208. številka.
Ljubljana, v petek 11. septembra 1896.
XXIX. leto.
[shaja vsak dan iicimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avBtro-ogerskn dežele p.a vse leto 15 gld.. za pol leta 8 gld.  ia Četrt leta 4 gld., za jeden
mbmm 1 gld, 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja vaa dom za vuo leto 13 gld., ia Četrt leta 3 gld  <H0 kr., sa jeden ineseo 1 gld. 10 ki. Z* pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mesec, po 80 kr. za četrt let*. — Za t nje deželi1) toliko več, kolikor pofitnira z.?a6a. Za oznanila plaonje a* od fitirictopne .,.«<•;<-v r: to po ■'- kr., če « oznauilo jedenkrat tiska, po F> kr., de bo       V->.\ in po 4 kr., če>. Be trikrat ali večkrat tiska. Doptti naj se ..volti farankirsti. — Rokopisi sp ne vračajo. — O redni it   « in uprav niflt-ro jt na Kongresnem trgu si. 12. Upravnifitvn ca; ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oraanim, t. j. vva administrativne stvari.
Občni zbor pol. društva „Edinost".
(Konec.)
Poslanec dr. Laginja je nadaljeval: Na že večkrat omenjenem občnem zbora v Malem Lošinja sklenili so Italijani resolucijo, gla« som katere je voliti take poslance, ki se obvežejo vstopiti na Dunaju v posebni italijanski klub. Ta klub naj bi štel najmanj IG poslancev. Vlada bi se (tako računajo oni), bolj ozirala na ta klub, a italijanski klub bi prišel večkrat v položaj, da bi od ločal o tem ali onem vprašanju. Takov je njih račun. Sedaj, ko znamo njih račun, moremo napraviti tndi svojega. A naš račun utegne biti mnogo bolji. Italijani torej računajo, da bode njih skupina — poslanci iz jnžne Tirolske, Trsta, Istre in morda jeden iz Dalmacije — štela IG poslancev. Tej skupini nasproti moramo postaviti mi Slovani z joga drugo skuj.ino. Po mojem mišljenji naj bi vei slovenski in hrvatski poslanci ustopili v jeden klab. Na ta način bi bilo možno najuspešnejše varovati gospodarske interese našega naroda. S V. kurijo mogel bi imeti ta klub do 30 glasov. To pa bi bila že sila, ki bi ee mogla pogajati z vlado zaradi koncesij. „V jedinosti je meč" je lepo geslo tega društva. Jedinosti nam je treba in složnosti. Že ataroslovanski knez Svatoplnk je hotel sedmerico svojih sinov prepričati o moči sloge. Dal jim je butaro, v koji je bilo povezanih sedem palic. Pozval je svoje sinove in jim ukazal, da naj zlomijo palice. Vsi so se trudili drng za drugim, toda nobeden ni mogel ptelomiti butare. Na to jo je oče razvezal in brez truda prelomil posamične palice. To je podoba našega stanja. Složni moramo biti, kajti mi nimamo še ničesar, o čemer naj bi se prepirali, ampak mi imamo še vse dobiti. Dokler nimamo ničesar, pač ni uzroka, da bi se cepili, ampak aložnoeti nam je treba, ako hočemo kaj doseči. Toda utegnil bi kdo vprašati, zakaj po takem jaz nisem vstopil z drugimi poslanci vred v jeden in isti klub, ko se vender tako potegujem za jedinost. Dovoljeno mi bodi odgovoriti, da se more Človek vedno in vedno učiti.   Tudi  izkustva nče
Človeka. Vendar pa mislim, da nisem grešil kakor narodni zastopnik, ako nisem stopil v klab, čigar načelnik je Nemec, ki ne more poznati naših teženj in se ne zanima toliko zanje, ker jih ne pozna.
Ako torej predložim resolucijo, da naj bi se pozvali vsi narodni poslanci, <U se združijo v jeden klub, dodal bi pogoj, da predsednik tej sknpini mora biti Slovenec ali pa Hcvat.
Še jedno želim omeniti. Srce s« mora Človeka krčiti žalosti, videčemu, kako. je največa pokrajina slovenska razcepljena v boju mej liberalno in klerikalno stranko. In čemu je ta bratomorni boj?! Saj so vsi jedne in iste narodnosti, vei imajo in ljubijo jedno in isto domovino. Ratlike v nazorih obeh strank morejo biti le neznatne. Ta boj mora prestati, tako ne sme iti dalje! Nam Hrvatom in Slovencem je dolžnost, da od tu, od per fer'je, zaustavimo boj v Ljubljani in v Zagrebu. Kajti: nKad se bratska srca složt) — i olovo plivat može, — a nesloga kad zavlada, — tad i slama na dno pada!" Mi moramo pozvati brate na Kranjskem, da nehajo z domačim prepirom in da v bratsk^i slogi pomagajo braniti narodnost proti naklepom in spletkam Italijanov! Mej jugoslovanskimi poslanci v novem kluba morejo in smejo biti le malenkostne razlike v nazorib in vsi se morajo podpirati mejsebojno.
Oavt-dočen, da je slavni zbor tega mnenja, pa postavimo taktiki Italijanov itdnako taktiko nasproti, italijanskemu klubu jugoslovanski klub, ki bi uplival na vlado, hočem v tem smislu staviti resolucijo.
Z&vršil sem. Dasi sem mnogo prekoračil odmerjeni mi čas, vender se mi zdi, da sem govoril še premalo, kajti omeniti bi bilo še na stotine stvari, kojih se ne more opisavati na občnih zborih. Izražam le svoje veselje, ker vidim tako lepo število zborovalcev in izrekam vsem svojo zahvalo na potrpljenju. Priporočam vsem, da bi Širili mej narodo m to, o Čemer razpravljamo danes in isto priporočam slav. časnikarstvu, posebno o volitvah, Prav  toplo  pa  polagam   na srce jedinstvo, kajti
naši nasprotniki so močni, mi pa nimamo nikakor" snih zaveznikov, pač pa mnogo sovražnikov. Sovražijo nas pa le žito, ker mi imamo le t i r-jati, in nismo ničesar dolžni in nikomur.
Po govoru dr. Laginje, vzprtjetra z navdušenjem, unela se je dolga razprava o primorskih razmerah, v katero so mej dragimi posegli tudi dr. V i t e z i ć , urednik J a k i ć , poel. Nabergoj, kateri je slikal neznosne razmere v tržaški okolici in dr. T r i n a j s t i 6 , kateri je priporočal, da ni treba več opozarjati vlade na krivice, ki se gode Hrvatom in Slovencem, ampak buditi narod, kliČoč mu: „Narcd, pomozi si sami" Dalje je govoril posl. Spinčič, kateri je pritrjal TrinajstiĆJ, rekši, da se morajo Slovenci in Hrvati Že vpraševati, ali jih zmatra vlada se za podanike Habsburžanov, ali so izročeni že komu drugemu.
Občni zbor je vzprejel predložene resolucije in na prtd'og dr. Rybafa izrekel vsem slovenskim in hrvatskim poslancem I - r r * ■, Trsta in Goriške neozne-jeao zaupanje.
V I Jnl»IJ»tiil, 11. septembra.
Vlada in klerikalci. Oficijozni listi se še vedno prizadevajo, da bi vlado oprali zaradi na-mestnikovega nagovora na katoliškem shodu v Sol-nogradu. Vladi je jako nepovoljno, da jo liberalci dolže, da je klerikalna Seveda vsa opravičevanja dosti ne izdajo, če je Gautschevo postopanje v šol-Bkih stvareh tako, da so mu klerikalci na katoliškem shodu hvalo peli. Nam se zdi, da se grof Badeni sam še ni prav odločil na katero stran se nagne. Počakati hoče novih volitev, da bode videl, kako močne bodj stranke v novem državnem zboru. Za nemške liberalce pa vlada svojega upliva ne bode porabljala pri volitvah, ker se je pri ch'inskih volitvah na Dunaju Že prepričala, da je za to stranko jako težko kaj stcr.ti, ker je pri prebiva! : \ u močno zgubila zaupanje.
Solnograški deželni zbor je žp tudi razpn-ščen. Nove volitve bodo dne 17. oktobra v kmetskih občinah, dne 20. oktobra v mestih in trgih in dne
Ženska.
(Kuski spisal Nikolaj Jezov, prevel Jakobi ne o.) (Dalje.)
Drago jutro po razgovoru z možem je &la Helena v vrtec. Padal je dež. Po rovu, katerga je izkopal Kazimir, je tekla umazana voda pod goro iu padala naravnost na kapelico, katera je stala pri cesti, bila stara in zapuščena z obledelo sinjo barvo. Prav za prav pa umazana voda ni tekla na kapelico, temveč na kip neznane svetnice, kateri je stal pod ostrešjem kapele. Prej je bil kip ženske živo pobarvan, poslej so pa barve obledele od starosti in ptičjih odpadkov; a sedaj, ko je li'o blato iz Kazimirovega vrta, je postala neznana svetnica črna, kakor ogljarica. Crna zemlja z vodo jo je popolnem pocrnila, fcar se je opazilo že od daleč. Pregledala je svetnico tudi Helena. Vrnila se je v kočo, dobila Kazimira že pri zajutreku, zakašljala in potem dejala:
— Srčice, ali imaš sedaj čas?
— Do večera ne pokažem nosa iz koče. A kaj bi pa rada ?
— Golobček, vodo bi odvedel iz vrta, ker teče blato na kapelo, in vse ličice mučenice je umazano ... *
— Na kako kapelo?
— Na ono pri cesti.
— Ali je mari to kapela 9 Ta je razvalina. Oblastnija naj pazi na to : razdere mj jo in kamnje porabi za kaj drugega.
— Ah, kaj govoriš! Sveto hito se ne sme razdreti. Ta kapela je sezidana na čast svetnici. SrČice, le odvedi vodo.
— Dovolj! Redil sem ti vrt, pripomogel k plodovitoati, dalje ti pa ne bodem debi več raboto. Odvedi jo sama lenuhinja.
— Odvedla bi jo, a vrat me boli, reke mi zamirajo . . .
— No, pa prosi svojega starega psa, očeta, naj on grebe.
— Kaj govoriš, Baj veš, da oče ne prihaja k
Dam.
— Pusti me pri miru in ne klepetaj t
— Kazimir, glej. kakor mi je Eog ljub, tako ti pravim: iz tega ne bo nič dobrega, ako blato zalije kapelo. nGospod" naju izroči Žindarmariji.
Kazimir je kosmato pogledal in tdaril s pestjo po mizi. Helena se je ustrašila in zavedla ter nobene besedice ni več zinila. Mož se je pripravljal na dolgo odsotnost. 2ato je bolje, da se preživi ta kratki dan v miru, brez tepeske. In tako je ukre nila molčati, vzela iz peči košček mesa in podala
ga Kazimiru. Ko je ta snedel zadnji košček in zopet legel na posteljo, je šla k njemu in plašno legla k njegovim nogam. Kazimir je potegnil nogo izpod njene glave ter zarohnel:
— Vrag te poberi!
Helena je vsprhnila in odšla, on je pa pokadil papirosko in zopet zaspal. Čudovito rad je spal! A ta leni in zaspani Kazimir je mogel hoditi cele dni in cele noči, ne da bi količkaj zaspal, — ko je to zahtevalo tihotapstvo.
Proti večeru se je napravil na pot, vzel orožje in, ne da bi vsaj z glavo namignil Heleni, šel iz koče, žvižgajo neko pesnico. Čakalo ga je dobro delo: Žid Kontorovič je naročil trem korenjakom, mej temi Kazimiru, da naj preneso nekoliko tisoč dragocenih rečij. Delo je kazalo velik dobiček. Moglo se je nadejati, da mučenik Avguštin ne ostane brez laškega olja. In Kazimir se je res že zaklel, da kupi najboljšega olja, ki gori tiho, brez treska in dima. Ko je sel mimo raztrgane kapelice, je pogledal na neznano svetnico, nasmehnil se in zamrmral:
— Lepo se je namuiala ženska !
V krčmi na konci mesta se je videl z Židom Kontorovičem, poslušal njegove neizogibne ukaze, dobil nekoliko denarja in šel po cesti proti granici.
Bilo je kaj neugodno vreme.   Veter je pihal
24. oktobra v veleposestvu. V tem deželnem zboru 80 dosedaj bile tri stranke, klerikalna, liberalna in Lienbacberjeva. L ton bodo pa tudi nemški nacijo-nalci poskusili hvojo srečo. O Lienbacberjevi stranki se pa ne ve, če bode zopet kandidovala kot posebna stranka, ali se pa zveze s klerikalno. Velicega nasprotja Dej klerikalci in Lienbacherjevci itak ni. Sicer se pa na Solnogruškem celo liberalci laskajo klerikalcem, ker tudi vidijo, da bi csnova katoliškega vseučilišča Is koristila deželi. V bodočem deželnem zboru bodo klerikalci gotovo imeli veliko besedo.
Starokatoliaka sinoda zboruje sedaj na Dunaju. Udeležujejo se je največ češki Nemci. Sprožila se je tudi misel, da se škofijski sedež promesti z Dunaja k%m na Severno Češko, čemur se pa npirajo Dunajčau'e. Narodni Nemci bi radi sfarokatoliski škofijski '''tež spravili na Čenko, da bi potem st*ro-katoliške cerkva podložili se v narodne namene. Starokatv lo'anstvo ima sedaj največ privržencev mej severnimi Nemci in nekateri bi je radi naredili za nekako u^mškonarodno vero. Posebnega uspeha najbrž no bodo imeli. Čas za to ni ugoden. Samo takoj po proglašenju dognu o papeževi nezmotljivosti bi bilo kaj upanja z odločno starokatoliško propagando, a gađaj se pa ljudje za to vero ne bodo dali pridobiti. Kl<nkalna propaganda, ki ne je zabela na Češki- ai, pač utegne koga nagniti, da prestopi v starokntol;«'anntvo, a mnogih ne, ker bodo klerikalci radi odj»>»jali, da bodo videli, da ima njih rovanje slabe poledice.
Wckerle, bivši ogerski m'nisterski predsednik, ne bode pri novih volitvah več kandidoval. Oger^ka liberalna s*ranka ž njim zgubi jednega najnadarje-nejših noš. Wekeile se je naveličal pohtike, ker se je za tvojega ministrovanja prepričal, da njegovi lastni pristaš: mu nikakor n;so prav zvesti. Ruvali so skrivaj proti njemu. Posebno tcdi liberalni pie menitaši niiso marali zanj. Sprijazniti se niso mogli s tem, da bi osodo Ogersko vodil mož, ki ni iz stare plemen te roJbine. Umakniti se je zatorej mogel, ker je bil v gosposki zbornici zadel na upor. Za njim ja prišel baron Bar.riy in nj mu je gospodska zbornica dovolila, kar je \VekerIu bila odrekla, k< r je iz stare rca^uatike rodbine. Pri tacih razmerah se ne tu limo, da je W ekerle zgubil veselje do po -litičnega "-lobanja.
Karlisti na Španskem Na Španskem se je začelo tudi kurlistično gibanje. Privrženci doua < * »r-losa ho»>jo porabiri sedanjo nezadovoljuoat mej prebivaletvocn. V baskiških pokrajinah se že zb rajo in oborožujejo ustaši, karbstični poslanci so pa ostavili državni zbor in razposlali neki oklic, v kate rem pravjo, da ne morejo podpirati vlade, ki dela na pogubo dežele. Vlada je že poslala vojake v tiste pokrajine, kjer imajo karlisti dosti privržencev. Položaj je 7s» kako zelo resen, ker tudi republičani ne bodo mirovali, če karlisti začno ustajo. Na Filipinih in na Kubi pa ustaja še ni končana. Gre torej tako za ■ I -i ■ - k španske monarhije. Na Filipinih ima duhovščina tako oblast kakor malokje na sveta in baš to je čeki povod vsej nevolji.
in šumel s topoiami, droben dež je padal na zemljo. Reka, do katere je dospel Kazimir, je bila podobna snegu -— tako peneča je bila. Kazimir se je seznl, šel po jezu na drugo stran in skril se v jesenski megli.
Mej tem časom je sedela Kazimirova žena doma in mialeč na moža pletla uogovice. Helenine misli so bežale za Kazimirom, spremljale ga na drugo stran reke po globokem jezeru, hitele tja v sivo meglo, za črto granice, v temne židovske pro-dajalnice, iz katerih je dobil Kazimir tihotapsko blago in prenesel je na rusko Poljsko. Bsla se je za moža, molila zanj, a njen glavni strab je tičal v tem, se li ne peča Kazimir s čem drugim ? z ubojem? s tatvino? Od prvih tednov Bvoje poroke pa doslej ni vedela, na kak način pač služi Kazimir denar. Neprestano so jo strašile huda slutnje, karte, eanje spomini, slaba srečanja. Sedaj jej je pa ženska pri kapeli vzela ves pogum. Dolgo je molila in prosila Roga za odpuščanje grehov svojega moža, naposled pa ni mogla več prestati, oblokla suknjico in robec, užgala laterno in odpravila se mimo vrtov k razvalinom kapele X nsk.i bila j« Btrašna: viscka, bela, z blatom na laseh in lici. Nekako nepremično in strogo je gledala Da prej« Helena se je pospela na kamenje, vzel* robec z vratu in obrisala svetnico. A bi ki o je nadalje kapalo na veliko glavo žensko. (Dalju prib.)
Profesor Lendovšekova slavnost v Dvoru in na Strmcu.
(Izvirni dopis iz Vrbe na Koroškem.) (Konec.) II.
Po zajuterka v Dvora napotili smo se v polnem številu na divno ležeči Mali Strmec. Vsakogar, ki je količkaj prijatelj narave, moral je očarati ta zares krasni košček slovenske zemlje. Pot je nas vedla sedaj po travnikih in Bkoz prijetne šame, sedaj zopet po gozdu tik prijazno žuborečega po toka, potem pa po polju, bogato obloženem z jesenskimi plodovi. Že od daleč nas je pozdravljalo pokanje topičev in živahno plapolanje slovenske, koroške in cesarske zastave raz prijazni holua. Vsi gostje smo bili presenečeni po bogati in izborni dekoraciji, kakor tudi po lepem slavoloka z napisom: „Siava S tožencem !4 na jedni, in : ^Bratje, bodimo složni, ker v slogi je moč!* »a drugi strani, kar je vse delo našega odličnega rodoljub**, g. slikarja Markoviča iz Rožeka in izvrstnega njegovega pomočnika
Bogato s smerečjem okinčani vhod krnsile so podobe naše presvitle cesarske dvojice, kakor tudi i odoba profesorja Leadovšeka z okusnim okvirom. Tukaj, dospevši na mesto svojega namena, mogli mu.) stoprav občudovati to nenavadno naravno lepoto tega kraja. M*čni gradič ima tako srečno lego, da se odpre očem opazovalca od vnake straui poseben del slovenskega Korotana. Na jugovzhodni straui zapre razgled sele mogočna Peca, mej tem ko nam južna stran razgrne vse plešaste glave ka rav.»nških vrbov. Tu štrlijo proti nebu s svojim golim skalovjem Obir, .1 pa, visoki M »ngart in celo naš starosta Triglav si ne more kaj, da ne bi tudi čez vse druge hribe malo pogledal na prijavni Strmec. Na zahodni strani se vidijo celo Višarje in dolga vrsta laških hribov, stari Dobrač pa je nam tako bli»u, da ga mislimo kar prejeti. Najlepši p* i« pogled v Rožno dolino in na valove veličanskega Vzbskega jezera. Kdor dvomi na prirodni krasoti slovenskega Korotana, naj pride sem in strmel bo.
Hribi in vasi ter lične cerkvice na holmih Rožne doline tako očarajo oko, da bi se jedva moglo od njih obrniti, ko bi ne vleklo pogledov z vso sdo na s > veličastno Vrbsko jezero, katerega valovi preminjajo svojo barvo po večkrat na d..n. N-j lepša gorenja stran se vidi cela. Mej drevjem deloma skrite dvigajo ravno pod našimi nogami v le letovišča Vrbe svoje stolpce kviška in dalje proti vzhoda se vid jo Poreče s svojo divno lego. Južni breg jezera, kraBan, veličansk, je ves z gozdi porasten. Sploh je cela okolica a svojimi čednimi vasmi, cerkvicami in hribi tako krasna in mična, da bi človek lahko rekel tudi o nji:
KoroSka zemlja nima lepS'ga kraja Kot je s okol'co ta, podoba raja!
Na tem mestu moram omeniti, da se ta lepa posest lahko proda primernemu kupcu. Zrak je tudi tako dober, da bi se kakemu podjetniku prav vzneslo, napraviti tukaj letovišče Gospodarstvo je v najboljšem redi, a ker je pose^tnica že stara in bi se rada izneb.la težkega bremena, je jako želeti, da bi ta lepa pcsest, ki je bla in je do sedaj v odi čnih slovenskih rokah, ne prišla pohotnemu tujcu v last, in služila tudi zanaprej slovenskim smotrom.
Ko smo si ogledali ta krasni razgled od vseh Hirauij, usedli eno se okrog 1. ure k binketu, katerega se je nas ndeležilo vsled prekrasnega vremena, ki smo gi imeli, nad 50 gostov. Izreči moramo izborni kuhinji naše goslilničarke, kakor tudi njenemu dobreau vinu vso čast, kajti kmalu nas je tako razgrelo, da ee je vnela vsestransko prav živahna zabava. Napitnica je sledila napitnici in vsi govorniki so se potrudili, naslikati zasluge pokojnika v najlepši luči.
Prvi je povzel brsedo dični naš gost iz Ljubljane, predsednik družbe sv. Cirila in Metoda, goap. vodja in profeacr Tomo Zupan, ter poudarjal, da smo mi koroški Slovenci s svojo jedinostjo v borbi za narodne pra/ice, v hvaležnosti do naših zaslužnih mož, kater* imamo za svojo, ne brigajo se aa to, katera slovtnska pokrajina jih js rodila, lahko za vzgled kranskim bratom in nas tolažil s tem, da bodemo, Četudi nam zdaj trda poje, dosegli več, kakor naši razorti bratje, če bomo vedno složni ostali. — Za rum je govoril g. dtželui poslanec in župnik Gregor Ki na pie ler, oziral se na rajnkega zasluge, pozdravil iz srca vse njeirove današnje častilce, posebne zastopnika Ciril Metodove dm/!>.■, goep. Tomo Zipana in drž. poslanca Aut. Ko-bla rja; g. stilnega skolastika in kanonika L trn-berta Ej i ■ s pie le r j a, kot zastopnika Mohorjeve družbe j kot zastopnika „Slov. Matice' prof. dra. Skuta; kot zastopnika pisateljskega društva gosp. prof. Simona tu t ar j a, in g. nadučitelja Seraj-nika kot zastopnika štajerskih Slovencev. Za njim nam je obljubi č. g. drž. poslanec A - t, K obla r, potegniti se za uas na Duaaju, spominjal se klavne preteklosti naš>ga Korotana, ko ja še Slovenec sam nastavljal svoj* vojvode na gospeavetskom polju ter nam konečno tfinspielerje ozuačil kot sedanje Cirile in Metode komškin Slovencev. Gosp. prof. Siuion Rut ar poudarjal je ziačaj pokojnikov, ki jy bil k remen it, tei nam polagal m srce, da bodimo složni, trdi, mizprosui, če hočemo done Ji to, d i ko
nečno lipa ne podleže hrasta. — Gosp. dr. Janko Brejc pozdravi navzočo pokojnikovo soprogo ter jo v krasnih potezah milo opomni, naj vzame seboj spomin hvaležnega slovenskega srca. Naj vzgaja svojo deco, najdražjo zapuščino rajnkega profesorja v smisla pokojnikovem, da ostanejo otrooi njeni slovenski Lendovšeki. — G. V. Legat je v krepkih besedah napil mili naši slovenski domovini. Z njim amo navdušeno prisezali vsi, da nočemo ni jedno ped več od današnje svoje zemlje odstopiti.
— G. Kandut je poudarjal, da je bil pokojnik posebno vesel, kadar je imel kakega duhovnega gosta v svoji hiši. On so prosti pri delovanju za narod, posvetniaki več ali manj zadržani, se prosto gibati. Prof. L-sndovšek nam je vzgled Ijnbezni do Boga in caroda. Povedal je, da je koroška duhovščina vedno storila svojo dolžnost, kar nam pričajo Jaruik, Majur m vea zavedna slovenska duhovščina pri zadnjih volitvah. Njegova napitnica veljaj torej častiti naši duhovščini koroški, pred v«em pa mil. g. stolnemu skolastika Lambertu E nspielerju. — G. kaplan Rozmun je dokazal, d-i je naša domo vioa res lepa, ker se tudi nasprotnikom dopade, kar nam pričajo nameni in smotri BSuimarkeu. Zato moremo na to dtlati, da ne okrepi posebno slovenski koroški kmet, kajti on je glavna podlaga našega obstanka in glavna opora naši državi.
Za temi oficijeluimi napitnicami vršile so so Se razne druge. G. župnik in dež. poslanec Gregor Einspieler napil je vrlim pevcem, ki so mej prejšnjimi napitnicami dali slišati svoje ubrane glasove, go»oril o milooi slovenske pesmi ter izrekel željo, naj se pridno goji, kajti kakor dolgo bo živela tdovenska pes«m, bo živel tudi slovenski rod. Govorili in napdi no še g. župnik Bayer na predku Slovencev na Koroškem; g. vikari) Pod-gorc kmetskemu napredovanju v obče, na kar so kmetski fant Iv. Vošpernik zahvali za napitnico, izrečeno kmetskemu stanu, kekor tudi neumorno v njega prospeh delujočemu političnemu in gospodarskemu društvu, njegovim govornikom in drž poslancu g. Aut. Koblariu za njegovo obljubo, potegovati se za nas na Dunaju.
Napdo se je tudi bratom Čehom in s'ogi v obče po g. V Legatu; narodnemu ženstvu po g. absol. juristu 11 i tli u; šolski mladini po g. Kan-d u tu; profesorjem, ket vzgojiteljem mladine po g. abiturijentu Kušeju. Od^ivljajoč se poslednjemu, govori g. prof. dr. S ket na srce vsej učeči se slovenski mladini, želeč naj raste, se jači in v krep-kejih svojih letih »a--od vzgsja ter ga dovede do boljše bodočnosti.
Mej tem vesolj, m in petjem nam je čas le prehitro pot-kel. Kmalu je noč temna svoja krila raztegnila nad nami, a mej tem nas je čakalo že drugo veselje. Bengsl'čna razsvetljava in visoko proti nebu se dvigajoče rakete so nas vse očarale. Bila je to slovesnost, kakoršoe nismo pričakovali, sijajna, slavna. Zastopani so bili skoro vsi stanovi in tudi slovenska društva, od katerih nam je navesti razun zgoraj omenjenih zastopnikov še na sltdnje:
Kat.-polit in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je zastopal gosp. prvomestnik Gregor Einspieler. Ciril Metodove podružnice so zastopali: Za Rožek in okolico g Jo s. Paul-Rutar; za Beljak g. Mat. Wutti; za Kotmaroves župan g. P rose kar; za Črno g Primož Walter; za Velikovec g župnik Fr. Treibertn za Pliberk g. F. Kandut. Prvo Blovenako pevsko društvo na Koroškem „Korotan" zastopal )e gosp. odbornik Nande Krajger.
Mnogo je pripomoglo k sijajnemu uspehu slav-nosti prekrasno, izborno in milo slovensko petje. Bodi vsem odličnim pevcem na tem m> stn izrečena častna pohvala. Bodi jim za njih napor v odškodnino zavest, da jim je postavljen časten spomin v srcih v >ti udeležencev.
Prerano je napočila ura za odhod. A ločili smo se polni lepih spominov, polui hvale do častitih gi^podov prirediteljev in odličnih gostov, kateri so počastili našo slavnost s svojim pohodom. Pokazal je ta dan jasno, da koroški Slovenci res znajo ceniti svoje zaslužne može, da jim postavijo Še veliko lepše spomenike, kakor na grobeh, v svojih hvaležnih srcih I
Došli so tuli naslednji brzojavni pozdravi:
Dunaj. K oalave dr«heho meho pf tele, ktere žal nemoliu se eučastniti, pošylam najardečneji bralni* y pozdrav. Preji slovinskemu narodu, by neoaii-razena ztrata hy'a mu brzy nahrazena, aby vaše zabožena Blovinska vetev ob&ivila a se zazelenela, a koroškim Slovencem vremena se zjasnila — Gu stav Eim, poslanec na Hsske radš.
L j n bij a na. Po neodioživih opravkih zadržan, udeležiti se današnje alavnosti, kličem zbranim rodoljubom .Na sdar!" — blagopokojnomu Lendov-šeku pa večnaja pamjat. — Župan Hribar.
Ljubljana Zbranim čest* les m odličnega pisatelja pošilja najlepši pozdrav — Pisateljsko društvo.
Ljubljana. Korotanskim bratom, slavečim slavnost v spomin prerano preminulega budttelja, kliče „Na zdarl* — Ljubljanski „ Sokol*.
Gradec. Naj slavljenca ni*udnšeoje vodi rodoljube koroške v boj za narodove svet'nje. Živeli!
— 0':e Hraševec.
Prnjavor. Večna slava pokojuemu, premar-Ijivemu prvoboritelju! Mrtev je aicer Josip Lendovšek,
ali neumrljiva so njegova dela. Živeli njegovi slavitelji. Ž vela podružnica sv Cirila in Metoda za Rožek in okolico. — Podborski.
Goepod dr. Fr. Ju rte I a, odvetnik v Šmariji pri Jelšah je prinoslal slavnostnemu odboru naslednje pismo: ,11 [»al sem, da mi bode mogoče dne 9. t. m. udeležiti se, ko bodete postavili mojemu kolegi na gimnaziji in univerzi, dragemu po kojnemn prijatelju Josipa Lendovšeku, nagrobni spomenik. Pa že danes vidim, da ne bode šlo! Tihega, značajnoga in vztrajno delavnega prijatelja grob bil bi rad obiskal, pa opravkov imam preveč. Pozdravljam Vas in vse droge čestilce spomina na zaslužnega moža  Bog in narod !" K.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 11. septembra.
— (Imenovanje ) Stolni vikarij in urednik BSlovenca" g. Andrej Kalan je imenovan stolnim kanonikom. Dobil je čemažarjev kanonikat.
— (Nesreča v tovarni za žvepljenke) V
Czapovi tovarni za žvepljenke na Poljanski cesti ponesrečila sta pred včerajšnjim delavca Buzet ti in Vel k o vrh. Omenjena delavca delala sta pri stroju, kjer se pomakajo žvepljenke v fosfor. Špirit, katerega je Velkovrh prilival, je eksplodiral; vsled tega unela se je na obeh delavcoh obleka, vendar se je Velkovrhu posrečilo, s predpasnikom pogasiti plamen ; Buzetti, ki je bil ves v plamenu, pa je skočil skozi okno na dvorišče, kjer je nezavesten obležal. Vsega opečenega prepeljali so v deželno bolnico, kjer je  včeraj  vsled opekline umrl.
— (Tatvine) Iz zapuščine nedavno tukaj umerlega vrvarja Franca Knerlerja bih« je ukradeno raznega blaga, mej drugim IGO konjakih uzd, 4 mreže itd. Neznani tat se zasleduje. — Zidarju Janezu Novaku, ki dela sedaj pri W.ttachovi hiši ob Tržaški cesti, bila je včeraj ukradena ž«pua ora, vredna 10 gld.   Tatvine sumljiv je neki zidar.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 30. avgnsta do 5. septembra k-ž-, da je bilo novorojencev 11. mrtvorojenec 1, umrlih 11, mej njimi so umrli za škarlatico 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 4 Mej njimi j*) bi! iz zavodov 1. Za iufek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifazom
1, za vratico 1 oseba.
— (Javni shod) v Šenčurji pri Kranji, kateri je bil napovedan za nedeljo, dne 13 t. m., se je moral preložiti zaradi pomote glede zglašenja.
— (Iz Domžal) se nam poroča: Kakor že omenjeno, bode naša vrla godba obhajala v nedeljo 13. aept. svojo desetletnico. Priprave vršijo se prav pridno in zanimanje za slavnost je splošno. Dobitkov za srečkanje je že nad ato. Bog nam daj lepo vreme! Pa tudi pri deževnem vrei&enu bodo vsi gosij« pod dobro in varno streho. Gostilna g Antona Miol-rj* v Stolni, kjer se bode vršila slavnost je komaj pet minut oddaljena od domžalske postaje.
— (Velikolaški rodoljubi in rodoljub kinje) prirede v nedeljo, dne 13. septembra t. I. v prostorih gosp. Matije Hočevarja veselico. Vjpored: 1. Pozdrav,
2. Klavir, 3 Različni karakterji, predstavlja gosp. M. Žužek, 4 Klavir, 5 Deklamacija, 6 Klavir, 7. „Krojač F peu ali „Nevarni sosed*. Gluma v 1 dejanji. 8. Prosta zabava s plesom. Zadetek točno ob 7. nri zvečer. Ustopnina za osebo 30 kr. Čisti dobiček je namenjen velikolaškemu gasilnemu društva za napravo orodij Glede na blagi namen se preplaČila hvaležno spremio
— (Premovanje konj) je dne 3. t. m. b lo v Kamniku. Za kobile z irebeti dobili so nastopna darila: Matija Mušič iz Trzina 35 gl, Janko Krsnik a Brda 20 gld., Janez Čebul iz Potoka. J«nez Dež-man iz Labovc in Karol Furlin iz Stoba po 15 gl., Jakob J-rala iz Polja in M ttija Lipar iz Labovč srebrni svetinji; za mlade kobile: J*nez Golob iz Podgorja 25 gld., Jakob Skok iz Pristave 20 gl 1 , Anton Oiešak iz Repenj 15 gld , Anton Urh iz Vo-I ovija in Anton Črnivec iz Potoka srebrni svetinji; za žrehice : Franc Ški fic iz Imovice in Miha /m slikar iz Kosez po 10 gld , Valentin Gradišuik iz Trzina, Janez Uinarš iz LahovČ in Jernej Zame t iz Sinko vega turna srebrne svetinje. — Dne 4 septembra je bilo premovanje na Vrhniki. Darila ao dobili za ■obile s ž ebeti: Franc S*liškar iz Loga 35 gld , Janez Marinko ii Zunanje Gorice 20 gld., Janez Jeraj iz Sinje Gorice (dve darili) in Franc Čurn iz Kožarjev po 15 gl., Vincenc Ogorelc od Zagnanega studenca in Joaip K u »'ar iz Komarjev srebrni sve ''nji; ra mlade kobile: Jernej Hn-r s Slapa 25 gl., Andrej Petelin is Kamuiba pri Preserjn 20 gld , Martin Pl^skov z Brezovice 15 gld., Janez Ardač iz Notranje Gorice in Karol Artač iz Notranje Gorice srebrni »»etinji; za žrebice: Valentin Korče iz Sinje Gorice, Andrei Marinko iz Notranje Gorice po 10 gl., Vincenc Ogoielc od Ž"gn; n-ga Studenca, .1 »ne/, Kauc 'z Podsmreka in Anton Rame iz Zadorja srebrne Bvetinje.
— (Iz Metlike) se nam poioča 9 septembra: Te dni smo dobin tipkana vabila h koncertu, katerega prirede gg pevci s piijaznim sodelovanjem pevk pod vodstvom g. Milana Guštiua dne 8. b> pt
t. 1. v dvorani pri „Zlati kroni" v Metliki z nai stopnim vzporedom: 1. M. Hubad: , Bratci vesel, vsi", mešan zbor. 2. M. Hubad: „Zmiraj vesel", moški zbor z bariton solo (g. R. Schdler) 3. Fr. Grb e : „ Pesem gondolorja", ženski čveteroopev. 4. J. M-ecsgni: lutermezzo iz opere „Cavalleria rusticana", harmonij in gosli, igrata gg. M. Gušrin in R. Schiller. 5 M. Hubad: „Ljub'ca povej, povej", šeste roc, lasen meš^n zbor. „Prišla je miška" mešan zbor. Tenor-solo poje g. Gregorač. „Je pa davi slanca pala", mešan zbor. „Ko b sodov ne b to", moški zbor. „ŠkrjanČek poje, žvrgoli", peteroglasen mešan zbor. Po koncertu ples, pri katerem svira mestna godba. Čisti dohodek je namenjen revni šohki mladini. Lhtopnina 1 krona, za obitelj 2 kroni. Začetek točno ob 8. uri zveč*r. Prečitavši ta vzpored uas je prešinila z ozirom *a tukajšnjo pevske razmere precejšnja skrb, pa ni bila potrebna, kakor smo se pri koncertu na svojo veselje prepričali. Vzpored se je vršil točno, v^aka točka jo bila z aplavzom sprejeta, posebno pa „ Prišla je miška" i o BŠkrjan>Vk poje, žvrgoli", karerih tndi Donajčauje niso prelival iti mogli. Tudi mi sinemo reči rnlndemu g. dirigentu, da je priredil svojemu rojstnemu meuta prekrasen večer in bo s čanbtim mešanim zborom rad pozabil trud, katerega je z mnogimi vajami imel. Koncert je bil vrlo dobro obiskan, videf.i je bdo odlične gospode iz Črnomlja in z bližnjega Hrvatskega. Izdatno podporo dobi revna šolska mladina. Po koncertu so je začel živahen ples, mestna godba je igrala nekaj novih komadov, in občinstvo, zadovoljno s koncertom in z godbo, se je še dolgo mudilo in dobro zabavalo.
— (Tatvina ) Neznani zlikovci so pred kratkim ulomili pri trgovcu Maksu Glihi na Uncu pri Rakeku in odnesli nekaj  denarja  in  precej blaga.
— (Medvedi je dne 7. t. m. v neki vasi pri Kočevju napadel živino na paši in raztrgal jedcio kravo. Pastirji so izreduo velikega medveda pregnali.
— (Deželnozborske volitve na ^tajarskem.) Izid prvotnih volitev je zagotovilo, da zmagajo na rodni kandidatje povsod sijajno. V ponedeljek, dne 14. septembra, bo v Brežicah volilni shod. kateri je slical kandidat za ta okraj župnik Žičkar iz Vitanja.
— (Zopet nov dedič?) Pri sodišču v Gornjem gradu se je zopet oglasil doslej  neznan so rodnik umrlega  ljubljanskega veletržca  A. Dre'.ta, ki zaht-va,   da se že dvakrat razdeljena zapuščina Dreotova novic razdeli.
— (Na cesti umrl) Osemiupetdesetletni H'd<r Franc Medved iz Mengša šel je nedavno iskat dela po svetu Krenil jo je ptš čez Štajersko proti Dunaju. Hodil je v družbi z dvema potujo čima rokodelcema. Na cesti m«j Ljutomerom in Radgono jel je pešati ; usedel se je v travo ter čez pol ure umrl vsled srčne kapi.
— (Deželnozborske volitve na Koroškem.) Narodna stranka je zmagala pri prvotnih volitvah v Rudi, v Švabeku, v Št. D.nijelu, v Galiciji, v Djekftab, v Mož ci, v Kotljah, v Grebinjn, v veli kovški okolici, v Blatu pri Pliberku, v / rarivesi, v L gav» s«, v Bekštanja, v Gozdanjab, v R^žeku, pri Št. Jakobu v Rožu, v Sp. Dravbergu, v Ukvah, v Smerčah ob Žili, v Zaboioi, v Štebnju ob Zdi, v Lipalji vesi, v Z ij-ki B.strici, v Kotmari veai, v Pokrčah, v HodiŠab, v Bdčovesi, v K tikali, v Vesici, v Medgorji, v Dholici, v SkofiČah. V Ž h-polju, v Slov. Plajbergu, v Grabštanju, pri Sv. Tomažu pri Čdbregu in celo v R karji vesi v pod junaki dolini so zmagati nasprotniki.
— (Egon princ Hohenlohe,) drž. poslanec goriških mest in trgov je včeraj zjutraj nagloma umrl v Gorici, kamor je bil prišel, da se pokloni ministerskemu predsedniku. Pokojnik je bil strupen sovražnik Slovanov. Svoj čas je bil zastopnik goriškega velep sestva, kateri mandat mu je odvzel grof Alfred Coronini, a prišel je zopet v drž. zbor '*i sicer kot naslednik dež. glavarja grofa Franca Cj-roiinja Princ Hohenlohe je h.I jed.mi tistih ariato-kratov, k* svoje plemstvo radi fruktificirajo. Bil je predsedn>k južue železnice in upravni svetnik raznih raznih drugih podjetij, katera so mu za posojeno ime plačevala lepe svote. Pokojnik je bil svak mla-doceškega poslanca grofa Kounica. Dosegel je starost 43 let.
— (Občinske volitve v Trstu) se bodo vršile v prvih dneh meseca novembra.
— (Trd in neizprosen) je naučni minister baron G ♦utsch. Evo dokaza: Mestni svet tržaški je letos imenoval prof. F Fndricha ravnateljem mestu« loške realke. Kake vrste mora ta Fridrich ! i i, se di sklepati iz tega, d* ga naučno ministerstvo ni hotelo potrditi. Mestni svet pa se ni dal ugnati v kozji rog. Imenoval je Fridricba še jeienkrat in naučni minister si je mislil: čo vi ne oduehato, sn pa jaz udum — ter je Fridrcba potrdil. Da, trd, neizprosen in sila dosleden je baron Gautscb.
— (Nepotrjen zakon.) Istrsko lusko svojat bo"i neizmerno, da je cbčinn Pazin v hrvatskih rok'ih.  Da pridobe vsaj mesto Pazin, so izposlovali
Lahf, da je dež. zbor isterski v svojem zadnjem zasedanja in vziic agovorom hrvatskih poslancev sklenil, razdeliti občino Pazin na štiri samostojna občine. Cesar ni tega zakona potrdil, na veliko žalost vrlih isterskih Lahov.
* (60 000 gld za 1 gld. 10 kr.) Varaždinski meščan Ilužička kupil je dne 3. t. m. v Varaždinu pri nekem s tari na rj u star kovčeg za 1 gld. 10 kr. Ko ga je odprl, našel je v njem vrednostnih papirjev iu zlatnine za GO.OOO gld. Kovčeg je bil najbrž last nekega že umrlega majorja Tyla. Pravniki si belijo zdaj glavo, dobi Ii Ružička le najdenino 10%, ves ostali znesek pa pripade orarju, ali mu gre ves denar, ker je kovčeg kupil in je bilo torej vse njegovo, kar se je v njem nahajalo.
* (Zemlja se seseda ) V Mostu na Češkem vlada nepopisen strah, ker se je svet zopet na raznih krajh udri. Dve hiši sta se žo porušili popolnoma, tri pa so na pol podrte. Tudi kolodvor je znatno poškodovan in so mora podreti. 7 •!>•/• niški most se je zrušil in bati se je, da se podera še \eA drngih poslopij, Škoda je jako velika.
* (Stekel pes) ja v Školu blizu Lvova napadel in ogr»zel petnajst otrok Občina je otroke koj poslala v Ivovsko bolnico. Nekateri so že umrli in s<cer po groznih muk h
* (Trpinčenje izseljencev ) New-Yorški „Glas Naroda" pripoveduje v svoji poslednji številki: Ameriški konzularni agent v Kielu je izjavil dopisniku „United Presse", da bode preinkoval na-elednji slučaj, ki seje dogodil na parniku „Hermann". Na tem parniku so namreč (i ruskih izseljencev mučili do smrti. Dno 30. januvarja t. I. je ostavil ta prirnik Liha u ■ 80 izseljenci. Izseljence stlačili so pod krovom v tako majhen prostor, da se jih je G zadušilo! Mrliče so pometali v morje, ostalim izseljencem pa so zapretili, da jih odvedejo nazaj na Rusko, ako izpovedo kako se je godilo s tovariši.
* (Silen vihar) je včeraj zjutraj divjal v Panzu. Polomil ali izruval je nebroj dreves, podrl mnogo kioskov in vozov ter poško lil m logo streb. Štirinajst oseb je bilo ubitih, več tisoč pa več ali manj ranjenih.
* (Anarhisti v Rimu ) Včeraj so redarji naš'i v neki stranski uhci v Rimu tri v cunje zavite, z dinamitom nabasane bombe, kar ja obudilo mej ljudmi velik strah.
1		
	Slovenci in  Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!	
1		
		
Trst 11. septembra. Ministerski predsednik grof Badeni se je sinoči pripeljal sem. Na kolodvoru v Nabrežini se je ministerskemu predsedniku poklonil drž. posl. Nabergoj ter ga pozdravil v imeni slovenske okolice tržaške. Na kolodvoru v Trstu je župan pozdravil ministerskega predsednika. Badeni j a je vzprejelo 2000 Slovencev z živahnimi Zivio-klici. Italijanov je bilo na kolodvoru le neznatno število.
Trst 11. septembra.  Danes je ministerski predsednik vzprejel jednajst slovenskih de-putacij.   Govoril je ž njimi jako ljubeznjivo. V z prejem obuja nade.   Slovenci so na stopali vseskozi častno.
Carigrad 11. septembra. V poslopji, kjer je nastanjena uprava drž. dolgov, je nastala velika panika, ker se je raznesla vest, da so se v nekih predmestjih zgodili zopet krvavi izgredi. Armenci se boje novih napadov.
Kodunj 11. septembra. Car in carinja ostaneta tu do 22. t. m. Potem odpotujeta na Angleško.
Kristijanija 11. septembra. Pri slav-nostih na čast Nansenu se je primerila velika demonstracija proti kralju Oskarju, vsled česar je poslednji izjavil, da se nobene slavnosti več ne udeleži.
Berolin 11. septembra. Odbor za podpiranje Armencev je imel tu shod, na katerem je evangeliški pastor Lepsus, ki je lani potoval po Armenski, zatrjeval, da traja preganjanje Armencev že 20 let, da so Turki lani ubili okrog 1U0.0O0 Armencev, in ostro napadal vek si le, katere se ne menijo za berolinsko pogodbo, ki jamči, da t-e morajo v Armenski uvesti času piimerne r forme.
Barcelona 11. septembra Policija je iretovala bivšega ministra in poslanika Kste-vuneza in 17 drugih odličnih oseh, ker so na sumu, da organizujejo revolucijo, da se od-j pravi monarhija iu ustanovi republika,
Iz uradnega lista.
IavrAlIne  uli   rkneknUrno   <f raibe: Jerneja
blatnika zemljišče v Ponikvah, cenjeno 500 gld., in Neže Leftnjak polovira zemljišča v LeSnjakih, cenjena 647 gld. 50 kr., oba dne 14. septemhra in 14. oktobra v Ložu.
Janeza Peter lina posestvo v Gorici vasi, cenjeno IHS gld., duć lf>. septembra in 1 'J. oktobra v Ribnici.
Martina Žepe posestvo v Litiji, cenjeno 8i)5.r> gld, dne 16. septembra in 1 *5. oktobra v Litiji.
Izidorja in Marije Veider posestvo v Menf»i&n, cenjeno 2000 p,ld., in Jerneja Tonija zemljifiča v Dtikn, cenjena 186, »o, 60, 70 in 98 pld., ter Viktorja Močil ni-karja zemljišče v Jaršah, cenjeno 40 gld., vsa tri dnć 16. septembra in 16. oktobra v Kamniku.
Martina Šege posestvo v Litiji, cenjeno 10.220 gld., dni 16. septembra in 16. oktobra v Litiji.
tJienriSI so v LMa^Uitiii:
v V O j a I k I bolnici: !). septembra:  Anton Jnrkovifi,  umirovljeni c. in kr. stotnik, 65 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Sept. I	ČaH opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v CC	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. r urah
10.	9. zvečer	789 ti	17-8	sr. zahod	dež	
11.	7. zjutraj	T.i'A !»	120	si. sever	megla	0-6
n	2. popol.	788*6	216	brezvetr.	skoro obi.	
Srednja  včerajšnja temperatura 17 oormivlom
■a   15" nad
kr.
XD "d n s*j OđCfe TDOTflBa
dne 11 septembra 1896.
Skiinn državni dolg v notah..... 101 gld
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 198 a
Avstrijska kronska renta 4",'0..... 101 ,
Oguiska zlata renta 4°/#....... 199 a
Ogerska kronska renta 1 „            ...     99 v
Avstro-ogerske bančue delnice        ,   ,   , 954 „
Kreditne delnice......... i>73 ,
London tlita........... 119.
NcmAki drž. bankovci ca L00 mark    .   . 58 ,
90 mark............ U ■
90 frankov........... 9 „
[taUJasakl bankovci........ i4 ,
C. kr. cekini.......... 5 ,
Dne 10. septembra 189G.
4°/„ državne srećke iz 1. 1864 po 960 gld. 144 gld.
Državne srećke iz 1. Ih64 po 100 gld..   . 1^0 „
Dnnava reg. srećke 6' , po 100 gld.   .   . 127 ,
Zemlj. obe. avstr. 41    „ zlati zast. listi    , — ,
Kreditne srećke po 1<X) gld...... 197 ,
Ljubljanske srećke......... 22 ,
Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 ,
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. .   . 157 „
Traoiway-drnit. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 493 „
Papirnati rnheli......... 1 .
70
80 60 25 O.-i 4?>
66 .
66 .
73
68', ,
86 , 64
50 kr.
25 ; 60 ;
75 ,
25 , 27«/. \
Notarska pisarna v Ljubljani
V ZIM*«* j lil C
solicitatorja in pisarja.
Ponudbe in spričevala vzprejema upravništvo
»Slovenskega Naroda". (9967—9)
C. ti glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda
-velja.vneg-a. od 1. j-junija, 1896,
Nantnpno ommijont priliajalni In oilliajaliil ćml oinaionl io v Nr<>.lii|i-.'»r«|«slii'in <-ii*U. (1705-208) OdhOđ Iz I,|iibl|nno (jai. kol).
Ob 19. uri .. min. |>o noći oiolmi vlak v TrMi, I'ontabel, Beljak, Onloroc, Kranituuafoitu, Ljubno, unz Helitlial v Auanoo, Iachl, Omunclen, Siiln(>«r»(l, Iinin|.( iiiHtMiii, Zrli 110 jn/.oni, InoinOHt, Stojr, Tjinc, Dunaj vi* Amatotten. — Ob e. uri Ift nun  ajiitrnj iuninm vlak t Koootjo, Noto meato
— Ob 7. uri 10 min oiobni vluk t Trbii, Pontaliol, linija«:, CoIovao, Fran-aenafeato, Ljubilo, Dunaj i'r* KnlKtlitil t Sollioirrad, Stoyr, lilnc, lltulojorio«, PlroiiJ, Manjim, var«., Ilob, Kr.iiigor« vare, Karlovo vur«, 1'raifo, bipiko 60» Amatnttiiu na Dunaj. — Ob II, uri t>r> min   poiioliuln« rnoaatil vlak v
K.....s •• , Nuve mesto. - - Oh 11, uri (tO mir. dopoludno oaobnl vlak v Trbli,
Pontab..|, ltcljitk, Onlovoo, Kraiizeiiafoatp, l.'i.'••..>, Helr.ttinl, Oituaj. — Ok 4. uri piipolnilno oaiilini vlak v Trhla, lluljak, Onlovoo, liJiiHno, u«> HeU-
tbal v BolBMflMl, nenU-Oaatnin, Znll na jetoru, Inoinoat, Hrcj......, Curih,
Genovo, Vnrir., Ntoyr, Lino, Oiniiuilon, Iti lil, Kudojevica, 1'lronj, Marijin« varo, lloli, Kratiuova vara, Karlovu v;ire, I rano, l.lpako, Dunaj via Am-■ t. ■ *. t" 11   — Ob (i. uri 8U min. Evooer mekani vlak v Kočevje, Novo meito.
— Ob T. uri 44 mm. »večer oenbni vlnk v Iioaco-Hleil. — Vrbu tega ok fi. uri 8» min. pi>j>nlii.lno viako ueileljo in praznik v I ..■..■••!'.!.■ I
1'rlhoil v fijiihlfmiu  juž. kol.).
Ob fi. uri  iVi min. tjutraj oitobni vlak a Duuaja via Amitetten,
KolitoMraila, Hrt.^onua, I........./••li.i ua jezeru,  Lonil-Oaiiteiiia, Dinoa,
Utoyra, O minuli'na, liulila, Auitaooa, LJubna, Celovca, Ileljaka, Kranzeua-faate, Trbiža. — Ob 8. uri zjutraj oiobni Tlak is LetO-Bletla. — Ob H. uri Iti min zjutraj uioa.iui vlak ia Kočevja, Novega mosta, — Ob 11. uri :'f min. (Icipoliidno oaobrii vlak s Dunaja via Amatetteti, liipikeffa, 1'ran«.. hr.tniDvili vamv, Karlovih varuv, Hiiba, Marijinih varov, 1'ltnja, lludeje* vic, Soliioirrada, Litioa, Htovra, 1'ariza, Oeneva, Ouriha, Hroffeima, Iuo-ni"-i ». Zolla na jocoru, I<end-Oaiteiita, l.Jubua, Celovoa, 1'outabla, Trbiia
— Ob      uri 3'i min, popolmlna meaani  vlak iz Kočevja,  Nnvoffa metta.
— Ob 4. uri fi5 min. popoludne oaobni vlak s Dunaja, Iijubua, Šelzthala, Kol.iaka, Celovca, Kratizeaafeato, 1'ontabla, Trbiia. — Ob 8. url 3f> min. zvkiit meaani vlak i« Kočevja, Novcifa mcata. — Ob R. uri 4 min. zvečer OMbal vlnk r. Dunaja proko Atnatotteua, iz Lipaije, 1'rage, Francovih varov, Karlovih varov, Ilcba, Marijinih varov, 1'lzuja, Iludujevic, Holno^raila, Ljubua, Holjaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. — Vrhu toga ob 10. uri 'lenim. Iffeltl vaako nedeljo in praznik iz Iieaeo-Mleda.
CI«llio<l lr t.jubl tuli« (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 'i i min. zjutraj, ob 3. uri . min. popoludne, ob 6. uri ao min. »večer, ob 10. uri 'ih min. zvečer. (Poilednji vlak le ob nedeljah m praznikih )
l*rlli4»il v l.jiit.l |im  drž. kol.) iz Kamnika.
Ob fi. uri 66 min. zjutraj, ob 11 uri Ifi min dopolnilno, ob 6 url 90 min. zvečer, ob D. uri 66 min. zvečei. (Poslednji vlak le ob nedeljah ln praznikih.)
Prepelicarica
ki slili na ime ,,Mila", kratke dlake, z rujavimi pikami in lisami, se je v soboto, dne 5. t. 111., zgubila v Iiescali-Bledu. — Pošteni najditolj nai jo odda proti dobremu plačilu pri Emo-rihu Mayer-ju ua Bledu ah pri bančni t.vrdki J. C. Mayer v I«jubijani.      (3949— 2)
Ca |P
\i «1
u
H
iS
af ^
P
Dunaj.
Doktor pl. Trn ko cz y-j a
kapljice za želodec
krepčiijoće, sli/, raztvarjajoče,  odpenjitjoče, či-
stnjoi-e in slast vzhujajoće. 1   steklenica '20 kr.. 6 steklenic 1 gld.,  3 tucate 4 gld. 80 kr. (2888-3)
Doktor pl. Trnk6czy-ja
1 škatljica 21 kr , 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Prodaja in razpošilja na h« tirani t ?sak<lanjn potratno poito
tekal     Ti i.u«>«•/>
pri roto.žu zraven mestne hranilnice v Ljubljani
a
J
Lekarna Trnk6czy v Gradci
J
G}
J «1
Dva dijaka
se vzprejmeta na dobro hrano, stanovanje in skrbno postrežbo v Dolgih ulicah št. 3, v pritličju na desno. (2967-i>
Notarskega kandidata
vzprejme takoj v svojo pisarno notar na Dolenjskem. Plačilo po dogovorn. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „SlovenBkega Naroda". (2960—2)
15 izurjenih mizarjev
veščih v Niavh n*kili in mlinskih popravilih, in
kovač
katen jo porabljiv pri montaži. — Piamene pogojo in ponudbe na nValjični mlin v Kranju". (9966—1)
m i milili i mm i«wi Min		
Jlasbe&a	Malica" v	Ljubljani.
Naznanilo
0 XV. šolskem letu 1806/97.
V |» I *.«» vit n j e se vrai
dne 17, 18. in 19. septembra
dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v proarotih društvene fiole
na Bregu h. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). ■■ou«V vit nje se prične v ponedeljek, dne 21. septembra.
Učni predmetis
Splošna glasbena teorija, zborovo |    noll^ ;e petje (dekliški, deški^ in dijaški moški j bl!ezp|ačJelu
Harmonija, |
učnine se plača za pouk v dveh tedenskih nrah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec.
kontrapunkt, solopetje, glasovir,
gosli.
Vpisnine se plača za vsacega gojenca 1 gld.
Stariši gojencev morajo biti društveniki „Glasb< ne Matice" : če niHO društveniki plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne društvenine.
<-->!mm-2) Odbor.
^tev. 26197.
Razpis službe.
(2Wl-2)
Na   novoustanovljeni   mrcini   slovenski   vImJI   il< lilUki
Noli v I.j iililjiini . ki '.• prvi letnik sh ima vsled Hklepa obcinakfga sveta Ijubljanakega z dne '22. julija t. I. otvoriti vsaj s 1. novemhrom t 1. je nadomestiti
službo nadzorovalne dame
s plačo po dogovoru.
Prosilke  r.H   to   službo  naj  vlo?e svoje,  z dokazili o usposobljenosti, rojstvu in domovinatvu opremljene prošnje
do konca meseca septembra t. L
pri podpisanem magistratu, in sicer one, ki so v kaki javni službi, potom predstojnega oblastva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljani
dlle  .1. .s. j 11.-mhrii 1B9H.
Natečaj.
Služba občinskega tajnika
mozIrNke n|»ntviic in tr*ike ob^ln«* |e #.n o«I<1hII. L- tna plača 14IO kIiI. in pontranski dohodki. Prosit-lji imajo svoje lHRtn"rnčno pisano prošnje z dokazili popolne zmožnosti slovenskega in n^mšk^ga jez-ka v besedi in pisavi, političnega in rarunukega uradovanja, dosedanjega službovanja, starosti, nravnosti in njih pristojnosti, nam skrajno «lo HO. «»*'|»tt>iiibra t. I. vposlati.
Županstvo trg- Mozirje
dne 31. avgnsta 18'JG. (2921—2) Župan : Anton Goričar.
Doeringovo milo
m aovo,
V Ljubljani prodajajo nailelielu: AVMlt Aner, Anion Krisper in Vhhii Petrn'ie.
Generalno zastopstvo:
A.   MlltNCll  &   ('(!.,   lOUlIlJ.   I.,    I.ll^rik 3.
Iztnej najfinojsili
toaletnih mil
In n m I ni I !«• I At».
Za
umivalno rabo
ta
dame
kakor tudi kot
milo za otroke
jako priporočljivo, (2SM) IV. (1)
	
	
	
Ca>	
co	
-C3	
M	
	
	
O	
	
	
Karola "Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč).
Min>)M preskufeeiio i»m./r»i»lii» in ol«re|»^t*vwliio »redaitvo po »«-*.♦. tla hh-l»orlh, trn|tilti |et*ala Itd, — N»jholje se je obnesel pri vseh vuanjih boleznih, kakor: proilini, r*-\umil^aiein <>ir|>ii«>u|ii, >vl(|u in prt-lf^iieujii .11 itd. (Vita stvklfHifi M ,«/f«f. 2.% kw.
Karola "Wolf-a
redilni prašek za živino.
Presknficn pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri laoujlh« govedih, o\4mIi, preAlolh itd, At ua-eeju lemi* če nImIhi   probat iJh|*», izvrstno VHi-ovalno sredstvo prull kuftiilua buleanliu.
4 emtm r a* it km  S » ttr. (1224—96)
PC Premovano. "VRI — Mnogobrojna pismena priznanja.
Dobiva m«- * vMttlit I* kanil. CilMvna anloirn pri j«-«lltieiii Imtlelo« i»l«'l)u
HC- ""sTv^olf-io., lekarju v Vipavi. Kranjsko.
Pazi naj se na varstveno znamko. — Kaspoftllfa ne v mm u  «ltan po poAil.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No II i.
Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarne",
■
14