Rus. бразда „brazda" in бразда „brzda" 
Homonimno rua. браздй različnega porekla je v obojnem pomenu ne prvotno 
rusko, temveč ceikvenoslovansko, ruski le knjižno in že zastarelo. V prvem pomenu 
je brati izraz, n. pr. pri Puškinu v romanu v verzih „Jevgenij Onegin", Бразды 
пушистые взрывая — Летит кибитка удалая. Domača ruska fonetična oblika je 
бороздй, a splošna predpraslovanska *borzdä. V drugem pomenu, n. pr. pri Puškinu 
v drami „Boris Godunov", Так борзый конь грызет свои бразды, a zlasti v rabi 
plurala tantum v zvezi браздй правлёния v smislu правительственная власть, 
управление, pa je v fonetični pisavi zbog akanja za брозда, plur. брозды, kakor 
n. pr. калач za колйч i. pod., verjetno tudi pod vplivom prve besede. Ruskocerkveno-
slovansko броздй je nastalo po ruskem izgovoru iz бръзда (prim. lit. bruzduklas 
„uzda"), kar je bila starocerkvenoslovanska beseda in je prešla s cerkvenoslovan-
skimi teksti tudi v Rusijo. V starocerkvenoslovanščini jo beremo v Sinajskem 
psalterju ps XXXI 9 lis кжд-kn 'lino комт, и ЛСЪСК-К 1Л1ЪЖ< нкстт. рдавулм :• Бръзддлм и 
с>узА®1* Ч1ЛЮСТ1 1Х"1» к-кстьлпшш : • lb пршлгжажиџлск сы\ к-к Tick : • Zanimivo je, da se 
ta beseda nahaja sicer poleg mrus. dial, брозда (nčeš. brzda „zavora" je tehnološki 
•ermin novejšega datuma) le še v slovenskem jeziku brzda, glagol brzdati i. dr. 
S tem pojasnilom naj se izpopolni str. 110, drugi odstavek v moji knjigi „Ruski 
jezik v poljudnoznanstveni luči" (V Ljubljani 1946), kjer je to opuščeno in zato 
n e j a s n 0 - R. Nahtigal 
O imenu КосьГь 
Bratislavski slavist-slovakist Jân Stanislav se je v svojem delu „Slovensky 
juh v stredoveku II. diel", sir. 262—3 (Turèiansky Šv. Martin 1948, Spiey jazyko-
vedného odboru Matice slovenskej, séria B, sviizok 2) dotaknil razlage imena 
panonskoslovenskega kneza Koclja, ki ga izvaja iz podstave ко1ъ „maček", pa mu 
je ista podlaga kakor pri tvorbi češ.-slovaš. kocour — kocûr (preko fem. *kot-ja). 
Pri tem pravi : „Obecné meno kocel, kocel' existuje и Slovanov . . . dodnes. Pravda, 
dnes mä preneseny vyznam . . . v sloven, slovo kocûr, kocûre môze značit' aj 
„odpadky dreva" . . .; pri lûbani stromov povie sa na nepekné kusy, vSelijaké ; 
nedorastené alebo odpadkové . . .". Kot paralelo navaja lat. Catulus, Catilina. Mogel 
bi pa iz Gebauerjevega staročeškega slovarja po urbarju iz 1. 1410 navesti ime 
Martinus Koczur in slovenski priimek Maček. Moja izvajanja v razprav. „O imenu 
panonskoslovenskega kneza Koclja" (Slovenski jezik 1939, II 1—14) o starovisoko-
nemškem poreklu imena zavrača. Za tako poreklo in obratno so primeri. Tu naj 
mimogrede omenim, da je bil Kocljev oče Pribina 1. 833 ali kmalu potem pred-
stavljen bavarskemu kralju Ludviku in na njegovo zapoved nato poučen v veri 
in krščen v cerkvi sv. Martina v Traismaueru (M. Kos, Conversio Bagoariorum 
et Carantanorum str. 73 si.). Z njim je bil, kakor je mogoče sklepati iz vseh zgo-
dovinskih podatkov, krščen tudi sin КосЫ'ь, ki je moral biti rojen okoli 1. 825 
(Fr. Grivec, Slovenski knez Kocelj str. 28) in ki ga je oče ob bsgu iz Nitre vzel 
s seboj. Ob krstu bi mu bilo tedaj okoli osem let. 
Kakor je na prvi videz Stanislavovo razlaganje prepričljivo, vendar ne velja. 
Zdi se, da Stanislav mojih izvajanj v razpravi ni dobro razumel ali preveč pre 
hitro preletel. Z druge strani je v njegovi beležki s stališča slovanskega jeziko-
slovja in slovanske filologije vrsta nepravilnih trditev. Ako je -c- v КосъГъ slovaško 
iz -tj- (po kaki drugi palalalizaciji ta -c- sploh ni mogoč), potem s tem nimajo 
nič opraviti od Stanislava navedena srbskohrvatska imena Kocelj v Zeti in Šumadiji, 
Koceljeviči pri Dubrovniku, priimek Kocelj v Dubrovniku in Koceljevo v okolici 
Sabca (ne kakor Stanislav piše „dravskej oblasti"). Dalje navaja Stanislav srbsko-
hrvatski izraz kocelj različnega pomena. Pri tem je njegova navedba po zagrebškem 
akademičnem Rječniku kocel poleg kocelj nepravilna. Prvo je v Rječniku le grafična 
oblika, saj srb.-hrv. -/ na koncu ne more biti, a iz podatkov v Rječniku tudi sledi,