tudi kot važen činitelj za ohranitev miru. Zavezniško razmerje držav Male antante je jasno določeno in medsebojni odnošaji so javni in odkritosrčni. Češkoslovaška ostane, zvesta svojim tradicijam, zvesta in' lojalna v prijateljskih odnoša-jih.» Praga, 10. julija, j. Kakor znano, se je «Venkov», glasilo ministrskega predsed* nika Švehla, zavzel za to, da se sovjet* ska Rusija de jure prizna. Sedaj se za* vzema za priznanje tudi socialno * demo zunanje posle dr. Beneš v jutrišnji i kratično glasiio «Pravo Lidu». Macdonald o pariškem obisku IZJAVE V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. — NEZADOVOLJNOST MED KONSERVATIVCI. — DAWESOV NAČRT OGROŽEN? London, 10. julija, j. Na današnji seji spodnje zbornice je predlagal bivši mi* nistrski predsednik Llovd George, naj se odgodi debata o zunanji politiki gle* de londonske konference, ker je treba prej vedeti, kako misli predsednik fran* coske vlade Herriot o tej stvari in kako jo bo zagovarjal jutri v francoskem se* natu. Zbornica je sprejela ta predlog. Baldwin je potem vprašal, ali more ministrski predsednik kaj povedati o pariški konferenci. Macdonald je odgo* voril: «Bilo je potrebno, da sem šel v Pariz, da se odstrani položaj, ki je začel postajati neugoden. Poskusiti sc je mo* ralo vse, da se prepreči nadaljnje zavla* čevanje udejstvitve Da\vesovih poročil. Francoska vlada ni pripravljena priznati poročilo izvedencev kot nadomestilo za del določb mirovne pogodbe, ampak le kot metodo, kako naj se reši vprašanje vojne odškodnine. Ko sem prišel v Pa* riz, sem moral ugotoviti, da se je poja* vilo tam tako naziranje o položaju, ki me je prisililo, da sem o zadevi podrob* neje razpravljal. Angleška vlada ni bila voljna umakniti svojega mnenja o delo* vanju in delokrogu reparacijskc komisi* je, kakor se je doslej uporabljal. Poseb* no važnost smo polagali na omogočenje sodelovanja ameriškega člana v repara* cijski komisiji. Francoska vlada se je sporazumela z Anglijo v glavnih točkah; le poedina vprašanja so bila odložena za londonsko konferenco. Med tem naj bi se izvedelo za mnenje finančnikov o vseh teh vprašanjih». Neki poslanec je vpraša! Macdonalda, ali so razpravljali v Parizu o skupni vso* ti plačilnih obveznosti in ali bo še ved* no merodajna vsota 6 milijard funtov, kakor je bila določena pred štirimi leti. Ministrski predsednik je odgovoril, da sc o tem ni govorilo. Na nadaljnje vpraša* nje nekega liberalnega poslanca, ali bi vsled sprejetja Dawesovega poročila z nemške in zavezniške strani odpadle ugotovitve reparacijske komisije v ja* nuarju 1923., po katerih ni zadostila Nemčija svojim dolžnostim, jc odgovo* ril Macdonald, da je to drugo, težko vprašanje, ki ga ni mogoče spraviti v zvezo s problemom Dawcsovcga poro* čila. Poslanec Ken\vorthy je potem vpra šal, ali bo konferenca, ki se sestane dne 16. julija, zgolj medzavezniška ob sode* lovanju ameriškega zastopnika, nakar je odgovoril ministrski predsednik, da bo konferenca sama rešila to vprašanje. London, 10. julija, s. Politični krogi so zelo razočarani vsled izida konferenco med Herriotom in Macdonaldom. Službeno besedilo pariškega dogovora o skupnem angleško-francoskem predlogu glede programa za londonsko konferenco je vzbudilo zlasti med konservativci precejšnjo indignacijo. Mislijo, da je Macdonald, da vzdrži Herriota na svojem mestu, napravil več koncesij in se bolj umakDil, kot kedaj poprej kak an- gleški ministrski predsednik. Herriot je pač rešen, toda kaj lahko se omaje star lišče Macdonalda samega. Odlični angleški diplomat in politik" je' izjavil novinarjem: i-Herriot je rešen in •londonska konferenca turli, toda dejansko sodelovanje Amerike jo na kocki in s tem uspeh konference, z drugimi besedami: Paweso7 načrt je prišel sam v nevarnost.« Pariz, 10. julija, j. Za današnjo interpe-' lacijsko debato v senatu je vladala splošno zanimanje. Galerije so bile nabito polne. Kof prvi je povzel besedo levičarski radikalec Bompard, da inter-pelrra o novi zunanji politiki. Za njim je- govoril prejšnji ministrski predsednik Poincare. Desnica in cen-trum sta ga burno pozdravljala, z levico pa se je čul klic ;-Doli z vojno*. Poincare ie začel svoja, izvajanja, rekoč, da bi morali vsi člani senata vzklikati »Dol z vojno, živio mir*. Gre le za to, s katerimi sredstvi naj se mir zagotovi in vojna prepreči. Poincare je v svojem nadaljnem govoru rekel, da priznava pogum in patriotizem Ilerriotov, čigar položaj on nikakor ne mara otežkočiti. Po njegovem mnenju bi bilo žalostno, ako bi hoteli sedaj desaruirati politiko, ki jo jo prej senat stalno podpiral. Le z zasedbo Porahrja se je sploh omogočil Da-wesov načrt. Poincare je potem govoril o zgodovini angleško - francoskih pogajanj glede Poruhrja in vojne odškodnine. V svojih izvajanjih je dokazoval, da je njegova politika vedno odgovarjala interesom Francije in da je omogočala postopanje Herriota. BELGIJSKE ŠTIPENDIJE ZA NAŠE TEHNIKE. Beograd, 10. julija, r. Dekan tehniške fakultete v Liegeu je obvestil našo vla* do, da je na tamošnji fakulteti priprav* Ijenih 20 mest za naše visokošolce, ki bi mogli študirati tam na stroške belgijske vlade. SPOMENIK RUNJANINU. Novi Sad, 10. julija, r. 12. julija se tukaj odkrije spomenik skladatelja himne fLepa naša domovina> Josipu Rimjaninu. Ob tej priliki daruje službo božjo bački škof Irenej. Govorili todo po en Srb. Hrvat in Slovenec. ROSSI IN MARINELLI IZKLJUČENA IZ MiLICE. Rim, 10. julija. Današnji cUradni list* fašistovske milice objavlja sklep, s katerim se Cesare Rossi in Marinelli črtata iz seznama pripadnika milice. SPOR ZA IRAK. Lcndon, 10. julija j. Angorska vlada je sprejela angleški predlog naj se predloži vprašanje Iraka (Mezopotamije) Zvezi narodov, £feequers — London K'^EN IN POMEN MACDONALDOVEGA OBISKA V LONDONU. -FW*COSKO-ANGLESKA NOTA O NALOGAH LONDONbKE ^ KONFERENCE. V torek in sredo se je mudil v Pa-1 Da olajša svojemu tovarišu njegov riZ SeSi ministrski predsednik ! težavni položaj in da istočasno pomiri MacdSd M i™ imel s svojim fran- francosko, kakor tudi angleško razbur-« Herriotom tri Sestanke jeno. javnost, se jo^Macdon^ v tm^ Konference so imele namen, odstraniti nepričakovano opijal v P^ ^ nesoglasja, ki so se pojavila zadnje so bi a na ^bsester^končnood (inimed angleškim in francoskim sta- stranjena nastala ne^rtea. O rtzul 1 iščem glede bližajoče se londonske tatu pariške konference je bil izdan konference. Zdi se, da je sporazum sledeči službeni komunike, med' Francijo in Anglijo, ako ne pride- «Anglcška in francoska vlada s.a sc jo vmes še kaki nepričakovani dogod- j sporazumeli, da predložita^ ^za.vczjuskm ki, sedaj gotovo dejstvo. vladam sledečo noto s priporočilom, da Nepričakovani prihod Macdonalda v sc sprejmejo njeni sklepi, iriz je povzročil v evropski politični | 1.) Po mnenju angleške in francoske vlade ima konferenca, ki se sestane 16. Pariz je pov . „. javnosti mnogo komentarjev. Zlasti francosko opozicijonalno časopisje je nagla šalo kritičnost položaja in ogrožanja londonske konference. Po sestanku v Cbecjnersu, kjer je bilo med obema državnikoma po obširnem raz-motrivanju o načinu, kako naj se izvedejo predlogi generala Davvesa, sklenjeno, da se skliče v svrho končne ureditve tega vprašanja medzavezni-ška konferenca v Londonu, je pričela francoska opozicija, ki je še jako močna, ljuto kampanjo proti Herriotu, češ, da je prepustil vso inicijativo Angin in da je tudi privolil v opustitev" reparacijske komisije, ki jo smatrajo Francozi kot najboljšo garancijo za izvedbo verzaiske mirovne pogodbe s strani Nemčije. Macdcnald je po sestanku v Che-quersu poslal vsem angleškim poslanikom poseben memorandum, v kats-rem naglasa, da bo londonska konfe-renca naložila Nemčiji obveznosti, ki julija v Londonu, namen, da uredi iz« vedbo načrta strokovnjakov. 2.) Obe vladi uvidevata važnost go= spodarskih in finančnih vprašani in po> sebno potrebo, da sc ustvari režim zau« panja, ki bi pomiri! event. upnike, ven« dar pa nikakor ne smatrata, da bi bila ta potreba nezdruž'jiva z vpoštevanjem verzajske nvrovne pogodbe. Prckršitev te pogodbe bi samo uničila zaupanje v svečane obveze naroda za trajne temelje z muko vzpostavljenega iniru in tudi ne bi mo?'a preprečiti novih konfliktov, ampak bi jih še pospeši'a. Člena 3. in 4. govorita o preložitvi poročila strokovnjakov rcpnracijski ko« misiji, ki je to poročilo 17. aprila dosta« vi"a s posebnim pismom interesiranim vladam. 5.) Francija in ang'eška vlada uvidc< vata izredno važnost, da se poročilo strokovnjakov izvede brez od'agania, ker je le na ta način mogoče zasigurati n.uva t.*.* v. «. - — - -.j-------- — • . . T . jredo preko okvira verzaiske mirovne rcparacijska pačila s strani i\emeiV:i. v resnici pa ie slepo oroUe trkor.v. mamonistov, ki so zasedli vodstvo SLS. Stranka je med vojno im^la voditelje "rve-rn redi. Na i se o Suster-Kifin rni^i karkoli on :e bil fako-elcoč ustvarite-M strankine organizacije in vod;a v upravi in samounrn-vi. 7a Krekom. Pov«^trm žitnikom j imo padli na — Remca in Brejca Ta dva trosroifl dr?ita r rokah cosn- -barsko OT£ranizaei'0 SLS in s tem vse drn-20. Njun vrvliv v vseh važnejših zade-wh ie od'oČiler. cicer pa ne vprašata nikogar za svet num v nvmi važnih oflnošaie napram i so! V ostalem prinaša -S D-. tri Radi- v nrvpm nod naslovom t-uun K konfliktu zaradi Sudana K konfliktu, ki se je poostril med pred« udeležene države, zlasti tudi Nemčija, kajti le v tem slučaju bi mogli zavezniki opustiti sedanje sankcije proti njej. Nova pogodba bi nikakor ne predstavljala izpremembe verzajskega miru, ampak bi obstojala samo v dodatnem protokolu, ki bi vseboval obveznost vseh podpisanih vlasti, da se bodo toc.no držale Dawesovega načrta in pa obveznost nemške vlade, da bo do gotovega datuma izvršila vse zakonite in druge odredbe, ki jih ta načrt predvideva. V slučaju ugotovitve doloznega kršenja sporazuma s strani Nemčije bi se zavezniške vlade nato posvetovale o sankcijah, ki jih je izvršiti proti Nemčiji Vprašanje sankcij je nedvomno ona točka na kateri-so temeljila nesoglasja, ki so se po sestanku v Chequersu pojavila med Anglijo in Franciio. Francija je namreč po tem dogovoru kratkomalo resignirala na princip avtomatično nastopajočih sankcij. Vri' tega na sestanku v Cheqnersu tud' bil dosežen sporazum glede delikatne-ga, vprašanja, kake vrste naj bi b'< sankcije, posebno ali bi bile tudi v nadalje dopustne teritorija.!ne sankcije in pa samostojno postopanje Francije ali druge oškodovane države. Francoska javnost je sicer pripravljena za pameten sporazum z Nemčijo, vendar pa v njo še nima pravega zaupan »a i'1 ' n" imti jamstva, da bo Nemčija Dawe-sove predloge tudi de,lanski izvršila. Herrintovo stališče je zato i v poslanski zbornici i v senatut zelo težavno in kočljivo in se je še bolj poslabšalo, ko so prišla v javnost poročila o che-querskih rezultatih. se 16. ju. rcnca, na kateri bo sode'ova1a tudi Amo* rika. Bodoči sporazumi ne sme:o tan'»i> rati avtoritete reparacijske komisi:e. Odredbe Davcsovega načrta do'cča:o razne koutro'ne organe. Ako Nemčija odredb načrta namenoma ne bi hotela izpolniti, potem se sproži vprašanje ne« čeve članke. V prvem pod naslovom «1 sovjetske Rusije, govori o re^olucm .n njeni veličini. Ta revolucija ni v krvi tn ^ M _ JV t------ plamenih, ječah in vešalih. v preganjamo ?e(LliJ.om egiptovske vlade Zaglul paše in strahotah, kakor to trdijo ruski uDjz- ^ Veliko pritanijo, je vredno opozoriti liiki. Revolucija je v nezlomljK^orgamza- ^ ^ ^ gledege podrobnosti. * '*" " r,"vfl*T1 Zaglul paša se je odločil za demisijo, ki pa je, kakor smo že poročali, kralj Fuad ni sprejel, o priliki izjave, ki jo je podal Lord Parmoor v zbornici lordov, ______ . da namreč Velika Britanija ne do zapu- talisti in komunisti. Najboli interesan en i Sudana Zaglul je temu nasproti iz-pa je tretji članek ped naslovom .Poio.n da _e E Qe bo nikJar odrekel ciji delavske stranke in v pravem svobodnem duhu ruskega seljaškega narodna. DrugI članek pod naslovom .Pravica «0 zemlje v Sovjetski Rusiji, obravmva vtise, ki iih iz Rusije odnašajo tuji kap;- hšizma ~;n padec Mussolinja., v katerem se Radič b; vi z razmerami v Ita.-i p? umoru Mattecttija. Mussclinija je Radie lani in še nedavno proglašal za ap in ga uvrščeval v serijo Buddhc, Krsta. Lenjina. Zdaj ga cigansko zmerji. svoj žolč pa izliva nad ju-oslovanskimi novi- javil da se Egipt ne svojim pravicam do Sudana, ki je del Egipta in brez katerega da se ne more živeti Umestno je opozoriti v kratkem, v čem obstoji jedro spora. Sudan so si osvojili Egipčani leta 1800, ________k0 je bil v Egiplu guverner znameniti nami. češ: .Radikalske in batinaske no , Mehemed Alj_ Nekaj iet po tej osvoiitvi vine o tem ne pišejo mč. Največji it..l.,an- Sudanu velik upor in voditelj -i,. n narodnem cccrčenju proti , ski listi imajo o narodnem ogorčenju preti f'•JsscHnijevi razbe'-"'" P° šest strani, n?šc radikalske in batinefke no.ine pa ne skrpajo niti po šest vrst. Naravno, zato ;e Radič čutil potrebo, da ;e nap:sal kar cel članek in treščil sebe po jeziku. _ 4- Že zopet imelo mečka v z^lju nas: klerikalci. Kupili so ga takoj, ko je dr. Kcrošcc pridirjal v Eeograd !n za^c! raz-.ajati o razmerah v Sloveniji, o ne-vzdržnesti colcž3.ia, o uovem prkrctu. Odtlej trese .Slovenec, mačka v žaklju in beseduje svejim bralcem velike reči: o ^ koncentracijski vladi, o obupu samostojnih ,, demekrate^" in o klerikalnem možnariu novega kova. Premalo mu uporuikov, glascviti malidi Mohamed Ah-med je v mnogih bitlcah popolnoma premagal Egipčane. Ko so Angleži početkom 80ih let zasedli Egipt, so poslali leta 1SS4. v Sudan generala Gordona. Tega pa je mahdi ktr.aJu zgrabil in ga v Kartumu oklenil od vseli strani ter mu preprečil vsakršno komunikacijo z vnanjim svetom. Angleži mu niso mofii pravočasno pomagati ia | Kartam so tapesled mal dijevci zavzeli i ter Gordona usmrtili Le*a 1SS5. ni bilo j nobenih egipčanskih čet več v Sudanu. Šele leta 1806. se je angleška vlad3 od-| ločila za večjo akcijo, da si osvoji deželo rnjem Nilu. Poslala je močno ar- je že, da bi j ^^ K poveijstVOm Kitchenerja, ki ie icčatil samo Pribičeviccvo .usodo, tem-1 _____ ;„ „ me« ™ več je zašel še dalje in obljublja skorajšnje maščevanje .vsem, ki so se vsled ooortunizma navezali na to politiko ln zdaj z naglico obračajo jadra, kar pa jim ne bo pomagalo. Siromaki! — namreč ti orodiral postopoma in se leta 1898. po sijajni zmagi pri Omdunnanu polastil Kariuma. S tem ie bil zadan mah^zmu definitiven udarec in v Sudanu ni bilo odslej nikakih nemirov ali težav več. Ko je Anglija v znameniti deklaraciji zadevah. Prenn?l;eni prepis naši krščanski gospodje, ki v svoji one- | - f b - 1922_ prizna!a samostojnost v, ___a;___I;«* c;.-lf.rtil . .. ... _nl^pcar HrnireffaJ ........ na škofi^ki ordinarijat se je sklenil mcgiosti nc mislijo na ničesar drugega, za zatirtimi vrati. ! ko na staro avstrijsko pravico, na Suhi Vsa stranka ve. da ST.S dane;, ob-vi a d 11'P »kuteM^ki. in^monirem Advokatura. bančni oosb'. veletrtrovina sr>c k"li"iie barpnta";e s r»oso;i!i. Pritisk z denariem in službami tn o^ločirie Širok? sloii. zlasti pa tudi kr?čan<=ko delavstvo so izrinieni oi vsakih odln- iskrenosti. V slučaju, da reparacijska | gite-v in najskromreiš-ih ugodnosti^ komisija ugotovi slučaj neizpolnievania c;inr|i.a ,;e izguhila načelnost in v njej se interesirane vlade sporazumejo gles de sredstev za izvedbo korakov v svo« jo lastno zaščito in v zaščito interesov upnikov. Ako bi praksa dokazala po--trebo izpremembe načrta strokovn;akov in bi reparacijska komisija ne ime'a za< dostnih polnomočij. se morejo izvršiti izpremembe samo s potrebnimi gar2nci< jami za skupni sporazum interesiranih vlad. Da se osigurajo v poročilu stro« kovnjakov določena reparaciiska plači= la za interesirane narode, bodo sestavi'i zavezniki poseben organizem, ki bo pred ložil zavezniškim vladam sistem izkori« ščanja nemških reparacij z ozirom na prenose in dobave. 6.) Francoska in angleška vlada sta se sporazumeli, da se mora vsaka juridična težkoča, ki bi nastala iz tolmačenja pred loženega teksta, prepustiti v rešitev po« seSnim juridičnim svetovalcem. 7.) Pri razpravi o interaliiranih dolgo« vih izjavlja angleška vlada, da bo iskala skupno s interesiranimi v'adami pravic, no rešitev tega problema in je zato to vprašanje prepuščeno finančnim stro> kovnjakom. Obe vladi sta torej izmenjali misli o vprašanju sigurnosti, računajoč pri tem tudi z vprašanjem, v koliki meri želi javno mnenje popolno obnovitev miru». vlada samo — mamon, COn. ti red.: Priobgiromo dopis v izvlečku. Ono7.icM"i't v SLS pravzaprav nima dostopa v javnost.) Politične beležke trebuje v svoje tajne namene. Kolike stotisočakov se je neki izplačalo iz teli fondov raznim Duminijem in drugim takim najvianeišim izvrševalcem volje tistih visokih fašistovskiih gospodov. ki so se čutili or^ož-ni po raznih nevšečnih ne.noklicancih. ki so prišli na I foadi de? rettili Rim, 6. julija. .Čitateljem «Jutra* so znani «Re-pti-lienfondis iz tistih polpreteklih časov, ko je 5e Dunaj gospodaril slovenskim zemljam in so najzveste.iši oporniki , tuiskeea trinoštva nad našim narodom sled njihovemu zločinskemu počet u? dobivali žvenketaiofe plačilo za svojo : Fašistovska cceka. jeJanko tmenitn-. 'živela, ko je bilo v državnem proračunu tako dobro poskrbi ;emo zanjo in je fina.nčni minister z ozirom na vedno naraščajoče potrebe tako dobrohotno skrbel za primerno postopno zvišan e dotičnih postavk. Italijanski davkoma čevalci pa so gosnodu mi"istru labko iz vsega srca hvaležni, da zna tako smotr no porabljati v niihovo varnost in občo blatinjo z davčnim vij*>kom ji-m izza nohtov stisnjene dajatve! Poo^*r*tev tiskovnih do!očb v 7*a!'ii vdanost iz dunajskih fondov. Da v Ita liji ni drugače, kakor je bilo v Avstriji. in da tudi sedanja rimska vlada «dela> z enakimi sredstvi, se je poka zalo tc dni. ko prihaja razkritje za razkritjem. v čemer prednjači med vsemi opozicijskimi listi gln=i'o demokratske skupine .11 Mondo». List poudarja, da je finančni minister De Štefani postavko z.a takoime-novano ta.jno službo, ki se je prpj imenovala ^rentilski fond. in je zna"ala en miliion lir. v proračunu za leto 1924 /25. zvišal na 1.800 000 lir. z naknadnimi poviški pa na 2 0o0.f>00 lir. Poletr tega pa je v proračunu še druga misterijozna postavka .za pobite-nie potenuštva*. V proračunskem letu 1023./24 se ie dostavila še nova bajar, na inkvizicijo; o če bi jim le bilo dano! Zdaj jim pa enkrat povemo: nikdar več, nikdar, gospodje avstro-rimskih tradicij, ne boste uganjali biriških orgij, pa naj pride, kar heče. Svobodno Vam, stresajte mačka v žakl.iu: prej ali slej Vam bo zepet skočil za grbačo. Telebnite svoje bralce s falzifikati in krivuljami, kolikor Vas je volja: prej ali slej bodo spregledali sami. če niso za-:am3ni. Tcda Vaše mornarje bomo razbili. Vaše kolce obračali. Toliko nas je odslej vedno in r.as ostane. Amen! -l- So*'1"! or-f^H Tako so jo pogrnr^li radičevci in Čudno je to, da Radi«i vsi 3223 do 32oo, Dunaj goljufajo: i najboljši prijatelji i cbati-, 0 ^ n ^pjafiio 3C3.1 svetu včeraj so If. radičev« izjavljali nado da r ^ m švjce_ ki je na?ram prepoved za Radičevo b:vanje na Dunaju po£vo5iia la nekoliko točk. Tu- bržčas ne bo obveljala, ker ima Radi« naj-j skok Svice izvira od ajene msd- boijše prijatelje med uglednimi avstnjsK.-, ^^ žvrs.^.e Bla^a je bilo na trži- mi krščanskimi soeijalisti, - danes pa ^ doknj mal0i tal;0 da je pod koaoc mo-tzjavlja črno slutnjo, da ravao ra]a kdtj g).orQ v;e povpragevauje Narod-prelatu 'dr. Seiplu prooaja Radica uteg- ^ ^^ ^^ je bi, srednji_ a trt-ova. ne uspeti, ker je znano, da ie Beograd ^ ^ ^ y devizah M Italij0i New. vrlo darežljive roke v prodajanju^naro-l-1 ^ ^ ftvirQ_ Notirale so deTUs. Am. 0.1204 do Italija izplačilo 3C3.1 do S60.1, ček 3G2.5 do 3655, Pariz 434.9 do 430.9, Praga 25"'.9 do 253.9. ček 250.5 do 253.5. Švica 1530.1 do 1540.1. Ček 1529.7 do l?o9.7; »-siute: dolar 84 25 do 85.25. Kč 248 do 251, francoski franki 432.5 do 437.5: efekti: bančni papirji: Primorjo 75 do 0, Trgo 32 do EsVomptna 125.5 do 126.5. Hipo 65.5 do 66.5. Juso 114 do 116. Ljubljanska kreditna 225 do 0, Praštediona 915 do 920, Etno 1315 do 133, Srpska 140 do 141; industrijski papirji: Eksploatacija 118 me"ta uvp-1'a ŠP drrr ta' ' . » „., na-radP o^bam i'ven dr r^vuntri« ali eden ne more biti odeovorni nre-lnik kdor ;e b:' dvak-at obsojen radi tiskovnega prestopka. Prefekt more Izreči odgovornem v uredniku ukor oziroma "a oozvati n" odgovornost, če list ohiavlia naosčne ali odredb oblasti; če moti disciplino nas. je med nami. Stjcpan Radič ie osvesti! in organizira! hrvatski nared doma. zdaj pa zunaj oznanja in pridobiv? prijatelj stvar...» Pa še m nem Domu. ravno ob obtožnice preti Radiču in tovarišem sc namreč huduje. da baS sedaj skuša Radiča predstaviti krt veleirdajalca In to zastran vojske in MacedrnMe. v čemer ic — Alkoholna prepoved v Angliji od-" Ionjena. Angleški parlament je razprav-Ijal v sredo o predloga, naj se po ame- iškem vzorcu tudi v Angliji prepove točenje alkoholnih pijač. Po kratki debati jc bil predlog odklonjen. Zanj je glasovalo le 136 poslancev, proti pa 353. — Revolucija v Braziliji utluSena. Po no-očilib iz Rio de .Tareira se ^e bra7ilv skim četam posiečilo ndušiti vojaSko vstajo v provinci Sao Pa nI,i. Vsa p ovin-ca se nahaja danes v oblasti vladnih čet. revclucionarci pa so se deloma razkropili, deloma so bili ujeti. — Beli teror v Bolgariji. ČeJ-ki listi poroča;o iz Bol-rarij*: Po umoru Petko-vova preti sedaj smrt Dimitriju Granča-rovu. 3. julija so ca zsprli. kar pnmen:. da bo čimprej »izginil.. IzvrScvalni komi-t«t vojal&e lige e v soglasju z makedonskim komitetom Todora Aleksandro- va sklenil, da morajo biti r.aipozneje v - karešta 3-1.5 do 35 25. Ženeva 1530 do roku dveh mesecev umorjeni naslednj' . ' j" „_„ _ ,,., „r, .... , *. , » , , ! 1535. London 370.O do rf71.o. Milan 364 nrpah nnln-nrsk-e nonfirlplKtA nirrnne : ...__ „ . do 365, New-York S5.5 do 85.7a. Pariz I 440 do 442, Pra-^a 252 do 252.25, Solun prvaki bolgarske poljedelske naredne zveze: Aleksander Ohov, bivSi minister poljedelstva, Kosia Todorov. bivši po slanik v Beogradu, Kiisto Getov - Obov. | dalje žurnalist Georgij Vlkov. Simov, Gavril Denkov, bivši poslanec M. Todorov in več diugih. V minulem fe. Milan 3032 do 304-', New-Yori G!ad in kolera v Rusiji. .F-konoiii. 7p0S3 do 71.185. Traga 2091 do 2101. Cu českaja Ži^n. poroča: Strašna vročina j rr.' ',2-p5 Ho 1*>.845, dinarji 819 do S25 145 do 148. Sofiia 62.5 do 64; efekri: 7 odst. posoTo C6.75 do 68, Vojna škoda 134 25 do 134 5. tTRTH: "eograd 6 "0. New-York 554.50 London 24/5. Pariz 28.25. Milan 23675, Praga 16.35. Budimpešta 0.0"68. Bukare-šla 2.275. Sofija 4.05. Dunaj 0.00785. DUNAJ: Beo-rad 825 do 829. Berlin vastopo'a prihaja vest. da zamer!u;e:o kmet'"e Bvino za žito ter gonijo vso ži» vino na trg. ko ikor e morejo po^>rcSaš= ti. Za-udi tesa cene živine rapidno pi' .srbska javnost t.ajbrlj občutljiva.. Ob d3i-,. V nekaterih p^kra inah se ie po» pravem času pa. meni «S. D.», bo tudi I v pos^dn^m Jasu več prime-ov Pašičevo vlado zadela obsodba, na 480 do 4«5; <0> 470 do -IS*) c2> 425 do 430; <6» 380 do 285; <6» S6C do 865. Celokupni promet 62 vagonov Tendenca čvrsta Petek II. Vn. 1924 = Zaključek učiteljske skupščine v Krškem K včerajšnjemu poročilu dodajamo blagajniško poročilo, ki ga je podal glavni blagajnik poverjeništva UJU g. Mirko F e g i c. Iznesel je račun in proračun poverjeništva, listov; Učiteljski Tovariš, Popotnik in Zvonček. Iz poročila gospodarskega učiteljskega strokovnjaka povzamemo, da je blagajniško stanje poverjeništva ugodno. Slovensko učiteljstvo vzdržuje po veliki večini popolnoma iz lastnih sredstev in z veliko brezprimerno požrtvovalnostjo svoje stanovske in strokovne liste, ki se, to lahko s ponosom trdimo, merijo z marsikaterimi ostalimi drugimi kulturnimi narodi. Promet blagajne je dosegel nad milijon dinarjev. Nato se je poslovil od upravništva najboljšega jugoslovenskega mladinskega lista Zvončka gosp. ravnatelj Luka Jelene ki ga je upravljal skozi dolgo zgodovinsko dobo 25 let. Isnesel je lepe spomine ideje njegovega rojstva — bilo je na hodniku I. mestne osnovne šole na Ledini —, ko je v zvezi z viš. šol. nadzornikom g. E. Ganglom započel osnovo tega danes splošno priljubljenega mkideškega lista. Dovolj je omenjati, da ima. danes nad 8000 naročnikov! ■Posebno moramo poudariti delo od-" sekov, zamisel in ustvaritev mladega in zelo sposobnega g. Ivana Dimni-k a, ki so vztrajno — neumorno pripravljali delo za glavno skupščino in k-r produktivno temeljno delo iznesli pred glavno skupščino resolucije, ki jih v listu navajamo. Omeniti moram še sicer improvizirani, toda dobro uspeli učiteljski moški zbor učiteljstva, ki je izborno nastopil oba dneva, tako v torek pri komerzu kot v sredo po sklepu glavne skupščine pod vodstvom znanega glasbenika gosp, okraj. šol. nadzornika Vilibaida R u s a. Cula se je vsestranska želja, da naj se osnuje iz tega dobrega materijala stalen slovenski učiteljski pevski zbor po vzorcu češkega učiteljskega zbora, katera ideja ni neizvedljiva. Razstava ročnih, pismenih in risarskih izdelkov na krški osnovni šoli je bila od navzočih skupščinarjev mnogo posečena. Dokumentirala je veliko marljivost in sposobnost krškega osnovnošolskega učiteljstva, ki mu h tako lepim uspehom iskreno čestitamo. Omenjamo še velik interes in zanimanje krškega meščanstva, ki je jasno dokumetiralo. da se zaveda velikega pomena delovanja naprednega slovenskega učiteljstva na p od ju vzgoje in narodne prosvete jugoslovenske mladine, ki bo v bodočnosti krepak steber in trdna opora naše edinstvene države. Tako se je zaključila i. pokrajinska skupščina UJU, poverjeništvo Ljubljana, ki je bila po mnenju navzočega učiteljstva ena najbolj uspelih dosedanjih pokrajinskih skupščin. Nevzdržno stanje Celje že 6 tednov brez stanovanjske oblasti Celje, 9. julija. Ministrstvo za socijalno politiko je 'akoj po novem letu razpustilo ravnokar šele od občinskega odbora izvoljeno stanovanjsko komisijo in je odvzelo občini posle stanovanjskega urada. Za izvrševanje teh poslov je imenovalo komisarja v osebi policijskega svetnika g. drja. Senekoviča, kateremu je dodelilo sosvet. G. svetnik dr. Sene-kovič je pa mesto komisarja odloži! koncem majnika, ker je s 1- juniitorn t. 1. nastopil svoje novo mesto kot sreeki poglavar v Laškem. ' Kljub temu pa ministrstvo do današnjega dne ni imenovalo niti drugega komisarja niti ni rešilo pritožbe občinskega odbora, v kateri se je zahtevalo, da se naj posli stanovanjskega urada zopet poverijo občini. Stanovanjska komisija je zakonita institucija, je urad, ki je po zakonih določen in za red v državi z ozirom na da našnje razmere in predpise ravno tako potreben kakor sodnija ali okrajno glavarstvo ali katerikoli drugi urad. Zato je popolnoma nerazumljiva anomalija, da se državna oblast že skozi šest tednov ne briga za to, da bi zasedla urad, ki je obstojal že celo vrsto let in ki je z ozirom ua stanovanjsko krizo vsak dan potreben ter ima obilo nujnega in neodložljivega posla. Stanovanjska miizerija, ki je bila v Celju že itak zelo velika in pereča, se je še poslabšala. Marsikateri si je pomagal sam, ker ni tistega urada, ki bi mu po zakonu moral pomagati. Tako je stopilo na mesto v zakonu predvidene instance brezviadje, samopomoč in nasilje. Kadar bo zopet vpostavljen stanovanjski urad, bo imel cele tedne dela, da odpravi samovoljnosti in na-siljnotsi, ki so se zgodilo medtem. Skrajni trenutek je, da se odpravi ta nečuveni in neverjetni upravni škandal. most v Evropi bo oni med Beogradom in Pančevom čez Donavo, ker bo prekašal, ko bo gotov, vse dosedanje na celi evropski celini po dolžini in teži. Lok nad vodo bo imel 970 metrov, na obeh straneh glavne odprtine pa bo most dolg okoli 1500 m, vsega skupaj torej skoraj dva kilometra in pol. Rabil boš pol ure, preden prideš čezenil Glavna nosilca mostu bosta na vsaki strani reke po 10 metrov oddaljena drug od drugega V spodnjem delu bo prostor za dvotir-no železnico, nad njim 8-4 metra široka vozna cesta, ua vsaki strani pa po poldrugi meter širok pločnik za pešce. Gradivo za most nam dobavi Nemčija na račun vojne odškodnine. V svrh) izvršitve tega velikega dela se je združilo šest velikih podjetij za grad-bo mostov. Most mora biti gotov v razmeroma prav kratkem času. Skupna teža železnega mostu bo znašala 30 tisoč ton, šestkrat toliko kot doslej najdaljši most čez Donavo, oni pri Črni vodi na Rumunskem. ki je dolg t G 00 metrov. Velike opore na stebrih so dolge po 30 metrov in tehtajo 100 ton. Tako težke železne konstrukcije se morajo vdelati 52 metrov nad votlu gladino. > Z avtom ... Ljubljana, 10. julija. Aeroplanska vožnja za nas ni ravno tak ideal, ker se zdi za naše razmere in naše male ljudi zaenkrat skoro še nedosegljiva, pač. pa nas tem bolj draži avtomobil. Radi avtomobiila. pa ne morda radi lastništva, marveč samo radi enkratne prijetne vožnje na njem, so se že podrle ali izpreminjale poroke in se ustvarjala žalost in veselje. Ženini postajajo zopet prosti »fantje*, neveste ostaja.io samice in zopet narobe. Avtomobil rodi žalost in veselje, bolezen in zdravje. Avtomobilska vožnja ima na sebi nekaj privlačnega, ne-kai »vzvišenega®. Zato ni čuda. da si je hotel privoščiti te dni avtomobil tudi Rudolf Vo-dopivec. Čeprav je irmel v žepu samo šest dinarjev, pa je le šilo! Prevejanec si je znal pomagati, čemur se pa no smemo čuditi, kajti mladi mož se je že več kot pet let šolal po mznih za porih. V 'Srbiji in na Hrvatskem, kakor tudi v Sloveniii. Ni še dol to tega, kar je planil iz luknje beograjskih zaporov zopet na beli dan, se nato iz profila malih goljnfii elegantno opravil, pohitel najprvo domov v Št. Peter pri Gorici, nato pa se potegnil zopet do Ljubljane, koder je najel (ker mu ie bilo «dolgčas») pred «Unionom» avto in se peljal za spremembo in za «špas» do Planine v graščino Wic-dischgraetza, pa zopet nazaj v Ljubljano. Šofer Siiv. Prošek je kar strmr'!, kajti vozil je gospoda sijajnih manir. Ker je pustolovec na sodiščih tako nekako kot doma, je ukazal, da ga šofer izloži pred sodiščem. Tu jo je menil menda popihati, ker pa mu je bilo žal užitka polno vožnje, se je skesal in se takoj povrnil, rekoč naj ga zapelje pred »Zvezdo*. Tu je zopet izstopil in naročil šoferju, naj ga čaka do' treh popoldne, češ, da se peljeta v Zagreb. Temu je bilo to seveda čisto pravi «Samo .. samo gospod, prosim nekaj plačila bi se spodobilo!» Tedaj pa je prišel pustolovec ob sapo, pa samo za trenotek! V .trenotku se je zopet zbral, zamahnil z roko in se vsedel široko nazaj v avto. »Gremo po denar! — Rimska cesta 20!» Drrr ... pa smo bili tam! Za vraga, tukaj pa zopet ni bogatega kempaniona doma, kasa je pa zaprta! Naravno, če ga ni doma, je pa v Jadranski banki! Torej tja! Vraga, tudi tukaj je že odšel! Ej, pa bomo že naredili kako! Še malo vožnje po mestu in okolici, potem pa k drugemu «znancu» na Rimsko cesto št. 4. Ta bo vrgel one tisočake! Avto ie puhal pred hišo. da je skoro oiskale o val od tal, šofer je nervozno hodil okrog njega, ljudje so na gledali. Vo-donivec. prevejani pustolovec, pa je takrat že vzel pod noge drugo cu-to in se gnal z vso naglico proti dolenjskemu kolodvoru in bi šel ■ dtod bng-dna kam iskat novih žrtev, če ne bi usoda hotela drugače. Ka:ti šofer se je na krat, zinislil da ie postal Vodo-pivčeva žrtev in je odbrzel z avtomobilom na policijo. Od tu pa je zapel telefon, ki je se malo hitrejši, k.-kor avtomobil, na vse strani in pustolovec je bil prijet neposredno pred odhodom vlaka. Sedaj pa čaka. če se bo od blizu ali od daleč oglasil še kak oškodovanec. ki ga je nasamaril mladi Vodo-pivček, bodisi šofer ali gospodar, tak ali tak, ženska ali moška žrtev. pisi BEVKE PRI VRHNIKI. V sredo popoldne okrog 4. je med nevihto treščilo v kozolec posestnika Janeza Lenarčiča. Kozolec je pogorel do tal in z njim vred več stotov sena in v kozolcu zloženega ječmena. Zavarovalnina bo krila le majhen del škode. Domači gasilci so prihiteli na kraj nesreče v kratkem času, čeprav «1 bili razkropljeni po oddaljenih travnikih. Istočasno je prispelo tudi gasilno društvo z Vrhnike pod vodstvom župnega načelnika g. Jelovška. Požrtvovalnemu delu obeh drušev se je zahvaliti, da plamen ni zajel tndi sosednjih poslopij. Iskrena hvala, njima, hvala pa tudi gasilcem iz Verda, ki so prihiteli na pomoč, čeprav jim v akcijo k sreči ni bilo treba več stopiti, ker je bil ogenj žc Iokalizinwx RAKEK. Podružnica Jugoslovenske Matice Planina - Rakek priredi v nedeljo dne 13. t. m. vrtno veselico. Člani in prijatelji so vljudno vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže zabave, katere dobiček je namenjen našim bratom preko meje. Pravi hotendski je že v prometu. Zahtevajte ga pri vsakem trgovcu in pazite na etiketo! i826/a KRANJ. Na včerajšnji članek v «Slo* vencu® ped naslovom «Junaštva Žerja* vove lajbgardc v Kranju« odgovarjamo danes zadnjič, ker se nam zdi škoda pa* j pirja in črnila za brezplodne debate z I mlečnozobimi fantiči. Ugotavljamo po* i novno samo to, da od Orjunašev ni imel nihče nikakega orožja, kaj še da bi ga uporabil. Je pač pravilen stari pre* govor, da ima strah velike oči. Dopisnik ki nam je dobro znan in katerega nc bo božala samo materina brezovka, če ne preneha s svojimi natolcevanji, je pod* lo lagal. Najmanj umesten jc očitek, da je napadal x revolverjem v roki Anton Šumi. Dopisnik sam ga pozna, pozna pa tudi njegovo pest, ki ji pač proti takim : frkolinom ni treba orožja. Istotako jc domišljiji strahopetcev, da bi bil g. Po* gačarja kdo pričakoval. Lahko bi sc bil vrnil takoj domov, ne pa se potikal po grmovju celi dve uri, da jc izgubil kapo, katero si je poiskal šele naslednje ju* tro. Vse drugo «SIovenčevo» vezanje otrob pa ni vredno odgovora. KAMNIK. Kamniški klerikalci kar ne morejo preboleti silnega poraza pri obč. volitvah. Dopisun v «S!ovencu» silno ne* slano stresa svojo onemoglo jezo. Obrt« gnil se je celo ob svetnike iz pratike — Rikarda in Erncsta. Kakor je lahko Ris kard zelo pameten, tako je lahko Fran* ce aii Janez skrajno zabit. Kar se tiče »začasnih posestnikov® kar preglejte svoje drage in pričnite pri Šutni in idite preko glavnega trga do Grabna pa bo* ste imeli dovolj opravka. — V ostalem pa naprežite par volov, da vam irvle* čejo hlode iz lastnega očesa, potem šele iščite trnje v naših petah. JEZERSKO. V našem nad vse idiličnem, prelepem Jezerskem je priredila ta-mošnja narodna mladina s sodelovanjem šolskih otrok dne 29. junija in 6. julija lepi, po vzporedu bogati prireditvi v korist Jugoslover.ski Matici pod vodstvom svojega požrtvovalnega učiteljstva. Povabilu sem se rade volje odzval. Ni mi bilo žal, ker nisem vžival le prirodnih krasot, ampak občudoval tudi tamošnje dobro ljudstvo, a nad vse mali, a prekrasni pevski zborček. Zamaknil sem se v onaotne krasotice, ki so pod spretnim vodstvom zelo marljive in simpatične g-. Zdravka Svikaršiča, našega narodnega koroškega delavca, diki gorskim vilam, očarale vse navzoče. Lepe in vesele igrice, pomešane z deklamacijami, poč. vodstvom veščega šolskega upravitelja učiteljice Helene Piskernikove. so bik, zelo pricizno prednsšane. Po končanem sporedu so imeli prireditelji skromen, a živahen družabni sestanek. Med njimi se je počutila moja malenkost prav srečnega. Ob tej priliki ne smem prezreti nekaterih požrtvovalnih sodelavk, ki se niso sratšile celo nad eno uro dolgega pota \n so prihajale redno k vajam. Dragi JezerCani, prelepa vam hvala, ker ste stopili v našo fronto proti zatiralcem naših bratov, naše krvi. Le dalje po začrtani poti! — Kraškv. RADEČE PRI ZID. MOSTU. Naš mladi športni klub »Radeče® priredi pri* hodnjo nedeljo v kritje velikih stroš* kov za športne potrebščine, športni dan, katerega spored obsega naslednje točke: ob 11.30 stafetni tek po trgu, oh 17. uri nogometna tekma z brežiškim športnim klubom in ob 19. športna veselica s plc* som v hotelu «Jadran». KRŠKO. »Slovencev« pamflet o občinskih volitvah v Krškem, v katerem imenoma navaja uradnike, ki so napredno vojili, bi lahko spopclnili z navedbo imen uradnikov, ki so volili klerikalno-komunistično. Tega ne storimo, ker se nam gnusi tak boj. BREŽICE. Prostovoljno gasilno društva v Brežicah priredi v nedeljo, 10. avgusta, veliko vrtno ljudsko veselico ca, mestnem trgu s pričetkom ob 3. popoldne. Sodeluje Železničarska godba. Ob pol 12. na mestnem trgu promenadni koncert. Za dobro jedačo in pijačo bo preskrbljeno, kakor tudi za druge zanimivosti in tajnosti. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. — Na pomoč! SV. LOVRENC NA FOHORJU. Nekaj izvanrednega smo doživeli na letošnji Vidovdan. Naš obrtno-nadaljevalni tečaj je skupno z učenkami osnovne šole po* kazal, kaj premore s svojim učiteljstvom pod izkušenim vodstvom delavnega nadi učitelja B. Lavriča, ld je priredil razstavo vseh izdelkov obrtne stroke ia ženskih ročnih del. V lepo dekorirani dvorani smo videli vso pestro sliko lepib izdelkov: razne strokovne in umetniške risbe, račune itd., vse se je vrstilo med krasnimi ročnimi deli učenk vseh razredov. Razstava — prva te vrste tukaj — je pokazala, da so se učitelji in učenci trudili ir. da je njih trud rodil obilen sad, za kar jim gre vsa čast in hvala. SLOVENJGRADEC. Bližajoče se občinske volitve so prinesle v naše mesto precej življenja. Nemci in nemčurji delajo s polno paro in se poslužujejo v volilnem boju tudi nedovoljenih sredstev. Delavci tovarnarja Potoschnigga so si dovolili »predrznost«, da so podpisali brez njegovega dovoljenja slovensko listo. Tovarnarja je to silno razburilo in je bil neki delavec, ki pa ni naš pristaš, že kaznovan z odpovedjo. Ni naš namen, da ga branimo ker smo prepričani, da. bo delavstvo samo storila potrebno korake, da si zasigura svobodne volitve, menimo pa, da naj se tudi pristojna obla-t zainteresira za ta slučaj. Imamo pa še drage kapacitete. Vzemimo n. pr. Schullerja, ki je postal revež radi slovenskih grošev. Nedavno je blestel na njegovem hotelu napis »Beograd«, ki pa ga je pobrala slana, kakor hitro je bil izvoljen pri skupščinskih volitvah poslanec Scbauer. Tudi ta dični gospod se pridno pripravlja za bližajoč« se volitve. V smislu koroškega plebisci-ta,ko je pridno agitiral za Avstrijo, jo organiziral že celo gardo. Ima tudi »fli-gelladjutanta«, ld ga sicer ne plača on, ampak naša jugoslovanska država z ne-zasluženo penzijo. Imenuje se Zeppitsch, popolnoma nemško ime. kakor sam s ponosom trdi. Ta gospod se ie z vso vnemo vrgel v boj za zmago nemčurske liste. Da se nemčurje.n ne posreči nakana, apeliramo na vse zavedne Slovence brez razlike strank, da gredo z vso energijo v boj. VOJNIK. Na dopis z dne 6. julija 1924 v »Jutru« št- 15S sem kot šolski vodja primoran podati naslednje stvarno pojasnilo: Na tukajšnji šestrarezdni osnovni šoli z 2 vzporednicama je bilo v V. in VI. razredu, ki prideta v poštev za vstop v meščansko šolo, koncem šolskega leta S7 otrok. Od teh je imelo 29 otrok prav dober in dober uspeh, ostali pa zadosten in nezadosten uspeh, 13 je bilo oproščenih radi poljskega dela in nekaj neredovanih radi bolezni in preslabega šolskega obiska. Ker vstopajo radi oddaljenosti od šole (nad polovico nad 4—7 km!) pozno v šolo, dosežejo mnogi že. v V. razredu 14. leto. O kvalifikaciji obeh razredov, ki sta prav mar-. Ijiva, vestna in pri razjedovanju popolnoma pravična, naj se dopisnik prepriča na merodainem mestu. Da je razrednik V. razreda kvalificiral dva učenca, ki naj bi vstopila v meščansko šolo, ene-ga z zadostnim in dragega z nezadostnim uspehom, je bil popolnoma upravičen. — Pogoj za nadaljni obstoj tukajšnje meščanske šole ni samo minimalno število 30 učencev, ampak vprašanje gmotnega vzdrževanja taiste! Pri otvoritvi meščanske šole so podpisale prizadete občino reverz za vzdrževanje šole le, ker se mi je obetalo, da prevzame meščansko šolo država in da pripravi občina trga Vojnik potrebne tri učne sobe za osnovno šolo v svoji hiši, kar se pa še do danes ni zgodilo. Tako se poučuje 8 razredov v petih učnih sobah in v pisarni šolskega voditelja ter je v 2 razredih popoldanski pouk, kar gotovo ni v prospeh pouku! Osnovna šola tudi nima najpotrebnejših učil ker so se morala skoro vsa oddati meščanski šoli. Trška občina vojuiška jc tudi lansko jesen opustila iz narodnostnih ozirov prepotrebni otroški vrtcc z motivacijo, da ne more kriti stroškov za kurjavo in snaženje. — Za šolsko vodstvo v Voiniku: Pero Jankovič. Kulturni pregled Jugoslovanska nmetnost v inozemstvu. cZbornik za umetnostno zgodovino?, II. zvezek, prinaša članek o italijanski umetniški reviji «Dedalo>, ki izhaja v Rimu in jo urejuje znani estetik in kritik Hugo Ojetti. Koncem tega poročila je kratko omenjeno, da prinese ta znameniti list v eni prihodnjih številk kolekcijo reprodukcij risb slovenskega slikarja Fran-l-a Tratnika. Ta vest je iz več razlogov zanimiva ter nas iskreno razveseljuje in našemu umetniku moramo že tukaj časti-tati k temu velikemu uspehu. Revija udeležil tudi Tratnik (torej se ga je smatralo za Čeha) pisala , da leži v Tratnikovi risbi ; Boito: Arija iz ; Leoncavallo. Arija iz cPogliaccev^. Pevca bo spremljal na klavirju kapelnik ljubljanske opere gospod Neffat. Razpis pisateljske nagrade. Sarajevska pedagoška revija razpisuje nagrado v znesku 5000 Din za najboljši članek o temi cMorala in družha>. Pravico do te nagrade imajo vsi članki, ki razpravljajo o navedenem vprašanju in izidejo v tej ali oni naši reviji med 15. julijem in 15. avgustom. Tekmovalci za nagrado naj pošljejo svoje tiskane članke redakciji . •rCarjeva nevestam bi se morala izvajati že lani, pa je \ zaradi nedostajanja časa izostala. Drama j obeta v začetku sezone dva Shakespea- ■ reja: vNoč na sv. tri kralje> in . Poslednjega je nanovo prevel dr. Milan Bogdanovič. Rusko gledališče v Beogradu. Rusko gledališče "'Zlati petelin>, ki že dalje časa gostuje po raznih krajih naše države, priredi več predstav v Beogradu, kjer nastopi 19., 20. in 21. t. m. Iz Beograda se poda gledališka družba na gostovanje v Sofijo. Novcsadsko Narodno gledališče preživlja že dalje časa težko denarno krizo. Proračun izgleda tako, da je mogoče institucijo vzdržati samo tedaj, če se zbere letno štiri in pol milijona dinarjev zasebne poduore. Na čelo zbiralne akcije ic stopil novosadski magistrat, ki je izdal na svojo meščane poziv, naj prispevajo vsak po svojih močeh, da jim ostane gledališka institucija ohranjena tudi v dosedanjem obsegu. Novosadsko gledališče v Arangje-lovcn. Skupina članov vojvodinskega gledališča v Novem Sadu je odšla na letovišče v kopališče Arangjelovac. kjer prireja predstave iz svojega rednega repertoarja. Gledališki večer splitskega igralca. Prošle dni se je vršila v splitskem gledališču predstava treh enodejank, v katerih se je začasno poslovil od pozornice priljubljeni igralec M. D. Milovanovič. Igrale so se aktovke: Florentinska no5 (Jur-kas), Tri klofute (Begovič) in Labudja pesem (Čehov). Najlepše je uspel zadnji komad, ki prilizuje tragiko igralskega življenja. Kiparka razstava t Čakovcu. Nedavno je razstavil v Čakovcu učenec profesorja Rud. Valdeca L. Bezeredy svojo kiparsko razstavo. Izložil je deset del. med katerimi jih je zadovoljivo uspelo sedem: Ženski akt. Sužnji, Kompozicija, Kamenar, Sanjar, Galijaš in Pastir. Umetniško turnejo po Vojvodini priredita beograjski dramski prvak gospod Dobrica Milutinovič in violinist Vladimir Hatina. Dajala bosta skupno umetniške recitacije in koncerte v večjih krajih. Umetnostne prireditve ra letošnjega dunajskega velesejma. Za časa letošnjega velesejma bo na Dunaju več umetnostnih prireditev. Predvsem bo na ogled razstava francoske grafike iz 19. stoletja, dalje mednarodna razstava moderne umetnosti v Secesiji ter razstava avstrijskega slikarstva v Kiinstlerhausu. V državni operi se bosta uprizarjali dve malo izvajani Bee-thovenovi deli: »Ruinen von Athen» ter . V Burgtheatru se uprizorita dve drami od Grillparzarja in Pchnitzleria, Max Rein-hardt pa bo insceniral v svojem gledališča Mellovo delo- vec, H rastje, Orehovec. Podgorica, Žarke gova klika sedijo lepo na varnem, na- ke. Grošelj stek emeo konjaka, tranc ^ ^^ mostom JC nHmrcž skoči a v sa. in Zdole in se pride!ili pomožni pošti Rnz- hujskanj ljudje pa morajo zanje sedeti po ! Kham pra.ne potrehSune. ' aiomorilnem namenu v Dravo 17-letna bor. ki je podrejena pošti Loka pri Zi- pržonih. Najbolj zanimivo je, da se dok-j u- L mrli v Ljubljani. Zadnja dva dj. k t v mrzli vodi danem mostu. , tor Korošec pritožuje, da vlada v Slove- dneva so b,h prijavljen, s edeč, smrtni t P P Začela je kli* * Stipa Radič s šajkačo na Dana-u. - niji izjemno stanje in nasilje, ko sodne s:učaj>: Katar,na Lončar, š, vil ja 44 !et " ..... '_________ * .. .... j.,_____j- _____i.,. „„„;-.!_ Alnim Snrli nncp^tniV ir Grahova § Iz šale krvava resnica. Delavca Kristjan Piodnik in Jurij Selišek sta se na^ ha>ila 30. marca t. L v gostilniški kuhinji Gregorja Plešnika v Solčavi. Razgreta od vinskih duhov, sta začela zba-dati drug drugega najprej v šali. iz ka-katere je nastal kmaiu prepir. Prodnik je skočil v Selišeka ter ga v rezal z nožem po glavi nad desnim očesom in v desno roko. Okrožno sodišče v Celju je prisodilo obtoženemu Prodniku 3 tedne ječe. § Pod vinotočom se dogaja marsikaj, esar ni mogoe povedati marsikaj pa pride tudi kot bridka resnica na dan. Tako je bil pod zeleno vejo, dne 12. nuarja t. L v družbi roS rudarjev tudi Janez Božičnik, rndar iz Velikega kamna. Ko so ea imeli že vsi pivci več kot dovolj pod kapo. sta odšla Ivan Spende in Martin Svigelj. V bližini vinotoča pa ju je že čakal obtoženec ter napadel s kolom. Udaril najprej Svigeljna, na kar je ta zbežaL Ko je v tem času slučajno prišel tam mimo Anton Kune:, w sa je oklenil bežeči Spende te prosi! po moči proti krvoločnemu Božičnfku. Med tem časom je ta prihitel ter zadel s kolom oba. Spende je zopet zbežal naprej. Obtoženec pa je dohitel svox> žrtev ter poškodoval Spendeja s t»žk;®i udarci na spodnji čeljusti. Nato ga je podrl na. tla in mu na tleh ležečemu pn-zadjal težke rane na desnem prsnem košu in križu. Okrožno sodišče v Celin je obsodilo obtoženega Božičnika na 4 ineseoe težke ječe. § Nasilneža. Dne 0. decembra 1923. so je nahaiala večja družba, med njimi 22 ♦ letni Miha Stante in 23 letni Josip Golob, delavca iz Gaberja pri Celju, v neki gostilni na Čretu. Ko je prišel Anton Rebemjak v gostilno, se je vsedel na povabilo k isti mizi, kjer se je nahajala že imenovana družba. Po napovedi policijske ure je začela družba v vinskem razpoloženju zapuščati gostilno. Ker se je pa Stante branil iti in mu je začel neki Mumel prigovarjati se je vrnil Golob v v gostilno ter je udaril Mumla tako silno po glavi, da je močno krvavel. Rebemjak je odpeljal nato poškodovanega v kuhinjo in mu izpral rano. Pred hišo pa je razdajala družba, ter je očividno iskala tepež. Vsled tega sta se Reber-n'!,na.'u. — mji u.jemuu suhjc ui ™ f------- - - _ - predstavlja sinu znanega bosenskega ustaša Hadži s šajkačo na glavi. Slika ni nova — lani Loje, ki je s pomočjo kača kov izvršil je Radičeva knjigarna v Zagrebu sama umor. Rustem in Hadži Loja sta zločin že založila te vrste razglednic — toda za priznala. Dunajčane vsekakor iz društev priredi pri' odn;n nedeljo v Sve- Santiaga, je jugoslovanski rudar Ivan Du- cini zanimivo ljudsko rrc'avanje. Preda- bravčič, rodom z otoka Brača, odkril v val bo učitelj MalenSsk ogromno plast kositra. Tamkajš- b-ji1' slovenskih kmetov v srednjem ve- nie «sopisje poroča, da predstavlja to ku>. Tudi pevsko društvo v Boli- Ilja, odtam peš preko krasnih Slovenskih j vii> don Pa!ino< ki ko' naj-bogntej=, CTOr;„ rudarski podjetnik v južni Ameriki. Dol " » Zveza med Liko in Dalnmrij.. Na že-' Palino i9 Dubravčiču ponudil odkupnino lezniški progi v Liki so te dni dovršili v znesku treh ml,iia d Dubrav zadnji oblok velikega viadukta pri Čup-.!e Ponufib° odklonlL koviču. S tem viaduktom je dosežena že-1 V Ameriki je ponesrečil naš rojak lezniška zveza med Liko in Dalmacijo. Anton Somrak, in sicer v okolici mesta * Italijanska Slotilfa v Beogradu. V Beo- Indianopohs v severn, Ameriki. Vozil se grad je predvčerajšnjim prispel po Do- Je z ženo v avtomobilu, ki se je prevrnil, m.vi oddelek italijanske vojne mornari- Pri gemer le Somrak prišel pod avto. ce. sestoječ iz dveh večjih vojnih ladij, 0stal ie na mes,u mr.,e'; Somr k je bil topničarke nji no^r.cga miru, 9 prestopkov ccstne* ga policijskega reda, 1 poškodba tuje lastnine, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 tc esna poškodba, 1 pretep, 1 prestopek nošenia orožja brez dovolje* nja, 1 prestopek v zg aševalnih predpi* sih, 1 prestopek kopanja ni prepoveda* nem p.ostoru in 1 prestopek tajne pro* stitucije. u— Balincanje je sicer lep in zdrav spori vendar pa postanejo igra'ci vča* sih preveč strastni, posebno, če je na mizi preveč pijače. Tako sta si skočila v lase «v Amc.-ikU na Glincah tudi Ma* tija Zunar in Jakob Kranjc. Pričela sta se obdelavati s krog'ami po glavi, kar je privabilo v obližje obilo občinstva, ki se ie zgražalo nad preveliko vnemo obeh. Red sta naredi a še'e dva stral-.i* ka, ki sta razdvoiila oba pobesne'ca. u— Pri delu sta se stepla v opekarni na Viču delavca Josip Kalar in Albin Jager z Gline. Pri tem ie posta! T'ge' tako silovit in surov, da je uJanl po svojem tovarišu celo z lopato, pa i?ril na več mestih ter mu str-iai 75 Din vredno srajco. Za svoj surovi čin bo dobil p'ači'o pred sodiščem. u— Predrznost tatinskih »kolesarjev« postaja čimda'je nevarneiša. Zadn>e ča* se se upajo celo že v hiše in na dvori* šča, odkoder izpeliujejo dvo*o'esa. V četrtek ie neki mlad človek o.lpelia! rav* nateliu Franu Žamu z dvorišča Cospo« darske zveze na Dunaiski cesti novo, 3000 Din vredno dvokolo. u— Aretacije. Zaradi postopanj« In vlačuganja sta bil« v noči na četrtek prijeta na cesti Štefaji Paik in Viktor zopet zaželela življenja. Začela je kli* cati na pomoč in krepko plavala toda močni valovi jc niso pripustili k obrež* ju. Ko je bila že pri državnem mostu, je skočil za njo neki moški, toda dohitel jo je šele p.i klavnici, kjer jo je poteg* nil na suho in rešil smrti. Prejšnji ve* čer jc napravil enak poskus neki moški. a— Več perila v vrednosti 400 Din jc bi!o ukradeno zasebnici Juiijani Bratko* vič v Klavniški ulici. Perilo i« je izgini* lo, ko ga je na dvorišču sušila. a— Policijske prijave. V sredo jc bilo po'iciji prijavljenih 20 slučajev, med njimi 3 poskusi samomora, 4 tatvine itd. Izvršeni sta biii 2 aretaciji. orGOVOR »SLOVENCU« za dopis iz Kamnika sledi v kr. sodišču. Narednik Blaž Logar. Zbirajte ia darujte, da zgradimo Sokokki dom na TaboruI svoj račun, naj sprejme prevzamemo podpisani še ossbno ^ui-slvo z vsem svojim premeženiein za to, da ne bode od stroškov za zgradbo meščanske šole v Ribnici padci niti vinar, oziroma para na ribniško občino ali na kakega davkoplačevalca. Ribnica, dne 3. julija 1924. Filip Peterlin 1. r. (Poljanec). Ivan Klun l r. (Bukovčan), Dr. Anten Scliiiirer 1. r., Josip Divjak 1. r., Alojzij Klavs 1. r., Ivan Petek 1. r., ivffii \rfco st. 1. r.. Anton Pele 1. r., ivau Arko ml. 1. r., Rudoli Plrker 1. r„ Emil Pakiž 1. r., Franc Picek 1. r., Ivan Lovšin 1. r.. A. Peterlin in to v a. riši. parna opekarna in ža»a v Ribnici; Ivan Klunl.r., Andrej Podbcj L r. Ta Izjava v Izvirniku z lastnoročnimi podpisi, ie vsakomur na vpogled pri Posojilnici v Ribnici. Svarilo* Svari se vsakdo, kdor bi kupil oJ Franca Kralja, čevljarja v Florjantki ulici 24 v Ljubljani, šivalne stroje aii 'bodisi katerekoli predmete, kei bi biia ta kupčija neveljavna. Url-ula Kralj. • Za vsebino uredništvo n: odgovorno. .................................................. •*•*"••■■*•*"••••"""* i. razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi s FRANCKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Ka tej se posebno izti-čejo karakteristični zn^ki razlikovanja, ki so: im »Franck« in »kavni mlinček«. »Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in priletnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. 1069 a G 2 rprašan Franciji kavske som. Pol pojavilo Franciji, no proti Izolirana in je mislila, da se bo v Slučaju zaradi popo!' . , . vojne lažje branila, ako ni zveze s ker,- zabredel v kroge hudodelcev. \ ečkrat sicer _ . .„„. tinemom pod vodo. Med vojno je stopila se je mora! zagovarjati pred sodnijo m ; pač pa so odnesb nekatere uruge gene-zadeva v ozadje, zadnje čase pa so an- je bi! končno tudi obso:en v ječo. pa so ralove spise ia listine. gleški gospodarski krogi zopet spravili j ge kasne :e izročili umobolnici v Kildes« ; ooročaio. da ___i ____A., V-' *nVn niK:r-> urna zračno > . - , -^a —•— — r- - — pros.e vajo. Kor zračna kope!j telo : kor ni hotel verjeti, da bi tako zabu* ohladi, naj S sledi solnčna kcpelj, ti',giava, za kakršno je smatra' Hebblo- nai traja 40 do 60 minut. Giavo }ei°0 ustvarila kaj "tako znamenitega, •reba rroti solnčnim žarkom za varo-1 Hotel se je osebno prepričati. rcssal I' .- * ' j© pesnika, da bi videL če se ni morda asstranitT Tolstej^l' hčerki'z" Jaaie Po- i g]], Po solnčai kopel ji pojdite, za kra- čudež. GovorU je ž njm,. a ^ Sne. Tulski .Komunist, že dalj časa po-j tek čas v vodo in se sprehajajte nato ni; mč.jiego nj^^l^bo^a^. padel, ker ;e vsled odklonilnega stališča p0';~;a ie unorabila star trik, da je Poljani hčerkama Tolstoja, ce*. da raz-i 4.) Kopanje v hladni v obrambnega sveta zavrgel načrt tudi par- ' v" človeški podobi, da je širjata v šoli protikomunisačue ide.e :=iVo. ako telo ni primero lament čeprav se je, kakor omenjeno, grozodejstva. Ko se je svojega cčeta. List poživlja vlado, naj 5.; .Ako ne s:ie solnce. _____. .______: i i-""- ■ & . , .____ ,_____• . . . ______Vr.-w.ti "1 O večina poslancev poprej izrekla zani. Kačrt podmorskega tunela je s tem s! okro« Hsmanna mreža že prece! zgosti-- vendar enkrat odpravi vse indolentnč !a in ie Hamann trdovratno zanikal vsa. ljudi ln par asi'.e. Ta vest je napravila v cer za bližnjo bodočnost zopet odgeden. ke utJe'ežbo pri umorih, mu je p-eisko- , intelektualnih krogih Moskve zelo mučen vendar pa še ne trajno pokopan. Njegovi zda:ci zduči! v obraz, da i vtis. zagovorniki med poslanci izjavljajo, da ,e on prari man'ec in da ima policiia X Sovjsti ill katoliške redovnice, ga ne puste pasti, in zahtevajo, naj vlada 7Jl t0 dovolj dokazov. Hipcma so odkri« Sovjeu>ke oblasti so pred par dnevi iz-ne dela toliko skrivnosti pri utemeljeva- ;;-osti žrtev in razt,e medmete, ki so gnale v Sibirijo deset katoliških redovnic, nju odločitve obrambnega sveta, ampak ",>n našli v n:esov5m stanovanju. Ha- izgon sc je izvršil radi tega, ker so reda na? naravnost peve v parlamentu pra-. rr, ,_r. se ie zdrznil. preVede« in polago« dovr.ice poučevale deco po rimsko-ka-ve vzroke Po njihovem mnenju se ne ma rSE poznal. Po pos'edn;ih vesteh ie toIiSkeai katekizmu. Našim klerikalcem sme reS kar na kratko da ali ne. Predor reda__^0 urtot0vj-o 22 umorov. Obleke pa ostanejo komunisti kljub temu najmi-raed Angiijo in Francijo bi le tedaj po- ; žrtev so c:!;!: večinoma v Hamannovem mental nevarnost za Veliko Britanijo, ako j stanovanju. živa v! a d o, da naj odvzame šolo v Jasni pol ure. , , - - 1 — • hladni vodi je e-ko-i- primeroo toplo. ______ solnce. vzemite po aaeni' topio" kopcJj ia se omijte z mrzlo vodo. bi bilo njegovo izhodišče v Angliji v sovražnih rekah. Ako celo tako močni in „ _ . T •< tako popolni vojaški državi, kot je bila K.18 L?n'!iOV OIievniK lejši zavezniki b prijatelji. X Preprečena grozna nesreča v Lvovu. V nedeljo je hotel neki deiavec municijskih skladišč v Lvovu demobilizirani narednik poljske vojske, pognati v Nemčija, ni uspelo izkrcati čet na An- j moskovske boli še viške vlade ' zrak vse zaloge streliva, ki se nahajajo gleškem. peten-, pač ni nevarnosti, da J- . , , * . . . ............,. ^..-.-.An*-.-, Pod naslon;e muci:iiskc&a gieškem. petem pa to mogla storiti kaka druga država. Za enkrat je načrt podzemske zveze Angine z evropsko celino tu;, vnevič propade!, gotovo pa je, da se bo prej ali slej udeistvfl. ker govore zan; važni gospodarski razlogi. Tudi tehnično ni velikih pomislekov, ker se da ob sedanjem vla-'a že 'ds':»"čae O pesniku rnkc^le: «Na po-ezi^o nisem nikdar veliko dal aso ra ie bil Hebbel zmožen spisati celo dramo. ne dam na njo sploh nič več-. Ce je on zmožen to napraviti, na?ravr lahko vsakdo---. Hebbel se je to izjave prav rad spominjal in jo pripovedoval z velikim zadovoljstvom. Spinaca spada k lobodnim rastlinam in je njena domovina baje Perzija. Stari Grki. Rimljani in tudi naši predniki je km hrano niso poznali. Šele v preteklem stoletju so jo začeli zdravniki vedno pogosteje priporočati kot izborno prikuho k mesu in različnim pečenkam. Danes vemo, da vsebuje špinača zlasti veliko mineralnih snovi, in nje uživanje se priporoča vsem ljudem, zlasti bledičnim otrokom od treh let .dalje. Nekateri etro- ---------------ški zdravniki jo priporočajo celo man:- spc-iil. Spanje sicer med kuro nekoliko o{rckoc, ^ ,-0 uživajo psrkrat na trpi in tudijeleena teža se^neKC.-^o vdga ; ^ ali go5to tubano kašo. — """ Špinača čisti kri, prepreči zgoščanje krvi in v večji množini zaužita učinkuj« blagodejno na čreva. Ne napenja, ja lahko "prebavljiva in jo lahko pre-nese vsak bolnik. To velja za vsa 6.) Odrasli naj jedo le trikrat na dan. S prepogostimi južinami se obtožijo prebavni organi. T.) Za zaiutrek uživajte kavo ah caj. Vaiboljša je ječmenova kava. kakao aU ml oko. za prigrizek pa otrobov knih z maslom. . S.) Ne jejte preveč mesa! Večerja na' n" bo po sedmi uri. 9.) Najkasneje ob devetih pojdite počivat. " , 10.) Duševno delo Koluior mogoč* opustite. — , _ Našteta navodCa so vzeU u skušnje moža. ki je. tavnaje se po tem. počitnice dobro izkoristil in se izborno dobil na teži. Posledice počitnic eo zelo razveseljive.. V nekaterih krajih je navedeno di-aržati. ker sč ne dobi pri-hrzne. Kdor se poda v morska kopališča naj vpraša zdravnika za =vef kc^iko časa sme ostati v vc«n. Osebe z močnejšo konstitucijo preneso reč kakor druirj. Slabokrvnim se od- -a morilca Hamanna, o katerem je =Ju> neprijetne poslecice tro* že poročalo, še vedno ni končana, stično stranko Inozemski oddelki ruske celcti, niti v posameznostih. Publikacija | se nakana posrečila, bt doletela pred- (—----- _____ Leninovih zapiskov bi namreč imela jako \ mestje Jazow. kjer se nahaja murne;jsko Evetuje uporabljati morske kopelji. za rusko komuni- : skladišče, grozna katastrofa. X Celibat asistentov ca čeških kli- V pondei-.ek ie dala policija zapreti do* državne policije so radi tege dobili na- ' n&ah. Zdravniški kolegi na češki me-tok reke'Leine in je preiskala strugo, log. da morajo s kakršr!m'kcli sredstvi f dicinski fakulteti v Pragi ;e sklemi da \%šia je veliko števil človeških kosti ! preprečiti publikacijo dnevnika, v naj-| imajo šefi poedmih k^nik pravico zahte-od raznih oseb. V predmestju Limmer« i slabšem slučaju pa pokupiti in uničiti vse ju je vrgla voda na breg človeško meso, izKse morebiti izlšle knjige. Sovjetski vohuni so se vrgli na delo ki najb-že izvira iz hudodelstev Haman« novih. Se vedno se javljajo svojci izgi- z vso vnemo. Razpredli so svoje mreže nuna mladih ljudi, ki so spoznali med pc inozemstvu in sedaj noč in dan voha-stvarmi, ki so bile zaplenjene pri no> jc, kje se nahaja knjiga, ki bi lahko kom-rilcu. nekaj lastnine izginulih. Take je | promitirala sovjetske razmere v Rusiji. spoznala neka rodbina iz Eerlir.a obleko svoiega člana, ki je prišel lani ket abis turiient v Hannover in je r.ajbrže pade! na kolodvoru Hamannu v reke in se ni Prad kratkim so dobile vse berlinske tiskarne, ki so zaposlene s tiskanjem ruskih knjig, anonimna pisma, v katerih jim dopisniki strogo zabranjujejo tiska« potem več vrnil. Dasi so na ovratniku Leninov dnevnik, ker bodo v nasprotnem sledovi krvi. trdi morilec, da ni on spra» slučaju zletele tiskarne v zrak. vil mladeniča s sveta. Natančno število ! Najhujši udarec za komuniste pa je žrtev se ne da še ugotoviti, sklepa pa dejstvo, da je nekoliko iztisov Leninove-te. da jih mora biti več kot 20. Hf.min* i ga dnevnika že izšlo in da ti eksemplarji ca in še nekega moškega, ki je osumljen : krožijo po Avstriji in Češkoslovaški, da mu -e pomaga! pri" hudodelstvih, so j Ruski agenti sedaj strastno iščejo tudi filmaM in predvajajo njuni sliki vsi ki» 1 te iztise. «Ceka-> je poslala v inozemstvo vati od svojih asistentov pismeno obveznost, da ostanejo samci ves čas svoje asistentske prakse. Mladi zdravniki pa so se temu uprli, češ, da znači omenjena določba omejitev svobode akademsko naobraženih državljanov. X Kako najlaže izmerimo višino drevesa. To je pravo Kolumbovo jajce. Merjenje je mogoče le ob sclnčnem vremenu, zato pa moreš izmeriti višino drevesa skoro za centimeter natar.ko. Ne daleč od drevesa zapiči v zemljo kol ali kratko palico. Vzemi prav tako dolgo vrvico, kakor je količek, ter potegni okrog koiička z napeto vrvico krog, ki si ga zaznamuj z drobnim! kamenčki. Brž ko seže senca palice do krega, izmerimo hitro tudi senco drevesa, in sicer od spodnjega dela drevesa. Drevesna senca V tolažbo našim materam Ponos staršev so otroci, ki se v Soli odlikujejo, ki jih učitelj! ljubijo " liio zaradi niih pridnosti in nadarjenosti. A mnogo j* dobrih in nadarjecin otrok, ki pa" so' in ostanejo rfabi učenci Zgodovina pa nam pripoveduj? o velikih in znamenitih možeh, ki so bili «labi učenci. Pripoveduje pa tudi o čudovitih otj-ocih v šoli ki so v poznejšem življenju dosegli komaj mejo povprečnem človeka. Ravno izrazit talent izključuje pogosto splošno na- den učenec trdno podlago za ponejse znanje s tem, da si osvoji število pozitivnih znanosti, ki se vtisnejo zlast: v mladost: naitiajneje v spomin. % obče pa šo!-ka modrost le malo jame: za poznejše živi>nje, šol.-ko nevednost pa vTste špinače, zimsko, pomladansko ali poletno. 2e!eii bi hUo, da bi se razne kmetijske in vrtnarske družbe bolj zavzele za setev te prekoristne rastline. Tako n. pr. imajo okrog Dunaja tako zvani tSpinatgurieb. ki omogoči tudi najrevnejšim slojem zj primeroma tnal denar nabavo dobrega in zdravega kosila, kajti špinaca s krompirjem ali rezanci da izborno jed. Vlažnost t sobah, katera preide kaj rada tudi na pohištvo, knjige in perilo, lahko vsaj deloma odstraniš, ako postaviš posode, napolnjene z negašenim apnom ali kuhinjsko soljo, v vlažne prostore. Obe tvarini r-rcv posebno vsrkavajo vlago. Ne sedi«* ra kameninh klopeh! Sedenje na kamenitih klopeh je nevarno, zlasti za starejše osebe, ki se lahko prehlade v spodnje telo in povzroča ženskam bolezni Marsikdo si je nakopal revma-tizem. ker je posedal na mrzlem kamenu. Človeku se zdi zlasti poleti prijetno, hladiti se na hladnem sedežu, a posledice darjenost i veselje k učenju. navadno ne izostanejo To so uvideli že Ne moremo tajiti da si pridobi pri- povsod in kamenite klopi J - - 'že moraš sesti na kamen, podloži si de- sko ali papirja ali debel robec. Na iz-nrefcod jemlji s seboj vedno kakšno ro?. da ti ne bo treba počivati na mrzlih klopeh ali celo vlažnih tleh. Doma pa ne sedi na blazinah, ki so kvarne za čreva, nego na lesenem ali spletenem stolu. tlima: in preeva 2 o nju:;i s,ir.i mi ie j>- -------------- - • - , nematografi v Hannovru in bližini. I svoje najboljše špijone :er jim naložila. | Kaže pravilno višino drevesa prav tako, Hamann je telesno in duševno manj j da morajo za vsako ceno izslediti in priti j kakor senca pa, ice Ce »senco ---" živ,jenska modrost. . . . vreden človek s strašnimi sadističnimi v posest Leninov,h zapiskov. Kako dela drevesa Se isto minuto, KaKor ^ p«-^«™ ——r k,k. To Kdor se razvaja r mehitim seoezem, ga ' »oni. Izvabljal ie svoje žrtve pod rez .čeka. pri sumljivih ljudeh, nam kaže naj- | lice, se moremo zanest, na pravilnost me-, .e ^ .. kat-ri boli sedenje na vsakem stolu. Naj si pod- k pretvezami v svoje stanovanje in bolje sledeči slučaj V stanovanje gene- rila : E Eaprfcdujejo tako, j taga lepenko ali kiobucevmo, mtokor pa ,u, potem umorii Pred policijo je pri* j rala Izmajlova v Berlinu je pred par ; X Zcp«ina uveoba I. « II. «zreoa ^ - ! ne blazine. _ Ul. da ie njegov največji užitek, ako dnevi prišlo nekaj policistov. Opremljeni na ruskih železnicah. Fran^s*. listi kakor b. mo.a_. ------1 ca nimi jih znanca ^^d^raze imajo ljudje. Va ^ je šla^roč , nekim m^m Za. | M ^Inb^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ itnd, vsakdanje, ki se srečujejo naj- ^ ^"lioV^ * ^ , J^ ^ davi. če jc kdaj sreča z menoj... Na- .koč: __________t ^ ^ do skrajnosti. Srečala sva se prvič cb Mačjem češče. c * ■ '-t er sem c- Idne za V h ko- Z gospodom trčiva dnevno opoldne . .K„_ silu na novo stanovarjo. ^ebeli naoč- ob Mačjem cglu^ko grem h Kosilu ra ravno.^da se žens ki boj, -Moja ljuba gospa, nimate dovolje-1:aem» «vji njki,""siv''oa "levo 'pokvečen 'klobuk, on gotovo tudi. Zdaj sva znanca in se ' - Kat.ro od tvojih dveh mater ra nia stopiti v šolske prostore. Poča.:a;:e i v. __ d riiu — ohc. to Dozdravliava. T^da teple juhe ne za- ima« rajši? . vsakdanje lire" sem že nekje videl in mudiva, se ne izplača ete. - »ffk^nfkm^ ga poznam; toda meni se je mudilo h j Ervin Rosenberger - O. I. Ta je sicer bolj bndobnaj^ or,.. toda Cbariota zunaj.. Drugi dan opoldne ioiolam ob Mač- Georges Ponrcel: jem ogiu. Našlo sva oba obenem seela Obe Vsak večer ie Šakala .pred šolo za-on 4 p?4. Toda. Jaz si na dam eno z dmgimi mamami ra se tre^a Crno_ rtleh« jena poto da e se nabere polno predmestne-jn občinstva in ta surova druhal z ve-, _ . : seljem gleda grozni boj. To je tako In zahvali s* mn u-r oalia pre-u sOiO aava-ia v pTedmestju Ijube^-enske žanri cestni svetilki. Ob vsakem vremenu d urejujejo na ta način. To ni - " dve. ženščine, ki se ata pa dobro, to je pretepala me ni nikoli. .'Ne, imam meščansko.* •».Ne-ne. sanite'a'> < V rasa... na plesu, na slavni'str?» — Pustite m?, samo da vrlim svoje- i dohr5h gtvari. Toda nenadoma jo dobiltlak in obleži ker ct malčka... Zaprt je... Am-ak trn- „,]-,r.-.0 -,a roke ki sjd r T^de! . 1 » _ • a™ 1- 4nln » on ' ___ __u * * ., . • - Chariot prime zrnaeaio, kateri on- ■ ronti. ~ • 4 v« j 1 « 'jl , „. _. , ; _ fc vedno eriden? ... AH tiidobeo na c k ta revček .... to Is s.ab _ b!al0 Bi,a cdru~a> mat:, ki ga je 'daje dovolj jesti?.." Ali ti je dala j vzgled ima doma% Samors^a unam. ^^ činstvo plc-ka. za roko ia odide z nje toplo -ra*eo?... AB ti zakrpa noga vi- srosnod. Zena. pn Saten e!u?:rc. cj « _ Grdo-r^ ai5 t! als.nn prepovedala 1 dr.hre v0-,c v k;n0. ®a«'lski ce- vsak večer?... Ali te vsaj ne pre- r=ak več^r četrt ure rr^to. da -ga.ji- ka; te vlačuge. ki te hoče | Ko ridc. tepa? |dftn... veste, ker ne žmm vee z oee- ;^^^ Takoj izprazni žepe! \ se te ^ 0rkatpn TIii na videz vznemirjen in tom. isvinjariie naj vzame vrag! '-arioae. Kri je naprej. Po zadnjem j SoHki ravnatelj je r,-ki dan od moža • ; ^ na Char-' vf, ^ od - Dečko je bil na videz vznemirjen in tom. mudilo s^ mu fTedaj pa res ne vem. tovariš. 00151 bu ea izr>nsii Ampak .-> inim peia-ledom. c Pa zdravi, gosp' d!> ✓Boa živi. eo?p j vprašal Kosil., sem zakasnil in juha je že — To je mama. si sem jo imn, »v . t.Ila hladna. Tako je na Jem božjem, bil še čisto majhen... Zdi se mi,,so-roza. je pazila pomaga prvi ma- _____________niislili da je mrtva, j na noge. Kri ji teče iz nst in obraz ima " -ilnih udarcev. i>stni r>ogled išče ceko-.v zakriči z bolestnim gia- Lzaffmbi Charlota za roko in mu reče: I Konferenca zastopnikov srednjeevropskih hmeljarskih organizacij v žatcu / Savcz hmeljarskih društev za Češko* slovaško piše Hmeljarskemu društvu v Žalcu: Obetajoča se obilna letina hmelja na celem svetu povzroča hmeljarjem, ozi* roma njihovim organizacijam mnogo premišljanja ter jim nalaga važno na* logo in važne sklepe. Če srednjeevropski hmeljarji pri ure* ditvi hmeljskih cen v tekočem letu nc bodo ničesar ukrenili, se lahko zgodi tako kakor leta 1922., ko so hmeljske cenc znašale le eno tretjino prideloval* nih stroškov. Lanskim rentabilnim ccnam bi sledi* le letos nizke, ki bi bile nizko pod pri* delovalnimi stroški. Hmeljarji cele Srccl* nje Evrope bi ne dobili plačila za svo* je težko delo in izgubili bi se milijoni narodnega premoženja. Pomisliti pa je, da je lanski mali pri* delek povzročil, da so izčrpane vse zalo* ge, tudi one starejših letnikov, in da so pivovarji pred praznimi hmeljskimi skladišči. Savez hmeljarskih društev v Žatcu se jc na svoji odborovi seji dne 12. junija t I. pečal s to velevažno zadevo ter sklenil, da skliče v začetku avgusta t. 1. — tik pred obiranjem hmelja — v Žatec mednarodno zborovanje hmeljarjev vseh sedem srednjeevropskih držav, v katerih sc prideluje hmelj. Vsaka hme* ljarska organizacija naj bi odposlala k zborovanju po enega, kvečjemu 2 ali 3 zastopnike, ki bi morali sami prevzeti vse stroške za potovanje in prehrano ter bi morali poročati o stanju hmelj* skih nasadov svojih držav. Ko se jc dne 1. septembra 1911. skli* cala enaka konferenca v Žatec, so se ta* koj dvignile cene za 50 K (takratne ve* jjave) pro 50 kg (400 do 450 K). Letošnje mednarodno zborovanje bi se pa nc bavilo le z bodočo letino, nego bi se tudi določila pravila za medseboj* no obveščanje o vsakokratnem razpolo* .ženju na hmeljskem trgu, o cenah, po katerih sc jc hmeljarjem ravnati pri pro daji hmelja itd. Vsaka organizacija pa lahko predlaga še druge točke dnevnega reda. Vprašamo Vas, ali se strinja Vaša or* ganizacija z nameravano konferenco, ali bi ona odposlala na njo svoje zastop nike, ali naj Savcz hmeljarskih društev ea Češkoslovaško fungira kot sklicatelj konference, ali se Vam zdi Žatec pri* meren kraj za konferenco, ali bi želeli drugo mesto. Hmeljarsko društvo za Slovenijo 'jc javilo Savczu, da sc strinja z vsemi pred logi in da bo odposlalo na konfercnco svojega zastopnika. Naš vozni Statistika voznega parka naših držav* flih železnic pokazuje do 1. t. m. nastop* no sliko: I. V področju beograjske želez* niške direkcije je S35 lokomotiv za nor* malni tir in 186 za ozki tir v prometu, a 216 za normalni ter 191 za ozki tir iz* ven prometa. II. V področju subotiške dirckci* je je 285 lokomotiv normalnega ter 3 ozkega tira v prometu, a izven prometa 156 normalnega in 7 ozkega tira. III. V področju zagrebške direk* cije jc 348 lokomotiv normalnega in 5 ozkega tira v prometu, a izven prometa jc 256 normalnega in 9 ozkega tira. IV. V področju ljubljanske di* rekcijc je 240 lokomotiv normalnega in 2 ozkega tira v prometu, a izven prome* ta 176 normalnega tira (ozkotirna loko* motiv ozkega tira. Izven prometa pa je V. V področju sarajevske direk* cije lokomotiv normalnega tira sploh ni; lokomotiv ozkega tira je v prometu 295, a izven prometa 96. Skupno je torej v prometu: 1707 lo* komotiv normalnega tira in 405 loko* motiv ozkeoa tira. Izven prometa pa je skupno 804 lokomotive normalnega in 303 lokomotive ozkega tira. Vagonov normalnega tira jc v prome tu skupno 25.S96 komadov, izven pro* meta pa 16.687 komadov. Vagonov oz* kega tira je v prometu 3824, izven pro* meta 1036 komadov. polovice predvojnega stanja in da je tudi z rž j o posejana površina še pod predvojnim stanjem. Zo pred vojno so gospodarski strokovnjaki ugotovili, da se more razmerje med uporabo rži in pšenice smatrati kot dokaj ločno merilo narodnega gospodarstva: Čim večja je poraba rži, tem ubožnejši je narod, tem nižji je njegov splošni materijelni nivo. Gornja tabela pokazuje, v katero smer se je razvile rusko blagostanje: ogromno nazadovanje pridelovanja pšenice in razmeroma majhen padec produkcije rži pomenita relativno povečanje konzuma rži, torej padec splošnega materijelnega nivoja napram predvojnemu času. Kazen prosa, ajde in turščice so, kakor kaže gornja tabela, napredovale v letu 1023. napram 1. 1022. vse druge kulturne rastline. Glavni znak, da se sploh more govoriti o zopetnem boljšanju kmetijstva, je povečanje pridelovalnih površin obeh najvažnejših žitaric pšenice in rži napram 1. 1922. Vidi se, da sta opustitev komunističnih eksperimentov in ponovna uvedba svobodne trgovine žela prvi uspeh s tem, da sta dala ruskemu kmetijskemu prebival-stvu več razmaha. Vendar boljšanje kmetijstva v Rusiji napreduje zelo počasi. Tržna poročila Trg z jajci (10. junija). Na naših tr* žiščih se nakupne cene gibljejo med 1.25 do 1.50 Din za komad. Podoba pa jc, da čvrstoča nekoliko ponehava. Na du* najskem trgu je istotako opažati manj* še povpraševanje, dočim so dovozi šc precejšnji. Prvovrstno blago stane na dunajskem trgu 1520 aK komad na de* belo, slabše blago pa 1450 aK komad. V podrobni razprodaji se jc plačalo dobro blago po 1600 aK, slabše pa po 1400 do 1500 aK. V Berlinu, Londonu in drugih zunanjih trgih so cene preccj čvrste. Trboveljski trg (9. julija). Ccnc v di* narjih za kg, odnosno za liter ali ko* mad: Govedina: v mesnicah in na trgu 23 — 24. Tele ti na: na trgu 25; v mesnicah 30; jetra 22 — 23; pljuča 12. Svinjina: meso na trgu 32 — 33; jc* tra 35; meso v mesnicah 33 — 35; sla* r.ina na trgu 32 — 35; salo 37; v mesni* cah: I. 35; II. 33; sveža mast 38 — 40; prekajeno meso na trgu 40 — 45; v mesnicah 40 — 55; soljena slanina 33. Salama: fina 50; slabša 30. Perut* nina: kokoš 50 — 65; puran 140—150; piščanci 25 — 30. Jajca: 1.25 — 1.50 komad. Mleko: 4 — 4.50; sirovo ma* sio 50; čajno maslo 88. Kruh: beli 6.50 do 7; črni 5.75. Moka: «00» 5.50; «1» 5.25; krušna 5; ajdova 6.25; koruzna 3.50 koruzni zdrob 4.75; pšenični zdrob 6.50. Sladkor: sipa 25; v kockah 22; moka 22. Druge življenske potrebšči* n e: fižol 6.50 — 7.50; v stročju 8 — 10; ečmenček 6 — 6.25; ječmenček drobni 8 — 11.50; krompir 1.50; krompir novi 3; sol 4; namizno 26; bučno 34; petro* lej 7 — 7.50: milo 15.50 — 17; kava 48 do 56; žitna kava 10 — 16; riž 7.50 — 11; makaroni 12; vžigalice 0.95 — 1; leča 9 _ n; grah 9 — 10; grah v stročju 8; orehi 10; orehova jcdcrca 40; čebula 3 do 5; česen 10; salata 30; kumarce 10; črešnje 8 — 9 (kg); ohrovt (glava) 2 do 4; koleraba (komad) 0.25 — 1; karfijola (komad) 3 — 6. Dunajska borza za kmetijske pridelke (9. julija). Tendenca dunajskega trga se jc v skladu s čvrstimi prekomorskimi poročili in s stalnim naraščanjem cen v Madžarski in Jugoslaviji istotako učvr* stila. Obseg kupčije je nespremenjen. Notirajo za kg vključno blagovnopro* metni davek ab Dunaj v aK: pšenica, domača 3100 — 3150, Madžarska s Po* tišja 3375 — 3425; rž, domača 2775 do 2825; ječmen, domači 2975 — 3125, če* škoslovaški 3200 — 3400; turščica 2600 do 2700; pšenična moka «0», domača 5700 — 5800, madžarska ss 5300 — 5600, s 5100 — 5400; otrobi 1750 — 1800 aK. Radgoni. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni bo 31. t. m. ob 9. Rok za oglasitev traja do 28. t. m. — Jugoslovansko-mmunska prometna pogajanja so se pričela v Beogradu v svrho ureditve železniškega prometa med obema državama. ,„.„.________ — potrjena sprememba pravil Merkan- smer se je razvilo tllrze banke v Kočevju. Ministrstvo za tr-* " govino in industrijo je potrdilo spremembe pravil Merkantilne banke v Kočevju po sklepih občnega zbora z dne 12. avgusta 1923. Spremembe se nanašajo zlasti na povišanje delniške glavnice na 3 milijone dinarjev, potem na možnost nadaljnjega povišanja glavnice do 10 milijonov dinarjev brez p . vhodne državno odobritve in na povečanje števila članov, upravnega sveta. — Redni občni zbor ima Jugoslovanska industrija olja in barv, d. d. v Ljubljani dne 24. t, m. ob 11. v prostorih Jadransko -Podunavske banke v Ljubljani. = Nova izvozna družba za prodajo jajc se je osnovala v Varačdinu. Pri podjetju bodo sodelov-ali vodilni činitelji trgovine z jajci iz Čakovca. — Transporti žive živine preko meje brez spremstva. Zagrebška direkcija opozarja, da je spremstvo žive živine obvezno samo v notranjem prometu. Po tej določbi se transporti žive živine za inozemstvo tudi preko domačega ozemlja no spremljajo. — Dunajske insolvence. Z Dunaja poročajo: Konigs-Gliihlampen-Iudustrie A. G., ustanovitev Bratov Novak, je zaprosila pri deželiiein sodišču za otvoritev poravnalnega postopanja. Pasiva znašajo 6 do 8 milijard aK, a aktiv skoro ni. = Poljski izvoz sladkorja v Anglijo. Poljski ministrski svet je dovolil izvoz 150.000 ton sladkorja v Anglijo. S tem je omogočeno posojilo angleške finančne skupine Poljski, naprej 1.5 milijona funtov. Poljska pričakuje letos tako obilno produkcijo sladkorja, da bo mogla izvoziti 20% vse produkcije. — Nezaposlenost v Madžarski. Kar sproti raznim vestem o velikem številu nezaposljenih v Madžarski poroča »Pester Lloyd«, da je nezaposlenih skupno le okrog 24.000, to je okrog 5% celokupnega industrijskega delavstva. pred celim svetom romansko telovadno metodo in vzgojo. Sokolstvo se bo na drugi strani, zastopano po Čehih in Jugoslovanih potrudilo, da obdrži sloves, ki si ga je priborilo že na tolikih tekmah. Naši sokolski vrsti, ki jo vodi^ na to tekmo savezni podnačelnik br. inž. Pože-nel, želimo največjega uspeha. Sokolsko javnost pa vnovič pozivamo, da gmotno podpre ekspedicijo v Pariz, kajti stroški so veliki. — Zdravo! J. J. Sokol Stanje ruskega poljedeljstva Da se more preceniti stanje ruskega poljedelstva, je treba primerjali zadnje podatke o obdelani površini polja, to je podatke iz leta 1923., z onimi iz predvojnega leta 1913. Ako se vzame, da je bilo leta 1913. stanje 100 odst., dobimo pšenica rž oves in ječmen proso in ajda turščica krompir lan in konoplja solnčnice r krma Zlasti značilno je za rusko kmetijstvo, ida nridelovanio ošenice še ui doseelo. niU 1922 1923 v odstotkih 43.2 49.2 83.4 95.3 44.8 58.8 171.1 150.0 277.8 177.8 58.1 71.0 65.0 70.0 212.0 222.2 37.5 168.8 — Trgovinska pogajanja z Italijo potekajo zopet povoljno. Iz Beograda poročajo, da pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo potekajo zopet ugodnejše, odkar sta obe delegaciji dobili nove instrukcije. Italijani so v glavnem sprejeli zahteve naše države, kar se smatra za povoljen uspeh naše delegacije. Tarifni del pogodbo je v glavnem že dogotovljen, dočim se bo trgovinski del dovršil najbrž do konca t. m. — Nove podružnice čekovnega urada. Kakor poročajo iz Beograda, čekovna služba zelo napreduje in kaže potreba otvoritve novih podružnic. Promet čekovnega urada in njegovih podružnic je znašal prošli me-sec 2.5 milijarde dinarjev. Ministrstvo za pošte in brzojav namerava v najkrajšem času otvoriti nove podružnice čekovnega urada. = Vzroki odgoditve Beograjskega vzorčnega sejma so po vesteh iz Beograda nastopni: Ministrstvo trgovine in industrije ter ministrstvo pravdo delata glede razsta vnega prostora, ki je njuna j last, velike težkoče. Razen tega obstoje I težkoče v pogledu finančne podpore sej-| ma s strani ministrstva za trgovino in ! industrijo. Proračun predvideva kredit | za velike sejme in razstave v znesku 800.000 Din. Ta svota pa je po večini že izčrpana za velika sejma v Zagrebu in Ljubljani, tako da za Beograd ni ostalo skoro nič. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Vaupotiča, mesarja, pre-kaievalca in trgovca z živino v clomr Tekme mednarodne telovadne zveze in olimpijada Jugoslovanski sokolski savez je član mednarodne telovadne zveze, katere sedež je v Bruxelleu; njen predsednik je sivolasi N. J. Cupčrus. Udeležili smo se že pred vojno tekem v Turinu, Parizu, Luksemburgu, Pragi, ki jih je priredila imenovana zrveza. Leta 1922. se je vršila tekma mednarodne telovadne zveze o priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani, kjer si je priborila jugoslovanska sokolska vrsta 2. mesto. Na teh tekmah nastopi iz vsake priglašene države po ena vrsta obstoječa iz 6 telovadcev in 2 namestnikov. Tekmuje se ne samo na orodju (drogu, bradlji, konju itd.) temveč tudi v raznih telovadnih panogah tako zvaiie lahke in težke atletike, n. pr. v skoku v višino ali daljino, v skoku ob palici, teku, metanju krogle, plavanju, dviganju bremen i. dr. Sodniki se ravnajo pri sodbi po tekmovalnem redu M. T. Z. Vsak poedini tekmovalec mora doseči na vsakem orodju za obvezno in prostovoljno vajo največ po 10 točk. Po končani tekmi se prisodi prvo mesto oni vrsti, ki je dosegla največji procent vseh dosegljivih točk. Pri tekmah M. T. Z. nosi stroške za vrste poedi-nih držav ona telovadna zveza v čiji dr žavi se tekma vrši. Olimpijade prireja glavni olimpijski odbor, v katerem so zastopniki 42 držav. Ta odbor stopi v stik z raznimi medna rodnimi športnimi in telovadnimi zveza mi, da določi program in kraj olimpijade. Pri olimpijskih tekmah je čista telovadba na orodjih strogo ločena od drugih telovadnih panog in športov. Iz telovadbe na orodju se bo tekmovalo na letošnji olimpijadi na: drogu, bradlji, krogih, konju na šir z ročaji, konju vzdolž, konju na šir brez ročajev in na vrvi. Na vsakem od teh orodji napravi tekmovalec po eno obvezno in eno prostovoljno vajo. Vsaka država pošlje na to tekmo vrsto 8 tekmovalcev in 4 namestnike; za vsako vajo je mogoče doseči po največ 10 točk. Pri vsakem orodju so po trije sodniki, ki se med seboj lahko posvetujejo in potem glasno povedo število doseženih točk vsakemu tekmovalcu. Pri sodbi za obvezne vaje velja v glavnem tole pravilo: 2 točki se prisodi za pokaženo izvedbo vaje, 4 za srednjevrst-no, 6 za zadovoljivo, 8 za dobro in 10 točk za dovršeno izvedbo. Za poljubne vaje se prisodi: 2 točki ze lepoto vaje, 2 točkk za originalnost in kombinacijo, 2 točki za težkočo in intenzivnost in 2 aH 4 točke za dobro, oziroma za dovršeno izvedbo. Način sodbe se določi v podrobnostih in definitivno na sestankih sod nikov pred tekmo. V ostalem pa velja tu di tukaj tekmovalni red M. T. Z. Jugoslovensko Sokolstvo se udeleži le tos prvič tekme na olimpijadi. Borba za prvenstvo bo huda in ostra, ker je treba upoštevati, da bodo napeli Francozi in Italiiaoi sao «y.oie moči. . ua uveljavijo V Zagreb na SokoJski zlet! Avgusta mcseca. torej čez mcsec dni bo v Zagrebu veliko sokolsko nacional* no slavje. V dneh od 15. do 17. avgu* sta se vrši v Zagrebu II. sokolski zbor in z njim spojeni veliki sokolski zlet, ki bo pokazal s svojo številčno močjo, da naše Sokolstvo trajno napreduje. Tisoči in tisoči prijateljev Sokolstva, narod* nega in državnega edinstva se priprav* ljajo na pohod v Zagreb. Šc več, tisoči čeških, poljskih, lužičkosrbskih in ru* skih Sokoiov prihiti v obisk k bratom, tako da moremo reči, da nam bodo dne* vi 15. do 17. avgusta v Zagrebu triumf slovanske misli. Vsi brez razlike, ki ko* ličkaj utegnejo, naj prihite te dni v Za* greb: naše Sokolstvo bo položilo račun o svojem delu ter pokazalo svojo moč in vrednost. Čas do teh velikih dni ni več daleč. Vsakdo, ki čuti z našim So* kolstvom, ki je iskreno odušcvljen za narodno edinstvo, ta poleti v Zagreb, da se baš tu čuje v sokolskih dneh inoš* ka sokolska beseda. Podprimo naše So* kole v njihovem težkem in mučnem dc* lu za narodno edinstvo, pomagajmo jim da venčajo svoje delo v Zagrebu z uspe hom. Naj sc povsod, kjer je še kaj pa* triotičnega čuta in ljubezni do domovi* ne, zbere vse okoli sokolskih društev in naj pohiti v Zagreb. Sokolski zlet v Za* grebu mora biti manifestacija vsega na* roda, nanj morajo pohiteti vsi, ki ho* čejo vzpodbuditi one, ki so klonili. Na* ša nacionalna misel se mora tako mani* festirati kot sc to spodobi naši ljubezni in onim žrtvam, ki so storili veliko delo ujedinjenja. Zlet v Zagrebu bo zbral okoli sebe vse brate iste krvi od Triglava do Vardara, od plodne Vojvodine do sinjega Jadra* na. Zlet v Zagrebu je revija naše nacio* nalne zavesti in moči. Eno in drugo — sokolski zbor in zlet — treba da sta dve svetli točki v zgo» do vi ni našega Sokolstva. Po enem in drugem nas bodo sodili tisti, ki nas lju* bijo, kakor tudi tisti, kateri nas nc tr* pijo. Zato vse v Zagreb, da bo delo po* polno in dostojno vseh nas! V kratko: Zagrebški zlet mora biti ma nifestacija slovanske misli, iz katere čr» pa vsak poedini naš državljan kakor iz skupnega vrela svojo moč za bodočnost Letošnji zagrebški zlet mora doprinesti k pojačenju naše nacionalne zavesti in gojenju naših skupnih etičnih in moral* nih načel. Vsi ti razlogi govore za udeležbo na zletu. Naj se zato vsakdo prijavi za so* delovanje pri svojem najbližjem sokol* skem društvu, kjer dobi vsa potrebna navodila glede odhoda v Zagreb. Za pot na zagrebški zlet so dane take ugodnosti, da je vsakemu omogočena udeležba: znižana jc vožnja na železni* cah in parobrodih, brezplačna jc skup* na nastanitev in hrana skoro zastonj. Ker bo v teh dneh naval udeležnikov na zlet v Zagreb velikanski, bodo vozili posebni vlaki iz vseh krajev naše države Ne bojte sc torej prevelikih stroškov niti težave potovanja. Vse to je odstra* njeno. Sveta patriotska dolžnost nam nalaga, da pohitimo v dneh od 15. do 17. avgusta v Zagreb, da tudi s svoje strani pomoremo k zidanju velike stav* be našega narodnega in državnega edin* stva. Zlctni odbor. Sokol I. v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vrši 3. avgusta okrožni zlet na Ježici. Udeležba obvezna; kdor ima slavnostni kroj — v kroju. V nedeljo IS. t. m. je okrožni zlet v Domžalah; železniška zveza zelo ugodna. Članstvo se vabi na udeležbo. — Mednarodna tekmovalna vrsta odpotuje v soboto 12. t. m. ob 5.24 z glavnega kolodvora v Pariz. Celi vrsti, v kateri so tudi naši borci bratje Derganc Stane, Porenta Ivan, Lovšin Evgen in Zupan Oto, želimo vso srečo in do veselega svidenja! — Zdravo! Načelnik. Stiridosetletnica čeških sokolskih žup na deželi. V juliju 1864. je dr. Tyrš položil prvi temelj za ustanovitev sokolskih žup. Ustanovil se je < Praški Sokol -. Ustanovitev podeželskih žup pa je avstrijska policija in vlada prepovedala tja do avgusta leta 18S4., ko se je vendar posrečilo ustanoviti v Kolinu na Labi tZupno jednoto Kolinsko», ki je prva sokolska podeželska župa na Češkem. Šport Olimpijada Lahkcatletska tekmovanja na oDmpl-jadi se nadaljujejo ob izredno velikem zanimanju občinstva. V stadionu v Co-Iombesu se zbira vedno velika množica gledalcev, ki je mnogokrat večja, kakoi jc bila pri marsikateri nogometni tekmi, V nastopnem objavljamo nadaljnje rezultate, ki so bili doseženi do srede: V petoboju je zmagal Finec Lethonen s 16 točkami pred Madžarom Somiay z s 18 in Amerikanccm Le Gendre z 20 točkami. Zadnji je v petoboju pri skoku V, daljavo postavil nov svetovni rekord z 7.765. 110 m z zaprekami. Amerikanci so malo razočarali. Njih stil ni odgovarjal pričakovanju. V predskokih so zmagali Kin-sey (Amerika) 15.4, Chriesternsson (Švedska) 15.4 in Amerikanec Gutherin v 15.2. V finalu je zmagal Kinsey s 15 sek, 2. Atkinson (Južna Afrika), 3. Peterson (Švedska) 4. Chriesternsson in 5. Auder-son (Amerika). Finale 3000 m steeplechasc (tek čez, umetne in naravne zapreke): 1. Ritola (Finec) 9 :33.b, 2. Katz (Finska), 3. Bon-temps (Francija), 4. Eryk (Amerika), 5. Eck (Finska), 6. Montagne (Anglija). Prcdieki 1500 m: Zmagajo VViriath (Francija) s 4 : 13.S pred Luomo (Finska); Sperovv (Amerika) s 4 : 24.6 pred Loveiem (Anglija) in Nurmi (Finska). Nadalje so se plasirali za finale Scherrer (Švica), Spencer (Anglija), NVatson, Hahn in Bukcr (Amerika). Finale 200 m: 1. Scholz (Amerika) 21.6, 2. Paddock (Amerika) za prsa, 3. Lidell (Anglija), 4. in 5. Amerikanca Hill in Norton, 6. Abrahamson (Anglija). Kakor vidimo, sta pri finalnih tekih na' 200 m in 110 m z zaprekami zmagala Amerikanca. Posebno iznenadenje je bilo, da so se na 200 Amerikanci revanžirali za svoj poraz na 100 m Abrahamsonu, ki so ga potisnili v tej disciplini na zadnja kvaliiicirano, t. j. šesto mesto. V nnalu na 110 m z zaprekami pa je Chriesternsson, ki ie veljal kot favorit, prispel ko« četrti na cilj. . Skok v višino ob palici: Kvalificirajo se za iinale Amerikanci Barnes, Broker, Graham, Spiron, Kanadijanec Richard, Belgijec Heluriglan in Dar.ec Peterson. Pešhola na 10.000 m: Iz predtekov sc kvalificirajo za iinale Bosatre in Pavcsi (Italija), Goodvveen (Anglija), Clermont (Francija) in Henkle (.Amerika). Avstrijski prvak Kiihnel je vodil v lepem stilu, pa je diskvalificiran pri 3000 m od angleškega sodnika Broockmana, kar je pri publiki vzbudilo veliko nejevoljo. Kuhnela je občinstvo živahno aklamiralo. Pri 3000 metrov, ko ie bil diskvalificiran, je vodil že z 200 m. Avstrijci so protestirali, njihov protest pa še ni rešen. Službene objave LNP- (Iz seje upr. odb. 4 t m.) Na podlagi § 10. opč. prav. se dovoljuie igralcu M. Rozmanu takojšnja nastopanje v vseh prijateljskih m mednarodnih tekmah za SK. Prtmorje - Po-deluje se igralcu Pečniku (Jadran) ukor, ker vkljub opominu ni prisostvoval sen podsaveza. Na izpraznjeno mesto v kazenskem odboru je izvoljen odbornik g. A. Rajgelj. — Tajnik I. Naši plavati na olimpijadi. V sredo so naši plavači, šest po številu, pod vodstvom g- Esapoviča odpotovali v Pariz. S K. Trbovlje : S. K. Red Star (Celje). Priliodnjo nedeljo ob 4.30 popoldne igra 5 K Trbovlie v Celju prijateljsko nogometno tekmo s S. K. Red Star. Tekma obeta biti zelo zanimiva in kljub temu, da je S. K. Trbovlje Ušel iz prvenstvenih tekem kot prvak II. razreda, se bo moral zelo potruditi, da doseže zmago. Športne prireditve v Radečah pri Zidanem mostu. Novoustanovljeni SK. Radeče priredi v nedeljo 13. t. m. športni dan, na katereca sporedu sta poleg zabavnih prireditev tudi štafeta 4 X 200 m ob pol 12. po trgu in ob 17. nogometna tekma s S. K. Brežice. SK. Primorje. Danes ob pol 21. seja upravnega odbora, nato seja poslovnega odbora. — Tajnik. SK. Slovan v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se v polnem številu udeleže sestanka rednih članov vseh sekcij, ki se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri Lloydu. Dnevni red: izredni občni zbor. Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutra>. Odgovorni urednil. Fr. 3 r o i o t i i Hsk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani n Ali ste že poslali na- H ! ročnino za „Mro": Ljubljana 10. jnlija 1924 poročilo Ljubljana 306 nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 763 8 7649 7560 764 7 Zračna temperatura 15 3 26 4 203 16-0 Veter brezvetra sev. zapad Oblačno 0—10 jasno jasno Padavine mm 7-3 V Ljubljani barometer višja temper. višji Dunajsko vremensko poročilo: Vsled zasukanja vetrov proti severo * zahodu in nastopa depresije sc je pojavilo v Avstriji deževje. Edino na Nižic Av* Solnce vzhaja ob 4-13, zahaja ob 19 57 strijskem in deloma na Gornje Avstrij« skem ni bilo dežja. Napoved za petek: Vreme se bo nadalje zboljšalo. Pričako« vati jC trajnega lcpeila vremena Fr. Stiplovšek: Stari Maribor : nego mi ia imeli drugačno nazore o i Hodoninu, je češka kritika hvalila. ; kot umotr o?ki največ samo»>iklosti. menijiva stanja z njih nemirnimi barv- kov. StWov*efe je šel najinPe in ujmi refleksi in begotnimi sencami, se!tudi v tehnik mora iesorezec poglobiti v tajne linij ! č"m prof. Ootič ocla?a preveč na^cc in' kontur. Les je trdovraten, konzerva- loto in vidi predvsem ba^e. se Fino tiven: umetnik ga obvladuj z več''irn j P teln mnoro bavi s detajli ki jih f>> trudom. Zato pa nam dober lesorez da;a na nekak trd. germanski način, z ravno v starinskih motivih najbolj raz-'ostrimi konturami in mehoma "reveč odeva ostanke minnlesra. V enostavno- dekorativno. Po m<-?»m ukusu te rti svetlobe in sence leži skrivnost! HovSek nalb^i zadel nravo nmene-st- no vsebino historičnih ob^kro". d-tl ;lo2e. tesno v prostoru natlačene biift, ie trdi svoiim lesorezom rrm-eč živ- j oririnalna vrata in razni ornamenti — predmeta. Atlasi nmAhiiU Frsnin S f ! n I o v - letnim tio-rieiora r>o>ača dojem star ca !ima na sebi /.laovsici sioip, to t1- —-- - , - , T. , n -,.__- gT-tenSt in poK-ih lKi- oko*-«, od katere Stiplovšek ai podal kaj Fortura! Luergija je Ma, ki gaje easa m, t n leoot in poz m i. , ^ premalo, a »ol£r- i:, ie j privedla k težko dostopnemu «sras« dvi-mil učinkovitost nad strehe m"le- na goriv čigar senca zdaj pa/Ja na pot če~a samotarja. Izredno dobro ie za- njegovega življenja. >aj bi mu ta dr ta hiša v Grajski vtis, z nj mimi lo-j energija pomagala premagovati se na- žami. Stiplovšek di. Oboki, ki segajo čez ozko ulico, nepravilne obliko zidov, nesimetrično razvrščena okna. skriviiene strehe z visokimi dimniki, fasade, balkoni in j daljuje zapreke in jih pretvarjati v ča-i se ne bori's svt.fobo. D.i-' robna sredstva za dosego ciljev, ki fe eenci. Senca mu jt ali po-1 eevajo kakor bliskavic* na. daljnjih. _______t .-. r/< . i cattio 1 ra //vip.rih fjhzoriih. jo prednost —-------... ,, , .„ , ... polnoma črna ali pa dobi s finimi lini- j sornaj razodetah obzorjih, jami čisto poseben značaj. Te linije, I B. Borko. 1 '> i | ..Doplseranja" I le „ieBlt»e" s mc2 besstii J 1 Din B.«... ...k. W par Za .nop»..n|^ I« _2enltve- « c^una vsoks beseda 1 Tin - Prtr.hMl.lo » I. mali oglasi, ki aUrSj PI.U* «. Mko .udi • znamtah Na »prafanja ndenvarja oprava i®, C. j. vpraiaoju priložena znamaa «. odgovor »*r manipular.lls.ka prlstjojbtna lil tlim Za zdravnike! Proda sa po Izredno ugodni ceni kompi. (38 lepo ohra-ajeDlb, trdo vezanih knltg) bnciklopcdija v Zterosaoa Allsem. u. srerlello Tborapla (II. Izd.). Cenjene ponndbo na upravo „Jutra" pod Slfrn ..Zlcmaaea". 110(55 Edino M piftAc.HI * Dav Uč"eijica ' 'avi ja katera bi hodila na dom, ae Išfio za mlado deklico. Po-m:ui)e /. Uf.uuuc po^u^ev . >d „ličltoljlca" na upr. »Jutri" 141,3 Instrukcija daje par profesorjev. Prijave z označbo predmeta in razreda na upravo „Jutra'* pod „.PonavlJalEl Izpit". 14143 Provizijski "otniki dobro verzlraul !n vpaljanl, se iSCejo. ..Demas", Eksport ; zobotrebcev, Velike La'co. 140a>3 . ^ .' » ur'?. Več svilenih oblek 1 novib. elegantnih, te po j ugodnih ceuah proda. Naalov | ' pove uprava „Jutra". 140y3 Rabljene stebre Steiaže in pulti In telezno ograjo za konjski hlev, kupim. — Ponudbo pod za specerijako In manutak- ^Konjaki hlev 100" na ':pr. turno trgovino, ae prodajo po .Jutra", usodni ceni. Naslov v ut-r.i\I „Jutra". 14145 krep čilo hrane nadomesti in prekosi okus in redilnost mesa v hrani. 1105T Zaloga klavirjev in pianlnoT. najboljših tovara1 Bosendorfer. Ciapka. Ehr-Lar. Sch 14159 1 ena na damo 7/8. iz zbirke-.. ! ljubitelja, za slepo ceno po eoo, 200, 1200 in 1500 Din. želi vstopiti v trgovino s mešanim blagom liletna deklica z oaemrazredno f-olo. Naslov : Frai.c Trbovlje I, Kuduifekl liousuni nosa Po ugodni ceni se radi pomanjkanja proetc-ra proda amerikanska pisalna miza in omara za atfte, večjo množino stolov, ku-o ljudsko jjlnjska kredence In roini c Cuklatl, voziček na . koUea. Naslov pove uprava „Jutra". 14002 --------- -- . --------rcnuuo. na upio.u Xlju. i »ai^-m:, — -- .-r— — TJ.. , ^ c,- proda. - Naslov pove uprava d ..Mofcate vreče". 13063 ugodni ceni 80.000 Din. — vsaka laae e popilnoma ee- „Jutra". 14147 _______Naalov pod ..Napredek" pri paratUm 'hodom in elekir , ;orlJc — -------— upravi ,.Jutra". 14004 razsvetljavo, ae odda. Odda- _______ Lesena stena z vrati ln predaii se ugodno proda v Gradiiču št. 7/1, levo. 14162 Blagajr.ičarka vestna, zmožna slov. in cem-fckega jezika ter vseh pisar-! nišKlli del, z VetlcLIio plukeo, Vmll nipn ' ieil plemeniti sedanje mesto * P^a^JC" Ponudbe na npravo ., Jutra" ali reduciran orožnik, ki bi pod ..Biagajničurka 990". bil epoaoben nastopiti mesto 14024 obkruaika na posestvu pri 1 Ljuoi.aiti, sprejme. Po- 1 goji: oženjen, brex otr Jk, a iena hi Uiura.a ..»d:ti kuiii-njo za posle. Oskj*Da v niii. Ponudbe z aahtevo plače na : M. Uolniear. restaviater na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 140S8 Sprejmejo se takoj: iva natakarja-donašalca. dve ppretni natakaric, dunažaiki, rsi pro-u doori piaci. Nauajje fo aprejme vajenec ia gostil-Dičarsko obrt. Osebno t-re,i -Fta\'ti se je všas dan od 10.-13. ure r- sta. ra' 'ji aa plainem kolodvoru v LJubljani. 14087 Kuharica priletna ln pametna, katera bi tudi znala vrtna dela opravljati, ae sprejme za takojšen nasu-p ali pa s 15. Julijem k majhni družini brez otrok. Piača po dogovoru. — Naslov pove uprava „Ju;ra". 14000 Učenec poiitentb staršev, ob lastni oskrbi, ae sprejme v manu-faktutno u^ovino v Ljubljani. Ponudbe pod ..Prida st 1C0" na upravo ..Jutra". 11085 Kn?igovodja- bllanclst s trgovsko, eksport-nn, bančno in tovarn, prakso, z znanjem italijanščine, francoščine in nemščine, žel! pre-mcnlt! mesto. Dopise - a -sloviti na m.ravo .JTutra" peni značko .Temeljitoet Z04'. Krojaški pomočnik z dežele, želi v svrho boljša strokovne izobrazbe nasiopiti pri mojstru v mestu. Valentin ^oljanSek, Žirl. 14137 Dc';ie staro 17 let, išče mesta k boljšim starejšim ljudem - R pomo'-, v svrho da Ee priuči kuhi. Zna tudi nekoliko Šivati. — F. Bibič, Pižece 23 pri Brežicah. 140S9 Motorno kelo siBtem ..VVanderer", 3 konjske sile, v popolnoma dobrem stanju, prodam za Din 8750. Nač Roža, Slov. Ja-vornik. 14017 Trgovska špec. oprema malo rabljena — sa ugodno proda. Vprašanja pod šifro .,1000" na upravo „Jutra". 14001 Prodam motor popolnoma nov, 110 voltov, četrt KS., tvrdke ..Elektro". Naslov: Rimska cesta 6/1, 1 Leonov. 14104 B.>bS a nuji vsako množino Srtfio Pclolk I drog Ljubljana, Mstsikova aiieilJ. Katarina. Tr-1405U Jo so stalnim boljšim gospo- , dom takoj, ev. 1. avgusta na ; Blelvvelsovl ceatl 27, II. nad. 1 14114 Pristni češki sukanec lanen, tvrdke Langer, štev. 40, SO, 100 in 110, sa pod | tvorniškiml cenami prodala j v prodajami Osrednje čipkarske zadruge Pod Trančo št. 1. 14038 Predam omaro 8 predali ln eno visoko 17 trdega lesa. Naelov v upravi ; ,.Jutra". 14163 1 ~ I Trčan med Pohištvo 1 cvetlični, is lastnega čebel- Belo spalnico tn kuhinjo, -o njaka. po 20 Din kg, proda proda. Naslov peve uprava veietebeiarstvo B i a ž 9 v a c, ,,Jutra" v Mariboru. 12S7S Piskorevci. vla Djakovo. Hr- ______ __________ vatska. 13836 I oprav Posestvo 1 oral zemlje, hiša s dveroa-aobama. lep gozd tn vinograd. vse v dobrem stanju, se proda po nizki ceni zaradi preselitve za 60.000 K 25 T1?"^?,.^" ia tas od dveh do treh u.e-staje Poliean« Jot Walland ^^ z pnsieljarca železničar, Poljcace. 14161 2a zakonca- f9 WClSo6e s po-| sebe'm vhodom in električno razsvetljavo v sredini ali v neposredni bližini mesra. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Svetla ln prostorna soba". ..... _ ______Opremljeno sobo radi' preselitve za 60.000 K. proslorco in BvetIO „e t Sče V«l>a 'n a c V mlnllt Ofl fui - ..... Pes volčje pasme (dva meseca star, se proda," kakor tudi čistokrvni lilevoi pinč (Staliplntach), psica 1 jeto stara. Naelov pove upr. Jutra". 1415U Dobro ofcranj. pohištvo je poceni naprodaj. Nasiov pove uprava .Juua". '4114 Lena spalnica se poceni proda. Naslov upravi ,,Jutra". 14122 Kupiti ali prodati vil«, stanovanjska, trgovske tn obrtne biše. kmetska posestva. graščine, žage. mline, stavbne parcele itd. oddati ali najeti Btanovanje. sobe. trgovske ln obrtne lokala Mlad trg. pomočnik začetnik, igSe službe v želez-nial, manulakturi ali jalan-terljaki trgovini, rad. p.ak-se v tej stroki. Rcflektira aa samo na službo v mesru. — Ponudba pod ,,Priden in vesten 21" na upravo „Ju:ra" Vajenec za krojaško obrt, se sprejme — najraje brez hrane in stanovanja. Simon Klimanek, Ljubljana, Seleuburgova ul. ?t. 8. 14076 Wanderer motor dobrem stanju, sa poceni TOJ3 proda. Naslov pove uprava __________„Jutra". 14047 Gospcdična s 3 razredi meščanska §clo ln nekaj trgovske izobrazbe, želi mesto v kaki pisarni ali Posebna prilika! lfeyers Konv. Leiikon (6. in zadnja izdaja, 23 zvezkov v polusnju vezani, kot novi) se Mevers Konv LesikOn ugodno proda. Naslov pove ',lcJcri> »vtniv. ucai^v/u upiava „Jutra". 14094 vel. Izdaja, 24 orig. zvezkov, ______ _____kakor tudi mala Izdaja v 6 ....... j orig. rvezklh, Tausend und najeti ali Oddati pOSOjllO PchiŠtV'0 eina Nacht, umetna boga*o moret, najuape*neJe le potom Hrastove spalne Bobe s psiho Uustr Izdaja v štirih orig. «Pcsest-> 7000 Din. - Barvane sobe zvezkih - Die Wunder der «|-usesii» 3000 Din. — Posamezne oma- Natur, 3 krasno llu«inrani Realltetna pisarna. <1 s 0- «. re K50 L>'n — Postelje 275 zvezki — Valvasor. Kraln, 2. v Ljubljani, Sv. Petra t Z4. Din"- nudi na obroke ml- izdaja, origin. vezava, 4 zv. i 1022-a I aaratvo Zupančič Franc, - Valvasor, Kraln K- Kam------- Glince St. 20 Vič. 14067 'hen, orig. 5 jvezkov. krasna ______vezava In več drugih si"v In | Posestvo t nemških knjig, ae dobi 2 veliki sobi za pisarno v sredini mesta (aa Marijinem trgu) z elektr. razsvetljavo ln telefonom, so oddasta. Ponudbe pod šifro ..Telefon" na upravo .Jutra". 14066 Gostilno vzamem v najem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Prometna gostilna". 14020 2 nemška prepeličarja ftletokrvna, dolgodlaka, stara 2 meseca, proda Rudolf 14116 | HlebS, trgovec v Kranju. 14103 Kdo bi financiral izum izdelovanje istega lz litega železa in medenine. Prijavo Amaler-fotografi, pozor! , . ■■ , .... Za Izvršitev vseh del so pri -na upravo .Jutra pod šlfrt. . fotograf Huson Uib-„Izum 10./VIL 921" 141G5 ',cr - I ME I - " Dobro idočo trgovino z mešanim blagom Iščem na deželi, event. tudi z gostilno, najraje v ljubljanski okolici, za takoj ali 6 1. avgustom. Conjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Podjeten". 14021 Delavnica se takoj odda. — Pojasnila daje B očka j, Kolodvorska ul. št. 29. 14073 Ljubljana, Valvazorjur 950 Klopca! Ves 6em iz sebe. ker no vetn Dve gospodični knjigarni Urban Horvat v industrijskem kraju, ob- Dobro idoča nekarija Dražbeni oklic. Dne 21. julija 1021. se vr?l b pričetkom ob 14. uri Javp^ ^ ^ dražbena prodaja izvršilne in kako je! Pridi kmalu." 111C5 konkurzne mase prczadolzen- _ ' ___i ca Morica Dadlou. mehanika " i v Mariboru, Vetrinjska uli''a. 18 ln se nadaliuje isti Pošlji kaj I Znamenje. ranny Barle> , r _ notar kot sodv i komisar. 14108 fprejme proti ulačilu Sever 4 IComp.. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 14053 pod ..Vesten 35" ..Jutra". na upravu -.1134 Trgovske pomočnike dobro izvezbane, sprejmem v stalno službovanje. Ponudbe pod „N. N." na upr. .Jutra". 13850 Postrežnico ki b! opravljala vsa hišni. "Is, CT.ožtio tudi kuhanja, st-i^rnua. _ iiBiM{.,la piaca -OC Din ,n rEa oskrba. _ Ponudbe na naslov: E. Mi-llokrice, Jesenice 14131 bal ivieti, rb Savi. Sfc"-s'ičrta natakarica spretna, se sprejme takoj kot plačilna natakarica. -Nci-Vina |...treliii« 1'^iniihe E sllk.^ na Grajsko res-evra-čijc. Bled 1. 11722 Strojepiska začetnica, liče službe. — Ponudbe po.l ..Zanesljiva 3" na upravo „Jutra". 14130 Perfektan knji"ovcil| i j dobro verzlrar, v vaeh pisarniških opravilih, korespon-dent v fratic.. angl., nem. in v jugosi. jezlklu, išče opra-v i la za popoldanske ure. — Ponudbe pod ..Knjigovodja" ( na upravo ..Jutra". 14107 Krojaški pomočnik ieii takej nastopiti v Bvrbo boljše otrokovne izobrazbe pri mojstru v mesto. Ponudb, naj se pošljejo na nualov: Reven, Dobra£eva 15. poŠta Žirl. 14149 Leno "ohištvo dobro ohranjeno, st poceni proda. Naalov pove unrava ,, Jutra". 14152 Velijo zrcalo (Gardinlcra) se ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra" 14121 stara 24 let. s premoženjem Harošsjte, nad 1 miiijon kron, leli ! Im P. Železniki nad Skofjo Loko Meb|ovano sna2. so5o ^^"IoZm- ; __! Išče samostojen trgovec. - nlčarjem r«>sestnIkoni v sta- ! Cenj. por. u obe e« prosi pod roeti do 35 kt. Naslov_povr , ,.J$jTRO I Malo kmetsko nosestvo „Miren" na upravo ..Jutra", uprava ..Jutra". ts< v Sromljah pri Brežicah Je naprodaj «h 'O.fJO ni.i. — Dopise pod šifro ..Srotnlje" na upravo ..Jutra". 14132 13912 j Veliki in znameniti ..Jotrov" roman S:ek'obnisači (Glassiiilciferl za LJubljano, se sprejni.'.i«. — Naslov nn\e upiava ...Juira". 14138 Provizijski potnik ru domače Izdelke, se Išče. P..nudiie pod ..Provizija' na upravo -Jutra". 14U1 | Krisr Sož? Uši prousll i | Hiior Hoče iiai kupili I Kdsr išcs sisIliB lil S Saj ifiSBlk'3 8 Jlllltl" i ki je vzbujal snlošno senzacijo in ga je vsak dan čitalo z velikansko nestrpnostjo okoli sto-tisoč bralcev je pravkar izšsl v posebni knjigi in iepi opremi. Broš. velja Din 45, po pošti 2 Din ve?. Naroča se v npravi ..Jutra11 ali pri. Tiskovni zadrugi v Ljubljani Gospod so »prejme na stanovanje ln hrano takoj ali pozneje. — Nasiov pore uprava ,,Jutra" j 14157 i Zamenja se stanovanje ' soba s kuhinja In pritlkll-naml v sredi mesta, z enakim tudi na periferiji mesta, preti nagradi. — Ponudbe na uoravr, ..Jutra" pod značko .Ramena". 14153 | Preprosta soba za 2 csebl. ee odda. Nr.tlc,-por« uprava «..Tu'ra". 11151 i Prazno mesečno sobo j ■r trnovskem nkraju, ISfe miren gospod takoj ali pozneje. Poculbe ca upravo „Jutra"' pod „Sol-a Trnovo". 11123 i Elegantno spalno sobo e poeebnim vbodom In uporabo kopalnJr--, se možnosti v bližini . ■ ali t Tivolija. Ponudba z navenoo i-cno naj se pošijejo na upr. : .Jutra* po4 tlfro ..Ravnatelj- i .samec". 11112 1 SMetpearjeva MMn dela. Prevel Oton Zupančič, Sen kresne noči. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Macbeth. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, no pošti 1 Din 25 p več. Othello. Broš. 23 Din, vez. 29 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Julij Cezar. Broš. 16 Din, ves. 22 Din. co pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. Broš. ie Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Knjige se naročajo pr! TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI NJENA TAJNOST. - Prihajala je ura, ko se ima dopolniti tudi drugi del krvave 'drame. Don Luis Perenna je propadel za vedno, sedaj ima priti na vrsto Florenca. Tako je v načrtu zločinčevem. Strašni krvyik je na svojih ubogih nemočnih nogah poskušal hoditi med vodnjakom in Florenco, z obraza pa mu sije divja odločnost, brez najmanjšega sledu usmiljenja. Takšna lica imajo tigri, preden zadavijo in raztrgajo svojo žrtev v džungli. Polagoma se približa zvezanemu dekletu in si jo zopet ogleduje. Potem jo ogovori z rafinirano naslado nad mučenjem: cEvo, golobičica, kakor vidiš, jemljem si iz žepa, iz tele ne posebno lepe tabatiere cigareto, in si jo, evo, prižgem. Ko bo vsa popušena in izpremenjena v modrikasti dim in sivi pepel, takrat, Florenca, bo udarila tvoja ura. Nikar ne odvrni oči od tega plamsenčka, od tega lahnega dima... To so zadnji trenutki tvojega življenja, ki se sedaj izpreminjajo v pepel. Le glej, Florenca, in razmišljaj. Razumi me, kar ti bom še sedaj povedal. Kup kamenja in tako dalje, ki visi strmoglavo nad teboj, je bil že od nekdaj namenjen, da pade. Tudi stari Langer-nault, ki je bil nekdaj tukaj lastnik, je bil tega mnenja. Tudi jaz sem že leta in leta vedel za to in sem brez počitka in z neko čudovito trdovratnostjo pripravljal to staro zgradbo ali prav za prav njen ostanek, da mi bo na uslugo, kadar bom hotel in rabil jaz. Vsakokrat, kadar sem bil tukaj, kjer sem snoval svoje načrte, sem tudi odkopal ali odkril koš kamenja ali kos veže, in danes, to moram sam priznati, zares ne razumem, kako je mogoče, da se ta stara zidina še drži v ravnotežju in da še ni zropotala navzdol. Ali bolje, jaz razumem. Poprej sem odkrušil zadnje kamenje, ki je zropotalo na tla in ves ostanek se je stresel. Sedaj vidim, da drži vso to zgradbo le še zadnji kamenček, in kadar bom odlomil tudi niega, se bo vsa ta gora zrušila, kakor se zruši zgradba iz kart. Samo eno opeko, ki ie zagvozdena med oba kamenita bloka, moram odstraniti. Saj me razumeš, Florenca! Prav majhen košček opeke, opekice skoraj, in oba kamenita bloka padeta. Padeta. Evo, katastrofa. Kako lahko bi koga pokopala pod seboj!* Zver se oddahne, potem nadaljuje: «Evo, saj veš, kaj pride potem, Florenca. Ali se zruši vse skupaj na eno točko s tako silo, da nikomur ne more niti zdaleka priti na misel, da si ti zmečkana pod to gmoto. Al: pa bi se morda tvoj del, na primer noga, mogel videti izpod padlih ruševin, potem bi se jaz seveda pobrigal, da točno odstranim vse sledove vezi, ki jih imaš še na sebi. To se razume. In kaj si bo potem mislila policija? Nič drugega, kakor da se je Florenca Levasseurova zbala pred zasledujočo policijo in da se je semkaj skrila, njeno skrivališče pa je padlo nanjo in jo pokopalo pod seboj. Sledilo bo morda še nekaj molitvic za neprevidno deklico, ali pa morda niti več to... in nikdo r.e bo več govoril, nikdo mislil, nikdo se spomnil na to, kar je bilo in živelo, pa je pomrlo in prešlo. Kaj storim jaz? Moje delo je končano, moja edina ljubljena je mrtva, pa mi ne preostane nič drugega, kot da si napolnim svoje kovčege, da izbrišem za seboj vse sledove, ki bi me mogli tukaj izdati. Celo vse po-gažene bilke zopet poravnam. Potem sedem v svoj avto, nekaj časa ne bo nikdo vedel zame, kakor da sem umrl ali zginil, potem se nenadoma zopet povrnem in zahtevam zase onih dvesto milijonov, saj veš...» Zopet se zločinec strahotno zasmeje, potem dva- ali trikrat popuši iz svoje tleče cigarete, puhne dim od sebe in mirno nadaljuje: «Zahtevam svojih dvesto milijonov dediščine in si jih dam izplačati. Ta del je najbolj interesanten. Zahtevam jih, ker so po vsem pravu moji, in malo poprej, preden se je na svojo škodo vmešal čestiti gospod Lupin, sem ti razlagal, da sem od trenutka tvoje smrti najbolj upravičen in z vsemi pravnimi naslovi opremljen in edini dedič teh milijonov. Kratkomalo je nemogoče, da bi mi nastop moje dediščine branili, kajti naj me sumijo kolikor hočejo, povsem je nemogoče, da bi dobili proti meni tudi najmanjši dokaz. Nikakršna obtožba me ne more zadeti. Sumili bodo, zmajevali z rameni, morda preiskovali, če hočejo, toda stvarnega dokaza ne bo. Niti najmanjšega, dekle! Saj ne vedo niti mojega imena. Nikdo me ne pozna. Kdor me je videl, misli, da sem prav majhen, nekateri pa, da sem izredno velik. Vsi moji delikti so anonimni Vsi moji delikti so v resnici le ali samomori, ali pa se morejd tako razložiti. Ponavljam ti, pravica si bo pri meni kvečjemu zobe izgrizla. Ko je mrtev Lupin in ko bo mrtva Florenca Levasseurova, ne bo mogel nikdo svedočiti proti menL Tudi če me primejo, me bodo morali zopet izpustiti, in sicer defini-tivno in končno. Sovražili me bodo, morda žalili, morda sramotili, morda preklinjali kakor preklinjajo največjega zločinca. Toda, dekle moje, jaz bom takrat imel dvesto milijonov, in s tolikimi novci si lahko pridobiš prijateljstvo najvišje gospode, je-li? Ponavljam ti, odkar je izginil Lupin, je končano vse. Nič ne preostaja, nič razen morda majhnih koščkov papirja ali drugih majhnih predmetičev, katere sem po ne vem kakšni slabosti shranjeval doslej v tej svoji listnici in ki povsem zadostujejo, da mi zavijejo vrat, toda toliko razumen sem, da jih uničim sedaj, tukaj, na tem mestu, pred tvojimi očmi. Evo, in ogorki gredo za Lupinom, v brezno. Tako evo, Florenca, sem sedaj končal z vsemi pripravami. Nikar ne pričakuj usmiljenja, in ne pozabi, da pomeni tvoja smrt zame dvesto milijonov frankov in da nimaš najmanjše nade na kakršnokoli pomoč, kajti Lupin je mrtev, drugi pa sploh ne vedo, kje si. V teh okolnostih, Florenca, ti pa dajem še enkrat na izbero, da končaš to dramo bolj ali manj strašno. Ali sprejmeš smrt, ki je sicer neizogibna, gotova, neodvrnljiva, ali pa sprejmeš mojo ljubav. Odgovori z enostavnim da ali ne! Migljaj tvoje glave bo odločil o tvoji usodi. Ce pristaneš, te takoj osvobodim, nakar odideva takoj ali kesneje, čim se razprši sum policije, Za to bom že poskrbel jaz. Nato postaneš moja žena. Ali pristaneš, Florenca?« Vprašal jo je z resničnim ganjenjem, in z zadržano strastjo, da se mu je glas kar lomil. Po kolenih se plazi do nje. Sedaj jo prosi in jej obenem grozi, ves v pričakovanju, da ga bo njen odgovor navdušil za zadnje dejanje. Tako zelo je bil strasten, da je skoraj s slastjo pričakoval njene odklonitve, ki bi mu dala več moči, da neutegoma izvrši, kar se je bil namenil. Modna maimfaMiiriaa trgovina Janko 3459/a Ljubljana, Lingerjeva- Stritarjeva ulioa prodaja vsled preida letne sezije svojo ostalo zalogo po jako znatno znižani ceni. Lep črn Veletrgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom 4000 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300Dinpr>oda.Ja. Slovenska [iremosokopna družba z o. z. 10" * Ljubljani, WaJfova ulica 1. Veletrgovina OsvaldDokic Ljubljana Sv. Jakoba trg št. 9 priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto „KAL0-D0NT-EUDA" ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah DAMA 667/a se najhitreje moderno in i okusno počeše z uporabo 1098 li Vedno Telika izfcera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Hene», tudi v modnih barvah M. Podbrajšek frizer za dame in gospode, 3t. Petra cesta 32. Aleksandrova 26 (Telefon 334). priporoča trgovcem, da si v lastnem interesn ogledajo skladišče novodošlega pomladanskega in letnega blaga -< P° brezkonkarenonik oenah. Ha skladišču se dobiva vedno češko in italijansko blago. (9V*» V veliki izberi svileni robci. ^' T/Na veliko J; r i 1048» ! Na veiikol KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA CSEJLiJTE - Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče in okvirji, plošče sa umivalnike, nočne omare in kredence. 15 Iztrgala nam je neizprosna smrt iz naše srede vrlega tovariša, gospoda dr. med, univ. Valentina Fisier asistenta zagrebške očesne klinike Ostaneš nam dragi tovariš v trajnem spominu. Ljubljana, 10. julija 1924. Organizacija pomožnih zdravnikov za Slovenijo samo BEPSON gum! pete In potplate. Dajo elastično hojo, so cenejše obdržijo Vaše č2vlj? trajne. Dalmatinska lilet V večjem mestu Slovenije se radi bolezni proda. Zelo dobička-nosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120 do 150 hI vina. — Potreben kapital okrog 250.000 Din. Pojasnila daje: Oglasni in reklamni zavod Fr. Vorsie naslednik, Maribor, Slomškov trg: st. 16. 3474/a Išče se Ker nam je bilo doslej vsled neizmerno bolesti nemogoče izreči zahvalo posameznikom, izrekamo tem potem zahvalo tisočerim, ki so spremili na zadDji poti našega nepozabnega tovariša, gospoda Alojzija Briiiika pripravnika finančna kontrolo na Jesenicah ki je bil dne 6. t. m. zavratno umorjen na Golici kota 1813 v izvrševanju svojega nevarnega poklica. Zlasti se zahvaljujemo vrh podružnici Slov. planinskega društva na Jesenicah, ki je pod vodstvom g. Koritnika omogočila prenos trupla v nižino, godbenemu odseku društva Sokol na Jesenicah, pevskemu društvu Sava, prostovoljnemu nasilnemu društvu na Josenicah in ua Savi, gospodom dr Obersnclu, Rudolfu Osvaidu, inženerju Zehenku, uraduikom glavne carinarnice, orožništvu iu vsem drugim, ki eo nam šli z vso požrtvovalnostjo na roko. Bog povrni! Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob smrit nepozabne mamice, tašče in stare mamice, gospe Filipine Schaur izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu „Vranski vili" za ginljive nagrobnice, ter požarni hrambi in vsem onim, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Žalujoči ostali orodni ključavničar prvovrstna moč, za izdelovanje vijakov. V poštev pride le oui, ki ima večletno prakso in je r tej stroki že samostojno delal. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Maribor — Tezno. Izšel je v knjigi Taksni in pristojbmski pravilnik Kdor plačuje takse in pristojbine potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43 50 in so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 64.