BpMtmt m ppfc—mjh ***** ~ rilfii phlHif fUnU. Leto LXXV., it. I31
Lfnbf|ana, sreda IO. jiml}a l*f*XX
Cena 40 ceflft*
UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCBVUSVA ULICA i t- TELEFON; 81-22, 31-25, 81-24. 81-29 1» 31-31
EKLHJCNO ZASTOPSTVO n ogla*« ls Kraljevine Italije tu iMMl trna Rafalni pri podtno čekovnem zavodu:
UNIONE PUBBLICTTA ITALIANA S. A„ ŠOLANO LJubljana ttev. 10-351
— labaji vsak dan opoldne — Mesecu i naročnina i,— ftr. ta Inozemstvo 15.20 Ur
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA par la pubblieita di provenienza italiana «J estera: UNIO VE PUBBOCITA ITALIANA S. A„ MILANO.
Combattitnenti Sra le opposte Sorze corazzate
Brillanti successi di cacciatori itafiani e tedeschi — Due sommergibili nemici affondati nel Mediterraneo
II Quartit>r Generale drllr Forzc Armat^ romuiiica in tlata di 9 giugno il nguentc boiietino di guerra n. 739:
In Marmarioa rontimiano i rombattiincn-ti fru le opposte forze motocoruzzute.
Squadrijclie di »Mačehi« appartenenti al
4° stormo da eareia. imprgnate contro for-mazioni avversarie molto superlori di numero, hanno riportato brillanti suoeessL bi ripetuti seontri 14 »Curtis« SODO -tati ab-battnti. Tutti i nostri velivoU hanno fatto ritorno alla base. La »RAF« ha inoltro per-duto 7 apparecehi ad opera dei cacciatori
Rermaniri ed uno distrutto dalla difesa ron-
!  trai-rea in un rampo di aviazionr*.
I "na iticiirsiiint' britanniea su Taranto lia provoeato pieeoli ineendi subito elrsoscritti e domati e eausato lievi danni alcune
j abitazioni. Nessuna vittima. Uue bombar-
' dieri ingtesi sono precipitati, col pit i dalle arttgllerte della difesa.
Nel Mediterraneo un sommergihile nemi-
! eo e stato affondato da u na nostra tnrpp-dinicra al comando dol eapitano di contt-ta Etigetiio Henke, altro sommergibile veni va attaeeato e eolato a pieeo da noslri mezrzi navali aiitisommergibili col coneorso
I dl velivoli da rieojrnizione niarittima.
orfee oklopnih
motoriziranih sil
Veliki letalski spopadi — 24 angleških letal sestreljenih,
dve podmornici potopljeni
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 9. junija naslednje 731). vojno poročilo:
V Marmariki se nadaljujejo boji oklopnih motoriziranih *H z ol>eh strani.
Eskatlrilje l«'tal tipa HffaccM, ki pripadajo 4. skupini lovcev, so se spopadle s sovražnimi formacijami, ki so bile mnogo večje po številu, in so dosegle sijajne uspehe. V ponovnih spopadih je bilo sestreljenih 14 letal tipa Curtiss. Vsa naša letala so so vrnila na oporišče. Angleško letalstvo je nadalje izgubilo 7 letal v borhi z nemškimi
lov*-i, eno letalo pa je sestrelila protiletalska
I-
obramba na nekem letališču.
Angleška letala so napadla Taranto in novzročila manjše požare, ki so bili takoj obvladani in pogašeni, ter neznatno škodo v nekaterih stanovanjskih hišah, žrtev ni bilo. Obrambno topništvo je zadelo in sestrelilo 2 angleška bombnika.
Torpedo vka pod vodstvom kornet nega kapitana Evgena Ilenkeja je na Sredozemskem morju potopila sovražno podmornico. 1'rotipodmorniške pomorske vojne sile so v sodelovanju z mornariškimi izvidniškbni letali napadle in potopile še neko drugo podmornico.
Nemško vojno poročilo
CSenziva proti Sebastopolju — V naskoku zavzetih več utrdb — Letalske borbe na zapadu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
>>"a trdnjavskem ozemlju Scbastopolja se hoji nadaljujejo. Ob podpori najtežjega topništva in močnih letalskih oddelkov je nnxi pehota v naskoku zavzela vrsto trd-njavskih naprav na obvladajocih višinah. I*rotinapadi sovražnika so bili krvavo od-biti.
Severnovzhodno od Harkova so se Izjalovili slahcjši napadi sovražnika.
V srednjem in severnem odseku je bila obkoljena skupina, sovjetskih čet ob podpori letalstva stisnjena na m al prostor. Krajevni napadi sovražnika so ostali brez uspeha.
>a Ladoškem jezeru je bila z bombami poškodovana trgovska ladja.
V severni Afriki se boji nadaljujejo. Angleško letalstvo je pri tem izgubilo 22 letal.
Frt vojaško brezuspešnem podnevne m napadu na obalo Rokavskega preliva so nemški lovci sestrelili 7 angleških letal.
Nad severno obalo je mornariško topništvo sestrelilo eno sovražno letalo.
V pretekli noči so bili sovražnikovi letalski napadi usmerjeni proti več krajem v zapadni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom so bile žrtve. Povzročena je bila škoda, predvsem v stanovanjskih okrajih in javnih poslopjih. Nočni Unci in protiletalski topovi so sestrelili 16 napadajočih SKrvražnikovih letal.
Boji na vzhodni fronti
Berlin, 10. junija, s. Bombardiranje Seva-stopolja sc je nadaljevalo z velikim uspehom, kakor je včeraj zjutraj poročalo nemško vrhovno poveljstvo. V raznih odsekih mesta divjajo veliki požari, zlasti v skladiščih živil in pogonskih snovi. Gosti oblaki dima pokrivajo ta predel. V teku številnih •otalskih spopadov nad trdnjavo so nemški lovci sestrelili S sovražnih letal.
Doznava se nadalje, da se za novimi nemškimi črtami v osrednjem odseku nadaljujejo koncentrični napadi proti obkoljenim sovražnim silam po določenem načrtu. Ofenzivne akcije nemških čet se nadaljujejo z uspehom kljub neprestanemu deževju in hudim viharjem, zaradi katerih je opej-acijsko področje izredno težavno. Med 5. in 6. junijem so inženjerci pobrali nad 600 min, ki so jih boljševiki namestili v obrambo nekega ogroženega pasa. Tudi nemško letalstvo je učinkovito operiralo proti sovražniku kljub najslabšim vremenskim prilikam, podpirajoč v ostalem operacije nemških napadalnih čet.
Letalske bitke
nad SebastDpoljem
Berlin, 9. jun. ćL V teku letalskih borb, ki so se v nedeljo razvile v zračnem prostoru nad bojiščem pred Sevastopoljem. so nemška lovska letala sestrelila 8 sovjetskih aparatov. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so močne skupine nemških lovskih letal ta dan uspešno podpirale operacije nemške pehote proti sovražnikovim utrdbenim postojankam in neprestano bombardirale so-
vražnikove poljske postojanke, topniške baterije in tudi samo mesto Sevastopolj in
luko.
Ogromen plen ene same nemške oklopne divizije
Berlin, 10. jun. s. sZvvolfuhrblattc poroča, da je neka nemška, oklopna, divizija, operh-ajoča na fronti pri Harkovu, med 12. in 29. majem uničila ali zajela skupno 317 tankov, 827 topov, 630 metalcev granat :n strojnic ter nad 2.000 motornih vozil.
18 angleških bombnikov sestreljenih
Rim. 10. junija s. Angleška poluradna agencija javlja, da se s poletov v predpretekli noči nad nemško in zasedeno ozemlje ni vrnilo IS angleških bombni'KOY.
Letalska bitka nad Ostendom
Berlin, 10. junija, s. Okrog 15. ure včeraj je skupina angleških bombnikov ob spremstvu številnih lovcev izkoristila oblačno nebo in preletela področje Ostenda. V letalskih borbah ob tej priliki so nemški lov cd sestrelili 7 sovražnih letal. Angleški bombniki so povzročili neznatno škodo.
Vojna na Kitajskem
Pomen Fučova
Tokio, 10. jun. s. Japonske sile, ki so 6. t. m. zasedle Fučov, trdnjavo kitajskih armad v pokrajini čekijang, so se polastile tudi velikega letališča, s katerega naj bi se dvigale ameriške leteče trdnjave in bombardirale japonsko ozemlje. Dopisnik lista s>NiČi-Nič:<c, ki je prišel v Fučov z japonskimi četami, poroča, da je bilo letališče hudo razdejano zaradi napadov japonskega letalsvta. Izredno dolga vzletišča so bila neuporabna kakor tudi tehnične naprave, čeprav je bilo videti, da so Kitajci skušali škodo mrzlično Dopraviti. 2 km od letališča, si je dopisnik ogledal prostorni polžem oljski hangar, zgrajen v gozdu, v katerega gre lahko 40 do 50 letal.
Tokio, 10. junija s. Japonske vojaške oblasti javljajo, da so čungkinške čete v borbah pri Fučovu izgubile 2817 vojakov, ki so padli, ujetih je pa bilo 3759 vojakov. Japonske čete so zaplenile 14 protiletalskih topov. 4 gorske možnarje, 18 težkih in lahkih strojnic ter velike količini streliva.
Zavzetje Cunkijena
Tokio, 10. junija, s. Po vesteh iz Kjang-**ija so Japonci predvčerajšnjim zavzeli Cunkijen, močno kitajsko postojanko, ki jo obkrožajo reke in je glavno oporišče 194. sovražne divizije.
Letalske akcije
Tokio, 10. junija s. S fronte v Kjangsiju se doznava, da je japonsko letalstvo predvčerajšnjim bombardiralo Jučan in Kvang-feng. Japonske bombe so hudo poškodovale sovražne vojaške naprave. V Birmi so japonske letalske edinice 4. junija sestrelile dve letali tipa »Voeing 17 c To je bilo prvič*, da so japonski lovoj na te i fronti uničili letala vrste letečih trdnjav*
Druga obletnica napovedi vojne
Poslanica Stranke glavnemu stanu Oboroženih Sil — Stranka je danes bolj ko kdaj poprej pripravljena doprinesti vse žrtve za zmago
Duce - prvi med prvimi
Rim, 10. junija, s. Tajnik PNF je v
imenu Crnih srajc poslal šefu glavnega stana sledečo poslanico za Oborožene Sile:
Ob drugi obletnici napovedi vojne Stranka znova potrjuje globoko hvaležno trdnost duhovnih vezi, ki vežejo vse Črne srajce z junaškimi Oboroženimi Silami fašistične Italije. Celotno neha-nje Stranke je goreče in brezkompromisno poveličevanje ponosnega Lojneca duha italijanskega naroda.
Stranka je od svojega obstoja v veri v Duceja ter v fašističnih vojnah črpala v sveti dolžnosti do borbe svoje hrepenenje po spopolnitvi čustev do Domovine ter je vzgojila mladino v strogem gledanju na svet kot zavestno in vedro žrtvovanje idealov. V dveh letih voine, v kateri se bije z najodločnejšo voljo in vedno dvignjenega čela proti zvijači sovražnika, ki je skušal zanikati pravico do življenja naši Domovini, je italijanski narod, uvrščen v vrste liktorja, čutil ob vsakem trenutku, da je orožje sredstvo* kateremu je poverjeno uresničenje revolucionarnih ciljev.
Italijanski narod je vedno navdušeno opravil svoje dolžnosti z najbolj gorečo predanostjo ter je posvetil svoje velikodušno srce in samega sebe tej borbi. Stranka je danes bolj ko kdaj prej odločena žrtvovati vse energije za dosego neodvisnosti Domovine ter je najvišji izraz zahvale in ljubezni za hrabre vseh vrst orožja, ki se bore na bojiščih.
V tej veri in tej predanosti je gotovost v zmago.
Pozdrav Kralju! Pozdrav Duceju!
Pozdrav Mornarici
Rim, 10. junija, s. Ob obletnici dneva Kr. Mornarice je poslal Tajnik Stranke v imenu Crnih srajc naslednjo brzojavko mornarici:
Borcem na morju, ki pod orožjem proslavljajo ob dru« i obletnici vstopa v vojno slavna dejanja italijanske mornarice, pošilja Stranka svoje goreče pozdrave in čestitke. Tradicije hrabrosti, nešicvilni dokazi junaških dejanj m tolikih vojnah- sedanja dejanja v Sredo: 3«emskem morju in na Atlantiku, pričajo o neukrotljivi  italijanski hrabrosti.
Zaradi tega je naša Mornarica orožie, ki se ga vsi boje. Vedno je bila kos in vedno je obvladovala usodo in prinašala Domovini zmage.
Junaštvo mornarjev je največje jamstva za to, da bo fašistična Italija popoln gospodar svojega morja.
Pozdrav Kralju!
Pozdrav Duceju!
Dar Stranke borcem
Rim, 10. junija, s. Davi. ob drugi oblet-rfiici napovedi vojne se je podal Tajnik Stranke s pocitajniki in generalnimi pc*.i-poveljniki GlLAa k šefu Glavnega stana in mu izročili vsoto 5 milijonov lir. ki jo stranka daje na razpolago Oboroženim Silam za podporo borcem. Ker se na ta dan proslavlja tudi dan Mornarice, je Tajnik Stranke izkazal east padlim na morju, v svetišču, ki se nahaja v Ministrstvu mornarice.
Madrid. 10. junija- s. List AB poveličuje v dopisu iz Rima Ducejevo delo in pa
imenuje velikega n;iznanjcv:ih\i Dodocnosti, politika, ki meri sposobnosti države, navdihuje revolucionarne ideje in tevrtaje načrte doktrine, v kateri je utelesila Otipljiva stvarnost ter bodri duha fMgl mnxUU S svojo drznostjo vzpodbuja iudijo k plemo-
n:tim dejanjem gospodarskih in ozemeljskih rivendikaeij in z močjo svojega vzgleda hodi pred svojimi prvimi bore: po za-Črtanj poti. Ni vezan na nespremenljivo tehniko vodstva in zaradi tega je r. > g 'J. politika vedno sveža. Razen tega je Duee uOber upravitelj itakjar.skega DOgmatV«, podpira umetnost, razširja znanost, ustanavlja mesta, kjer so bile ruševine in mo -virja. Dopisnik poudarja nato, da K italijanski vojak bon s prepričanjem, da na praznik nuni ne bo nadležen gost. Dopisnik
opozarja tudi na zadnje   upravne Ukrepe ministrskega svela: strogi so ukrepi proti zlorabam v oskrbi,  piše dopisnik, /.nun. ni so izdatki ministrstev in iz.lane so bila vse mere za preprečen je inflacije.
Enako pLše list Arršba\ ki opozarja na modro valutno in gospodarsko politiko ri-šistične vlade ter poudarja, da Je ttaljlaa-ska drsava zopet stopila n:« prste slabim ■ '.ržavljanom in jim zagrozila z ostrejšimi kaznimi. Režim skrbi za pravično razdeljevanje živil in ne dopušča špekulacij v škodo naroda, ki molče sprejema žrtve /a zmago.
*
Rim, 10. junija B, Beoator ManMo Mor-gagni je izročil Duceju knjigo *Du«v v Sardiniji", ki jo je založila agencija Štefani. Knjiga ima obilne ilustracije in prikazuje prizore in opisuje dogodke z <H| vov, ki jih je Duce prebil na otoku ob navdušenju prebivalstva.
Dan Kr. Mornarice
Dnevno povelje Mornarici — Bilanca ob četrti proslavi izkazuje
nevenljive zasluge mornarjev
Rim, 10. junija, s. Ob priliki četrte proslave dneva Kr. Mornarice je admiral Ric cardi izdal naslednje dnevno povelje:
Mornarji Italije! Danes je, kakor pred letom dni italijanski narod z vami in gleda, na vas z vedno večjo ljubeznijo, z vedno večjim zaupanjem in občudovanjem. Naše pomorske sile »o obdržale Ln povedale svojo moč kljub izgubam zaradi stalnega napadanja ter plovejo po vodah Sredozemskega morja in vsiljujejo sovražniku svojo pobudo, kakor v bitki pri Sirti, ko ste preprečili, da bi sovražnik dosegel svoje cUje.
Napadalna sredstva so prodrla v najbolj zaščitena sovražna oporišča in v Aleksandri)! so skrajno okrnila ponos angleške pomorske sile in ji zadala prestižno izgubo, kakršne stoletja ni poznala.
Podmornice, ki budno straži jo v Sredo, zemskem morju, so v Atlantiku uničile tudi veliko bojno ladjo novega sovražnika, ki se šele od decembra odprto bori in ki zaman zaupa v svoja neizčrpna gmotna sredstva. Neizčrpna pa je v vas. mornarji Italije z vseh ladij, vnema za borbo in volja do zmage. Vztrajati hočete žilavo, vztrajati x mislijo na padle brate, ne računajoč na sovražnika in ne glede na čas, ki poteka. Domovina je nesmrtna in vi se norite samo za njeno bodočo veličino in slavo.
Pozdrav Kralju:
Pozdrav Duceju!
Bilanca ob četrti proslavi
Rim, 10. junija, s. Koristno je in zanimivo ob četrti proslavi mornarice obrazložiti statistične podatke, ki se nanašajo na bojno delovanje italijanske mornarice ter proučiti to delovanje v primeri s sovražno angleško mornarico, kateri se je pridružila ameriška mornarica. Mornariška pomoč Amerike vendar ni bila nobena stvarna pomoč v prid Angliji, ki je vko-vana bolj kot kdaj prej v tistem Sredozemskem morju, ki naj bi bilo po topi angleški domišljavosti, ki izhaja iz domišljave nevednosti, grob naših ladij.
Po dveh letih vojne se je položaj pre-vrgel popolnoma v naš prid, dočim je Anglija, ki se komaj še pomika z muko preko najhujših in najtežjih udarcev na morju, katerega je toliko časa obvladovala, prisiljena na čedalje bolj omejeno akcijo podmorniškega in letalskega nadlegovanja našega prekomorskega prometa. Ti odlični uspehi tvorijo dnevni junaški in požrtvovalni napori ki se opravljajo neutrudno ob sodelovanju z zavezniškimi pomorskimi sredstvi in z izredno sposobnimi sredstvi osnega letalstva. V najmočnejša sovražna oporišča je bil izvršen vdor z drznostjo naših mornarjev, ki so dosegli odlične uspehe. Zaradi velikanskih izgub angleške mornarice v Sredozemsken. morju, na Atlantiku in na skrajnem Vzhodu je Anglija danes v strašnem položaju, da ne more rešiti razen ob smrtnem tveganju svoje bojne naloge.
Italijanska mornarica opravlja in bo še opravljala do popolne zmage svojo nalogo, da je obramba naših obal in vzdrževanje premeta z Libijo, Albanijo in Egejsk:-mi otoki. Onemogočiti je treba sovražni trgovinski promet po poteh Sredozemskega morja in sodelovat- na Atlantiku z nem-
škim: podmornicami, vzdržati protibloka-do okrog Anglije in motiti promet vzdolž ameriških atlantskih obal. Treba je biti kos sovražnim pomorskim silam in jih itničevati ter izrabljati. To so naloge naše hrabre in slavne mornarice, ki črpa stalno svojo silo iz junaškega duha in čedalje večje in učinkovite moti sredstev, ki so ji na razpolago ter iz zgledne delavnosti naših pomorsk-h vojaških arzenalov, naših tovarn, ladjedelnic in raznih industrijskih podjetij.
Proslavljajoč četrti dan svoje neprema-gane mornarice, gleda Italija nanjo z velikim ponosom ter ne pozablja m ne bo nikoli pozabila velikega dolga hvaležnost!, ki jo z njo veže kakor tudi nič manj z junaško trgovinsko italijansko mornarico.
Tile so statstičnj podatki, ki se nanašajo na delovanje Kr. mornarice od 10. junija 1940 (XVIII.):
Kr. Mornarica je do 30. maja 1942 po vojnih poročilih potopila dve bojni ladji, eno poškodovala, poškodovala eno nosilko letal, potopila 10 križark, poškodovala 17, potopila 18 rušilcev, poškodovala 10, potopila 55 podmornic, poškodovala 3, potopila eno pomožno ladjo, poškodovala 3, potopila 17 parnikov, poškodovala 3, potopila 6 petrolejskih ladij in poškodovala 5 ladij nedoločen^ vrste.
Na Atlantiku je bila potopljena ena bojna ladja, dve kri žarki poškodovani, potopljeni štirje rušile: in 5 pomožnih ladij. Potopljenih je bilo tudi 75 parnikov, eden pa poškodovan ter potopljenih 20 petrolejskih in cisternskih ladij, eno pa poškodovala.
V Rdečem morju je bila poškodovana ena križarka, potopljena pa ena pomožna ladja, 9 panvkov in dve petrolejski ladji.
V celoti je bilo v Sredozemskem morju potopljenih 139 ladij, poškodovanih pa 43. Na Atlantiku je bilo potopljenih 105 ladij, poškodovane so bile 4 ladje. V Rdečem morju pa je bilo potopljenih 12 ladij, ena pa poškodovana, s skupno 1,191.238 tonami.
Na Sredozemskem morju ao italijanske pomorske sile, potopile do 31. maja 1942 naslednje angleške vojne ladje katerih izgubo je priznala angleška admiraliteta:
Monitor Terror« 7.200 ton, frrižarke >Ca-lipso« 4.100 ton, ^Bonave^ture«^ 5.450 ton, >York^ 8.250 ton, >Najadi: 5.450 ton, »Sout-hampton^: 9.100 ton. »Foi« 8.000 ton, >Nep-tune« 7.775 ton, brza polagalka min -La-tona« 2.650 ton, flotilne čeljne ladje in rušile! >Escots 1.375 ton, »Hvperionc 1.340 ton, >Moviawki 1.870 ton, 3>Defender* 1.000 ton, >Waterhen« 1.700 ton, >Matavelet 1.870 ton, »Savek« 1.340 ton, >Jaguardt 1.600 ton, »Cardahar« 1.690 ton, »Hostile* 1.340 ton, 2-Daint« 1.375 ton. >Jerseyc 1.590 ton, >Hereward« 1.375 ton, »Pearless« 1.375 ton, bivši ameriški rušilec >Belmont* 1.190 ton, >Guarka« 1.870 ton, grški rušilec Leon 1.310 ton.
Torpedovke »^ghli-r (grška) 145 ton, »Sphendoni« (gršfoa) 305 ton.
Podmornice:     >Grampus?     1.520 ton,
>Odinc 1.475 ton,   >Roquard^ 1.520 ton.
>Oslris^ 1.475 ton, *Reibowc« 1.475 icr.,
»Nami« 1.474 ton (bivše francoske podmornice l.    sProteus*    (grška)    730 ton,
»TJslc« "30 ton. »Oswaad : 1.475 ton. Or-pheus« 1.475 ton, >Perseus« 1.475 ton, iTriad« 1.090 ton. >Regulus<r 1745 ton. iTrion^ 1.970 ton. >Un Dauphcd* 7:10 ton. >CachaloU 1 520 ton, >Tiiumptu 1.900 ton, >OtiiSi 1.475 ton.
Nizozemska ladja vrste »O* 338 ton, >P 32«, 601 tona. »Petrark« 1.900 ton in »Tempest   1.090 ton.
Pomožno brodovje: Minolovka >Antle* 710 ton, topničarka »Grimsbv« 1.800 t<m, >Patt House« 500 ton, topničarka >I^ndl-byid< 625 ton. spremljevalna ladja »AtO-kland« 1.200 ton in   Sloop   1.200 ton.
Od 10. junija 1940 do 31. maja 1942 j* bilo 23 spopadov na morju. Napadalna sredstva so dosegla sledeče uspehe: 26. lil. 1941 je bilo pn Sudi potopljemh ona križarka. ena 20.000 tonska petrolejska ladia in en 12.000 tonski parnik. Dne 26. VII. 1941 so bili potopljeni pri Gibraltarju štirje parniki. Istega dne pri Malti pa nedoločeno število parnikov. Eksplozije, ki so se slišale pričajo, da so bili objekti sadetl. Dne 19. XII. 1941 sta bili v Aleksandri ji zatleti in onesposobljeni oklopnici >Que*m Elisabeth-   in >Valiant«.
Italijanske edinice so do 31. maja 1°42 potep M o po vojnih poročilih si pomorskimi sredstvi na Atlantiku 93 trgovskih ladij s skupno o66.('43 tonami, v Sredozemskem morju 25 lad^j s >kupno 170.o.W tonami na drugih morjih 11 ladij s skupno 5(MH»8 tonami; s4cupaj torej 129 ladij s dkupnO ' 1 6 tisoč 590 tonami. Letalstvo je potopilo v Srcdozen^kcm morju <>3 ladij » 402.000 to* nami. drugod pa eno ladjo s 50XX> tonami; skupaj tore; 64 ladij s skupno 407.'KK) t<>~ nami. Sovražnik je t';rej 'Zgubil skupno 193 trgovskih ladij ali 1.313.590 ton.
Podmornice s;> d< >c^le naslednje uspehe: V Sredozemlju so potopile 4 k r žarke, poškodovale 6. potopile 11 rušrilcev, 1 p-d<,vak\ potopljene so h-ilc tudi 4 podmornice. Pomožna ladja je bila potop.jena 1, parnikov 12, poškodovana 2 ter 6 pctn>-leSkih ladij, ki so bile potopljene.
V Rdečem morju so bili potopijen-i 3 parniki in 2 petrolejski ladji.
Na Atlantiku so podmornice potopile 1 bojno ladjo. 4 rušilce. 5 pomožnih ladij in 75 parnikov. Poškodovale prt so 2 kri/arki in 1 parntk. Petrolejskih ladij je b:.\o po>-topljeirh 18. poškodovana jc bila 1.
Potopljenih je bilo skupno H6 edinic. poškodovanih na 15 s skupno tonažo 940.725 ton.
lidinice Kr. mornarice »t od pričetka vojne do 30. aprila 1942 pre\a!:!c \ Sredozemskem in \ Rdečem morju 4.600.275 mili, podmornice pa v istih morjih 784.561 mtlj^ na Atlantiku pa 647.070 milj. Podmornico so skupaj prevalile 1.432.531 miri;.
Do 31. maja 1*42 je padlo 136 oficirjev, 314 podoficirjev. 2°2 podpovoljnikov, 1200 mornarjev, po<?re-anih je 494 ofic r-jev, 1383 podoticirjev. 1113 rx*lpoveljnikov in 57r>0 mornarjev. Ranjenih je bilo 244 oficirjev, 3o9 podoficirjev, 374 pod pove«! j nrfcov in 1782 mornarjev. Ujetih in interniranih i bilo 630 oficirev. 1587 podofldrj* . 1621 podpovoljnikav in 8225 inonu0-..
Birao 3
»SLOVENSKI N ARO Dc, Sredi. 10. junija 1942 XX
štm. 131
Obračun Muzejskega
društva za Slovenijo
Tudi lani je društvo uspešno nadaljevalo svoje glavno delo, to je z Izdajanjem Glasnika Muzejskega društva
Ljubljana. 10. junija V čutalniških prostorih Narodnega muzeja je bil sjioci proti večeru občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo ob zadovoljivi udeležbi članstva. Zborovanje je otvoril predsednik, rektor dr. Milko Kos, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika prosvetnega oldelka Visokega kom:-sarijaia inšp. Kranjca, zastopn ka mesene občine ljubljanske dr. Dolinarja in zastopnika Prirodoslovnega društva ravnatelja dr. Dolarja.
Po ob'čajnih formalnostih je predsednik v svojem poročilu sporočil, da je lani umrlo
6 uglednih članov, dobrotnikov ali pa sodelavcev društva, in sicer veletrgovec Andrej Mejač, župnik v Kamni gorici Zorko. ravnatelj Studijske knjižnice dr. Avgust Zi-gon, prof. dr. Fran Trdan, univ. prof. dr. Metod Dolenc, ter končno um v. prof. Lam. bert Ehrlich. Navzoči so spomin umrlih počastili stoje s kratkim pietetnim molkom. V nadalje van ju svojega poročila je predsednik nato naglasil, da je bil smoter društva lani predvsem ta, da tudi v sedanjih časih vzdrži kontinuiteto V glavnem delu. Predvsem velja to za izdajanje pomembne, splošno znane znanstvene revije ^Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo*. Od lanskega občnega zbora je bil izdan en zvezek, ki je obsegal dve številki, sedaj se pa pripravlja drugi  letnik. Da je, ^Glas-
nik- mogel tudi lani izhajati, se mora di-u-štvo zahvaliti predvsem naklonjenosti Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino, ki je naklonil večjo podporo, prav tako pa tudi naklonjenosti mestne občine, ki ga je tudi gmotno podprla.
Tajmško poročilo obenem z uredniškim poročilom je podal ravnatelj Muzeja Mal, ki opravlja v o 1 boru funkcijo podpredsednika. Od bivšega tajnika dr. Z\vitterja je prevzel posle maja meseca. Odbor je imel od lanskega občnega zbora junija meseca tri redne in eno izredno sejo. Na lanskem občnem zboru izvoljeni odbor je v teku leta doživel dve spremembe, katerih eno smo že omenili. Mesto blagajnika univ. prof. dr. Sarie je prevzel prof. Miklavčič. Ob lanskem občnem zboru je društvo štelo 246 Članov, letos pa jih ima 220.
Kot urednik ^Glasnika« je ravnatelj Mal poročal, da sta izšli tretja in četrta številka lanskega letnika v skupnem zvezku na 168 straneh. Prvi dve številki sta izšli še pred občnim zborom, zadnji dve pa okoli Božiča. Priobčeno je bilo skupno 12 večjih razprav. 9 nekrologov in 50 književnih poročil. Med svoje sodelavce šteje ^Glasnik«
same ugledne znanstvenike. Znanim redukcijam števila strani revij se bo moral v bodoče prilagoditi tudi i Glasnike. Sedaj se zbirajo prispevki za novo številko, ki bo izšla v jeseni. Izrekel je zahvalo vsem članom, naročnikom in avtorjem, sodelavcem.
Bla^jni&ko poroćilo je podal prof. Mi-klaveič. Iz njega Izhaja, da je društvo lani ob občnem zboru imelo cca. 6000 lir gotovine,
med let om dohoikov okoli 11.600 lir Ln iz— datkov nekaj nad 6.000 lir. Med dohodki je najvišja postavka podpora Visokega Komisarijata v znesku 9.500 lir. Izdatki so bili predvsem tisk, revije, klišeji, honorarji itd. Trenutno razpolaga društvo z 11.643.95 lire.
Sledilo je poročilo knjižničarja in arhivarja dr. Rajka Loiarja. Kakor prejšnja leta so tudi lani poslali nove številke ^Glasnika« na inozemske znanstvene institucije, ki so potem v zameno poslale društvu svoje
publikacije. Tem inozemskim znanstvenim institucijam je društvo poslalo 107 izvodov >Glasnika t. Nova naslova sta edino Are hi v i di Stato in Commissione Archeologica del Governatorato di Roma v Rimu, kateremu so bile na željo poslane tudi kompletne serije i -Glasnika«. Revije so prihajale iz inozemstva lani z 220 naslovo, seveda nekatere z zamudo ali pa z začasnim izostankom. Omenjena rimska naslova sta društvu poslala svoje -'Notiae« ozjroma >Bollettino«. Društvo je prejelo tudi nekatere posamezne domaće publikacije. Razposlalo je več dopisov na zunanje naslove zaradt izpopolnitve revij. Poročevalec se je na koncu zahvalil za pomoč pri delu prof. Stanku Jugu.
Vsa poročila so bila brez debate soglasno odobrena, prav tako pa tudi poročilo preglednikov računov insp. Huga Turka in docenta Valterja Bohinca. Našla sta knjige v vzornem redu in predlagala zboroval-cem, da izrečejo odboru absolutorij.
Po kratkem odmoru je bil z vzklikom izvoljen naslednji odbor:
Predsednik: rektor dr. Milko Kos; odborniki : ravnatel j muzeja Josip Mal; knjižničarka univerzitetne knjižnice Melita Pivec-Steletova, univ. prof. Jakob Ke-lemina, univ. prof. Jože Turk, insp. Silvo , Kranjc, prof. Maks Miklavčič, vr&ilec dolžnosti Etnografskega muzeja dr .Rajko Lo-žar, prof. Stanko Jug in docent dr. Fran Zuitter; preglednika računov: insp. Hugo Turk ter docent V al ter Bohinc
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsednik zaključil po polurnem zborovanju občni zbor z zahvalo vsem sodelujočim.
m zbor. ker je reži«* C. Debevec uprizoritev v ma-rsićem se popoinil in polepšal, ker ;e publika s polnim razumevanjem spremljala izredno živahno in skladno predstavo, v kateri sta izvrstna rudi V.Janko ;n M. Dol niča r. sta vladala v naši Operi prav izredna animiranest in naravnost praznično rzpoločcnje. Fr. G.
Občni zbori sindikatov trgovinskih strok
Ljubljana, 10. junija Združenje trgovcev Ljubljanske p •krajine vabi članstvo vse pokra;ine na redne skupščine  sindikatov  posameznih trjovin-
Petek, 12. junija, ob 14.: Sindikat trgonr-
cev z modnim blagom, konfekcijo, krznom; sandikat trgovcev z galanterijskim blagom in športne trgovine.
Sobota, 13. junija, ob 11.: Sindikat trgen--cev z lesom, pohištvom, suho robo in lesnimi izdeiki.
S'edri ja. H. junija, ob 9.: Sindikat trgovcev 9 špecorvakirn. kolonialnim in materialnim blagom ter z delikatesa mi.
Sklp&čine sindikatov ho do po gornjem vrtnem redu v prostorih Trgovskega doma,
pritličje, levo, v prostorih Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, samo skupščina snndrkata sr<ceri<«»rov itd   bo v nedeljo 14. sk:h strok, ki sc sklicujejo po naslednjem     t. m. ob Q. v dvorani Delavske zbornice na
vrstnem redu: ">r
Sreda, 10. junija, ob 14.: Sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo, branjer-lje, trgovine s perutnino, ribami in cvetlicami.
četrtek, 11. junija, ob It.:1 Sindikat trgovcev- z deželnimi pridelki. Istega dr.e ob 16.: Sindikat trgovcev s kurivom.
M iklrAičcvi cesti. Dnevni red skupsem jc naslednji: 1. Otvoritev skupščine. 2. Čitanje do!oći] srind'ka'a. 3. Volitev predsednika sindikata. 4. Volitev zastopstva sindikatov. 5. Slučajnosti. Za strfkc, ki niso navedene v gornjem razporedu, se ho vrstni red še določrl.
grah na živilskem trgu
Letošnja letina mnogo bolj zgodnja kljub dolgi zimi Kaj nam nudi živilski trg
Pekrami jajmo o opernih tenoristih!
Ob izredno animirani uprizoritvi „La Boheme" in uspelem prvem nastopu Janeza LipuSčka v partiji Rudolfa
Ljubljana, 10. junija Ahilova peta pri večini opernih korpusov je tenor. Če jc v glasovnem, igralskem in osebnem zunanjem pogledu v vseh pevskih strokah položaj prav dober ali vsaj zelo zadovoljiv, je neštetokrat tenor kamen spotike.  Pa jc bilo menda vedno tako.
Včasih so si sfabricirali tenorje, ker pač naravnih ni bilo dovolj: odkar pa ne sine biti več kastTatov. se je začela trajna zadrega. Gla,sovno izvrstni, inteligentni in zunanje ustrezni tenorji so postali redkejši kakor demanti. Plačajo ;ih le najbolj bogata operna podietja. A sloviti »stari« ali '»zvezdniki« se niti ne dajo angažiTati za vso sezono, temveč le za kratko dobo ali /a par pevskih partij ter potujejo iz drŽave v druge države, k drugim operam, včasih celo preko morja. In njihova pevska izredna umetnost jim donaša bajne zaslužke.
Manj imovite opere imajo stalne teno-ri**e. toda odlični pevci tc stroke so nekake bele vrane. Silno so redki in dragi. Celo največje in najuglednejše opere jih iščejo kri/em sveta, ker domačinov zadostne sposobnosti ne najdejo. Prvovrstnih voScafco* v vseh kulturnih in gospodarskih strokah ie povsod na razpolaeo. samo tenoristov nikjer ne. Tako pojo Švedi, Slovani, Madžari. Romani po raznih velikih in mani-šrh nemških in d m g'h opernih odrih, kakor so poli na ljubljanskem razm češki, poljski, posebno pa italijanski tenoristi. Zadrega za radi orvih tenorjev je bila do prevrata pri nas črsto ista kakor po ostalem svetu, samo še večja, ker so bila naša denarna sredstva zmerom dosti skromnejša. Sele leta 1918.. ko sc jc ustanovil Gledališki konzorcij, ki ie obnovil slovensko gledališče in tako: tudi slovensko opero, se je oživila desetletje goicna želja, da se ustanovi konzervatorij. V bivši Jadranski banki in v sedanji Operi se je na sejah naglašaio. da naj bi bodoči konservatori: vzgoji! rudi slovenski operi domač pevski naraščaj. Že dolgo perečo nvsel je uresničil poseben odsek, ki sc je kmalu osamosvojil in ki mu je b?l pokojni Mat. Hubad vztrajen načelnik.
GicdaHski konzorcij in konservarorij sta odtlej izkušala složno izvrševati sklep, da pridobita rudi onemi umetnosti slovenskih soMstov. in usneh :e zadovoljiv. Josip Go-St:č v Zatrrebu. Anita Mezcrova v Beogradu. ?tef. F ratnikova v MLinchenu. Anton E^crmota in M. Rus na Dunaju. Ant. Orel v Badenu. M'lena Sfiligoieva v Innsbrucku. Ft. Hvastia v Bratislavi. R Le^kovic v Badenu p3 Al. Gostiša, V. Hevbalova S. Ivan-č'čcva in Bogd. Stritarjeva v Ljubi iani so bili gojenci našega konscrvatorria. Žal. da je večina navedencev našla delokrog v tujini! In zadrega glede tenoristov se ;e po prvi svetovni vojni le neznatno zmanjšala, ker tudi na^i tenoristi nam uhajajo na velike tuje odre.
Razumljivo je torej, da smo vsakega domačega tenorista posebno veseli: Slovenec J. Franci, gojenec zagrebške pevske sode. ;c ljubljenec našega občinstva, saj je pevec po božji mrilosti, obdarjen s krasnim velikim tenoriem in z redko široko uporabnostjo, produktivnostio in vsestranskim napredovanjem. Ant. Sladoljev. dalmatinski Hrvat, tudi bivši t«ojenec našega koriservato-rjji, ra»te razveseljivo v svojih lepih pev-
skih in igralskih sposobnostih, ima zelo prijeten lirski tenor tople zvočnosti in je občinstvu prikupen.
Po uspelem debutu Mar. Kristančiča z doslej dvakrat dobro zapetim in igranim Jankom v Prodani nevesti smemo pričakovati naglega razvoja, zlasti ker ga odlikuje resna stremi j ivost. V soboto pa mu ;c Sledil nov gojenec konservatorija aH že v kratkem absolvent Drž. akademije Janez Lipušček.
Na Lipuščka — s priimkom, ki se je prvotno pač pravilno pisal Lipovšček! — sem opozoril pri nedavni reprizi Ca imen, ko je v 1. dejanju prav leno zapel kratko arijo. Zdaj Je nastopil prv'č v partiji Ru-do'lfa Puccinijeve »Bcrhčme«. Pucclnljeve opore so pevski in igralski svojsko težavne ter povzročajo celo rut in vrani m tenorjem velike brige in napore. Lipušček jih je zmagal presenetljivo uspešno. Glas mu ;e izrazito lirski, svež. blagozvočen in v vseh legah prijeten, ne velik, a dovolj probojen rudi v skupinskih momentih da njegov te~ nor nikoli ne utone, niti tik Lupševega mogočnega basa. Zaveda se sam da je začetnik, ki se mora še mnogo učiti, da doseže svoj ideal; zato je prikupno skromen in brez po-zerstva- no možnosti naraven v petju in igranju. Riskantnih in nepotrebnih višin konec 1. de:anja se je modro izojnvl. ter nam je bil Puccinijev izvirnik tem prijetnejši, ker se nismo bali. kakor že pri mars; kakem pred n'k u na tem mestu, da mu izpodleti. V7 neizbežni tremi nrvega velikega nastopa ie spočetka kako be«edo brez povoda preveč poudaril, a nadalje se ie umiril m izrazno stopnjevanje pravimo Opredetil. Kakor se bo v nada!in :i nraksi glasovno gotovo še razvil in v visokih legah, ki mu zda i včasm zazvene še ostro, utrdil, bo dognal brez dvoma tudi svojo izreko do nopolne ranljivosti, Vobče je podal Rudolfa kot prikupno osebnost tople čustvenosti, a brez zoprnega pretiravanja, zasanjanega bednega poeta brez tearraTIke. a pristne prisrčnosti. Dirigent Zebre in režiser Dehevec sta b^a s svojim gojencem lahko polno zadovoljna.
Na'toplejših izrazov zadevo1 jstva in priznanja njegovi resni, vztrajni ambiciji v obliki cvetlicia in apla\*zov pa je bril Lipušček deležen tudi s strani publike in tovarišev. Žel je res prodoren uspeh.
Fric Lupša je pel in igral prvič fifiozofa Gol'lina. V kvartetu umetnikov bohemov je bil njegov Collvn prvič enako mlad kakor ^-^a crtala ženska in mo^ka mladina in zato skupni do«em posebno prepričevalen. Odveč je poročati, da ie bil Lupša v \-sakem pogledu odličen, saj mu je ColHin poleg mnogih veHkih in težkih partij pač lahka epizoda. Arijo o rlašču je dognal na splošno zadovol jtsvo. Zelo posrečen« m k aplavzom izzivajoča je bi-la Musetta Polajnarje-ve, ki se je v petju in igranju povzpenjala do lepih učinkoo. Pe\-fca vztrajno raste v svoji stroki.
Pušeljc vsake uprizoritve »Boheme« pa je kajpak Mirni naše Vidah je ve. Odkar je z njo debutirala na našem odru, je partijo dovedla z neprestanim napredovanjem pevski in igralski resnično do viška, ki zasluži neomejeno priznanje.
Tudi to pot je bfta Vkfedijcva kt^sT^ Mrmi, in ker sta se odlikovala tuđi orkcs-ier
Ljubljana, 10. junija Spomladi smo se bali, da bo letošnja Tetina prav tako pozna kakor lanska, 'xer je bilo tako dolgo hladno. Skrbelo nas je pa tudi. da se bodo pokazale vse druge škodljive posledice dolge in estre zime. Se pred dobrim mesecem nismo mogli pričakovati, da bo letos vse tako raslo in zorelo, saj vemo iz izkušeni, da je maj pri nas navadno zelo deževen in 5e precej hladen. Nenavadno lepo majniško vreme je pa popravilo, kar je bilo znmu; enega v prvih pomladnih tednih. Zato smo se v zadnji polovici maja že lahko tolažili, da bo živilski trg kmalu založen s številnimi domačimi pridelki. Pričakovanja so se uresničila 'in zdaj trg že nudi poletno sliko.
Seveda smo pa Se vedno odvisni od uvoza. Mnogi pridelki na naših vrtovih in njivah bodo začeli zoreti šele prihodnji mesec. Nrkr.j tednov bo šv minilo, da bo trg založen tudi z domačini zeljem in paradižniki. Dolgo bomo morali še čakati na strožji fižol, ki ie razen krompirja najbolj priljubljeno blago. Branjevci zdaj še radi posegajo po uvoženem blagu. Zalagajo se pa s pridelki, kakršnih še ni na domačem zele-njadnem trgu. Tako jim zdaj ni treba več kupovati glavnate salate. Davi je pripeljal na Pogačar;'ev trg velik tovorni avtomobil; naložen je bil z raznimi pridelki iz južnih pokrajin. Zlasti mnogo je bilo zelja, med njim so pa bili nakupičeni zaboji s paradižniki, belušami, grahom, črešnjaml itd. Vse to blago gre zdaj dobro v denar. Značilno je, da naše gospodinje letos rade kupujejo črešnje in da niti ne tožijo, da so drage. Zdaj pač še ni drugega sadja 'n zlasti pogrešamo domačih Črešenj. Ob 9v. Vidu je pri nas vsaj po pregovoru Že vsak črešenj sit. Domačo Črošnje so res že začele zoreti, a doslej so se z njimi sladkan
Seja izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev
Ljubljana. 10. junija Te dni je bila prva seja rz\ ršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev, katere so se udeležbi vsi člani odbora ter tajniki in strokovnjaki združeni. Soglasno so bili odobreni računski zaključki včlanjenih združenj za leto 1941. Nadalje so bili odobreni tudi proračuni Zveze in včlanrenih združenj za tekoče leto in višina prispevkov delodajalcev za ta združenja.
Za. kritje rednega proračuna Združenja kmetovalcev (bivše Kmetijske zbornice) bo znašal doklada na zemljarlno 12 9ć zemljiškega davka. Za kritje izdatkov v proračunu Združenja trgovcev je bilo sklenjeno pobirati prispevke v lirah namesto v dinarjih na lanskoletni osnovi. Pri Združenju industrijcev in obrtnikov ostanejo prispevki isti kakor lani. V odseku za obrtništvo so tri kategorije po strokah 'zvedena pa je tudi posebna razdelitev obrta na tri skupine po sedežih podjetij. Na novo je bila določena po kategorijah in sikupinah inkoT-poracijska pristojbina.
Po odobritvi proračunov je izvršni odbor obravnava«! pravila združenj, ki so bila soglasno odobrena. V odobritev pristojnim organom bo Zveza predložila še notranje ukrepe glede sindikalne vključitve skupin ki še niso včlanjene v štirih združen iih. Med drugim se dodele v organi zaci ^ko pristojnost Združenja trgovcev, mesarji in klobflsičarii. koncesionirnni rea1"*tetni posredovalci, slaščičarji, medičarji in peki.
Iz pokrajine Trieste
— Svečana telovska procesija. Na praz-n'k ob 17. popoldne je triestski nadškof mons. Santizi vodil svečano procesijo po triest:nskih ulicah. Procesije se je udeležilo številno prebivalstvo in predstavniki oblasti. Vse ulice so bile bega to okrašene z rožami in gorečimi lučmi. Vzdolž hodnikov je procesijo obdajal gost špalir zbranih gledalcev. Končala se je na majhnem trgu Sv. Justa, kjer je škof blagoslovil morje in mornarje.
— Razpisane nagrade. Na pobudo po-krajnskega Dopolavcra v Triestu so bile razpisane sledeče nagrade za prirastek vojnih in rodbinskih vrtov, kurrdkov ter kletk za kunce: v kategoriji vojnih vrtov nagrada 100 lir z diplomo ter dve nagradi po 50 lir z diplomo; v skupini rodbinskih vrtov nagrada 100 lir z diplomo in dve nagra H po 50 lir z diplomo: v skupini kletk za kunce nagrada 100 lir z diplomo in dve nagradi po 50 lir z diplomo; v skupini kur-nikov nagrada 100 lir z diplomo in dve nagradi po 50 lir z diplomo.
— Poročili so ae v Triestu uradnik Celij Sadar in uradnica Ida Terzi. zasebnik Ka-rol Suman in gospodinja Ivanka Oblakova.
— Za 60000 lir so zbrale soproge častnikov v Triestu v okviru zbirke za afriške bojevnike.
— Literarni vecrr bo d revi ob 21. v Triestu v ulici Rossini 4. Dr. Guido Rocco bo čital literarna dela gospe Gianne Tam-burini ter Julija Camberja.
— Razvoj gasilstva v Triestu. Predvčerajšnjim je bil otvorjen sedež novega gasilskega odelka v Poggioreale. Ob tej priliki je bil počaščen spomin na bojišču padlih trlestinsklh gasilcev Franca Fer^ugre in Josipa Jursicha. Svečani otvoritvi je pri-
menda sami sadjarji. Tudi jagod doslej Se ni bilo posebno mnogo na trgu. Vrtne jagode so letos zelo dobro obrodilo in zdaj neovirano zore. ker je tako lepo vreme. Zato upamo, da bo trg kmalu založen z njimi. Zdai bi tudi lahko začeli zalagati trg z borovnicami, saj so že začele zoreti. Toda redki nabiralci najbrž nabirajo borovnice le zase.
Priporočljivo je. da se pomudite delj časa na zelenjadnem trgu. Naprodaj so e razne novosti, čeprav bi nekaterih še i? pričakovali Tako ie bilo danes že naprodaj prece; lepeera graba. Tudi domači ^rah je letos zelo lep. Poslej ga bo vedno več. Kljub temu so branjevci še vedno zelo dobro založeni z uvoženim grahom. Domači grah je zdaj še po 6 L kg, upati pa smemo, seveda, da se bo še znatno pocenil. Prav zaradi tega, ker prihajajo nekateri pridelki letos sorazm«rno zgodaj na trg, se lahko tolažimo, da nas bodo domači pridelovalci presenetili tudi s stročjim fižolom, ki ga najtežje pričakujemo, to se pravi da ga bodo pripeljali na trg, ko ga še ne bomo pričakovali. Samo, da bi nam suši ne prekrižala računov!
Da je zelenjadni trg zdaj že res dobro založen z domačimi pridelki, sprevidimo že po kratkem ogledu blaga. Tako zdaj že prodajajo domačo peso. Koren*"e ni več red kost. Zelene kolerabe je na izbiro. Glav-nata salata je tako lepa. da bi jo lahko s ponosom poslali na kmetijsko razstavo. Nekaterih pridelkov je zdaj že toliko, da jih morajo prodajalke ponujati.
Na zelenjadnem trgu je še vedno naprodaj domače kislo zelje, ki so gospodinje tudi danes zelo kupovale. Na trgu pa v splošnem ni bilo tako živahno kakor je oo sobotah.
sostvovalo moštvo posebne avtomobilske kolone lokalnega poveljstva 87. zbora gasilcev.
— Zbirko knjig   za vojake pripravlja
triestinski G. TJ. F. Zbirka ;e namenjena predvsem tovarišem, ki se nahajajo v operacijski coni. Pričetek zbirke 12. t. m.
— V Politeama Rossetii gostuje od jutri dalje znana skupina Tino Scotti. Sodelujejo ttidi Fiamma Cieli, Ana Buetrtni, Italia Van"glio, Bruno Volpicelli in Nicolo Chia-rini.
— Nezgoda mlndenke. 29Ictna Rozalija Ciok iz Longere je padla v kuhinji in si pri nesrečnem padcu zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico Kraljice Helene.
Športni pregled
Evropski boksarski prvaki
Mednarodni kongres evropskih nacionalnih boksarskih prvakov, o katerega poteku smo že včeraj poročali, je potrdil naslednjo listo evropskih boksarskih prvakov:
mušja kategorija: Uibinati (Italija); peresna kategorija: Bondavalli (Italija); lahka kategorija: Botta (Italija); srednjelah-ka: nezasedena; srednja kategorija: Bes-selmann (Nemčija); poltežka kategorija Musina (Italija) in težka kategorija: Schmcling (Nemčija).
Nogometne prireditve na
Štajerskem
Mariborski Rapid je v nedeljo igral v Gradcu proti LSV Zeltweg. Mariborčani so bili za razred boljši od domačinov in eo zasluženo zmagali 5:1 (2:1).
Celjani bi morali nastopiti proti Dona-vvitzu. Tekmo pa so odložili na kasnejši termin. Mariborski železničarji so igrali proti rezervi Kapfenberga. Slednji so zmagali 3:0. Končno naj omenimo še mladinsko tekmo med reprezentanco Maribora mesta in reprezentanco mariborske okolice. ^Meščani* so zmagali 9:1.
Nemško državno nogometno prvenstvo jc napredovalo že tako daleč, da so sedaj edino le še štirje klubi ostali neporaženi in so se kvalificirali za semifinalne in finalne borbe. So to Schalke 04, Offenbacher Ki-ekers, Blan-\Veiss Berlin in dunajska Vi en na.
Vienna se je plasirala v semifinale s tesno zmago nad SC Planitzom 3:2 (0:0). Moštvo slednjega je vodilo že 0:2. Blau-\Veiss je v Berlinu premagal vzhodno-p ruske ga prvaka VFB Konigsberg z 2:1 (0:0) V Frankfurtu je Offenbacher Kickers z veliko srečo premagal SV VVerder Bremen 4:3. Gostje so do odmora celo vodili 1:2. Edino neoporečno zmago je dosegel Schalke 04 v Gelsenkirchnu proti SS Straabourg. Tekma se ie končala 6:0 (3:0).
Tenis: Italija—Nemčija 3:3
Teniško tekmovanje med Italijo in Nemčijo pretekli petek, soboto in nedeljo v Milanu se je končalo z nepričakovanim neodločnim rezultatom 3:3. Sploano se je namreč računalo, da bo zmagala Italija.
Prva dva dneva sta to domnevo v celoti podprla, kajti Italija je priala v vodstvo 3:1. V petek je Italijan Del Bello premagal Nemca Gopferta. 6:3. 6:2, 6:1, nato pa je izenačil stanje točk Nemec Koeh s zmago
Telovadne tekme
šolske mladine
Ljubljana, 9. junija.
V stadionu so se zaključile vežbe v okviru teleano-vzgojnega natečaja za izbrane vrste, po eno za vsako vrsto šol. Tečaja se je udeležilo mnogo moške in ženske mladine iz vseh mestnih okrajev. Skupno je pri tečaju sodelovalo 25 vrst iz ljudskih ,*ol, 20 iz meščanskih, nižjih in srednjih, ter 15 iz višjih srednjih sol. skupaj 2.000 i *čkov in deklet. Vrste so nastopile v lepth športnih krojih v polnem številu in so na simpatičen spertni način tekmovale pod poveljstvom sošolca, ki se je zavedal svojega kočljivega poveljniškega položaja.
Žirije za ljudškošolske vrste so sestavljali slovenski elementi, za meščansko ln srednješolske pa italijanski telesno-vzgojni učitelji. Nastopu so prisostvovali Zvezni Poveljnik in Podpoveljnik. skupina funkcionarjev in načelnikov krajevnih zavodov skupno s šolskim komisarjem, ki so izrazili svoje zadovoljstvo in veliko zanimanji za nastop.
Koncert šolske mladine
Danes 10. t. m. bodo pevski zt>~»ri mestnih šol, kj so si pridobili prva m?sta pii natečaju za zborovno petje, pt'iiatlOI ob ",(*>. t kinu Matici koncert narolnih pesmi. Umetniško prireditve, Ki ji bo io prisostvovali zastopniki vseh Aolski^. oblasti, brdo pre nhšali tudi po ^adiu    Prepričan! smo, da
bodo vsi ralijski posl-iSalcl v L.;::M;.inj z enodu&nimi sun >aiijani sprejeli ta radijski prenos.
nad Italijanom Cucelijem 6:3, 62, 0:6, 10:8.
Drugi dan sta bili na sporedu Igri dvojic. Italijana Bos.«:-Quintavallc sta premagala Nemca Giosa in Gopferta 6:3, 11:9 6 2 m Cucelli - Del Bello Kocha in Burhhr>!za 6:4. 9:7. 7:5. Tako je Italija vodila 3:1. Potrebna ji je bila za zmago le še ena točka, toda te ni bilo.
V nedeljo sta namreč oba Italijana tako Sada kakor Romanoni zaigrala precej šibko in podlegla borbenima Nemcema. Bart-kowlak je premagal Sado 7:5. 7:5. 1:6, 6:1, Gios pa Romanonija 2:6. 6:2, 4:6. 6:1. 6:2.
Tekmovanje se je štelo za »Rimaki pokal*. Enak dvoboj je iste dni b:I v Zagrebu med Hrvati in MacUfcari. Doslej nam je znano edinolo. da je bilo stanje po drugem dnevu 2:2.
Načrti nemških telovadcev
Moško orodno prvenstvo nemških telovadcev bo 20. in 21. junija v Mannheimu. Razen enakega ženskega prvenstva pa »e pripravljajo tudi na tri mednarodna tekmovanja. Najprej bodo nastopili proti slovaški telovadni vrsti, nato pa v Budimpešti proti Madžarom. Bo to že 6. medsebojno mednarodno tekmovanje.
Prve dni avgusta je v m črt u v Veneztl ženski mednarodni troboj Italija—Nemčija —Madžarska. Splošno telovadno prvenstvo tako za moške kakor za ženske letos ne bodo izvedli. Višek bodo tekmovanja moških v dvanajsteroboju in žrm.-k v osinero-boju 5. in 6. septembra v Nurnbergu.
Štajersko kolesarsko prvenstvo
Na 9 km dolgi kiožni progi F e mit z— Hausmamstattcn — Dorfla — Gdssendorf — Fernitz, ki jo je bilo treba prevoziti lest" krat. je bilo v nedeljo 47. kolesarsko cestno prvenstvo štajerskega okrožja. Nastopilo Je 16 dirkačev, od teli 10 iz Spodnje štajerske med njimi stara znanca fttetan Rozman in Franc Podmilščak.
Zmagal je Gradčan Kaii Raus.ml v ča?j 1:46:30. Tretji in kot najboljši dirkač s Spodnje Štajerske se je uvrstil Štefan Rozman v času 1:46:36. Podmilščak je hil peti «1:46:38» in šesti Mariborčan Henrik Lo-zinšek. Naslednji najboljši pnodnJCJitlJcmlU dirkač je bil Gregorič iz Slovenjega Gradca.
Kratke vesti
V tekmovanju za T^chaumerjev pokal ju v Celovcu dunajski Rapid premagal LSV Klagenfurt 4:2 (3:1). Enako je FAC z Dunaja premagal v Munchenu \Vackra 4:2 (1:1).
Dunajska Admlra gostuje v Turčiji. V nedeljo je v Carigradu premagala prvaka Beshikaša 3:2.
(Se/
eznico
KOLEDAR Danes: Sreda, 10. junija: Bogomil, Marjeta škotska.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Hči zelenega gusarja. Kino Sloga: Nevidni žarki. Kino Lnion: Papa Lebonnard. Razstava Gorše-MalcS v Jakopičevem paviljonu.
DEŽLRVE LEKARNE Dane*: Mr. Bakarčič,   Sv.  Jakoba  trg 9, Rimor, Miklošičeva cesta 20, Murma-yer, Sv. Petra cesta 78.
Iz pokrajine
— Toča je klestila te dni po \inogradih v Coliiu. Posebno pr.zadeti so kraji Castel Dobra, -Quisca, S. Martino in Vedria.no.
— Nezgoda pri nakladanju čreftenj. 19-letni trgovec Ivan Spesot iz Cormonsa ie bil zaposlen pri nakladanju črešenj. Po nesreči je padel z voza in st zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico >Bngata Pa-via« v Gorizii.
— Novice iz Tolmina. Šolski nadzornik Remigio Ballon je imel v avli ljudske Sole v Tolminu sestanek z učitelji di iaktičnega ravnateljstva v Tolminu. Na sestanku :« razpravljali o raznih vzgojnih vprašanjih, med drugim o odnošajih med šolo in rodbino, ter o vzgojruh prizadevajijaia v osnovni šoli.
— Zasačeni hazarderji. V neki gostilni v Lucinicu pri Gorizii ao zajeli kajabinjerji tri hazarderje. 238 lir, ki so jih naJU na gostilniški mizi, je biio zaplenjenih. Odvedena so bili 361etni Josip Scolaris, 411etni Rihard De Famasans ter 291etni Licinij Adelchi. Ovaden je tudi gostilničar Angel De Fornaaaris.
— Večer plesa in pesmi je bil anoči v Verdijevem gledališču v Gorizii na čast vojnih ranjencev ter bojevnikov divizije »Julia«. Isti spored bodo predvajali 13., 14. in 15. t. m. v gledališč" Valle v Rimu.
— Tatovi v tapetniški delavnici. V tapetniško delavnico Marija Marege v ulici Silvio Pellico 4 so ae utitiotapili neznani tatinski zlikovci, ki so odnesli razne predmete, vredne vee ko 1000 lir. Varnostni organi so tatovom že za petami.
8t*?. 131
»SLOVENSKI NAROD«,Smk 10. junij« 1942-XX
Stran S
Sama je hotela uveljaviti svojo pravico«
pri tem pa je zagrešila dejanje, na jo je senat obsodil kot zločinko — Konjski potni
listi so javne listine
Ljubljana, 10. junija. 23 letna Justa B., hči posestnika na Notranjskem in izučona trgovska pomočnica, doslej še nikol. ni ;mela opravka s sodiščem. Njen kazenski Ust je pralen :n pismo o glasu ve povedati o njej samo dobre lastnosti. Dekie pa je še zelo neizkušeno. Letos pozimi je prišlo v roke ženski, ki ji je navidez želela pomagat, ko je bila trenutno brez službe, potem pa jo je hladno izkoristila. Justa ni vedela, kako bi si pomagala, čutila je, da se ji je zgodila krivica, toda zdelo se ji je, da ji nihče ne more pomagat. Da bi poklicala na pomoč sodnijo, ji niti na misel nj prišlo, morda celo ni vedela, da bi lahko tam uspešno uveljavila svojo pravico. Ker zadeve nI mogla pozabiti, si je izbrala za dosego svoje pravice pot, ki se ji je zdela najbolj primerna. V sporu s svojo delodajalko in »dobrotnico* je sama izvršila >rubežen«. To jo je privedlo na zatožno klop. Njen postopek je bil tako neroden, da je vzbudil sum. da je Justa pri tem hote daleko prekorač la svojo namero in zagrešila celo dejanje, ki ga zakon kvalificira kot zločinstvo.
Malemu kazenskemu r^onatu je predsedoval s. o. s. Ivan Brelih, obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, obto-ženko pa je branil dr. Snuderl. Obtožnica je dolžila Justo vlomne tatvine po § 316—1 kaz. za k.
Zgodba je na kratko taka" Justa in Jožica sta nekoč skupaj služI i. Kasneje se je Jožica osamosvojila, ker je prevzela nek vinotoč. Letošnjo zimo ju je po daljšem času pot privedla zopet skupaj in tedaj je Justa potožila Jožici, da je brez službe, stanovanja in hrane. Brezposelnost je vedno pekoče breme, letošnjo hudo zimo pa še celo ni bila prijetna. Jožica trdi, da se ji je tovarišica zasmilila in ker ji je hotela pomagati, jo je povabila, naj pride k njej pomagnt ji. Zato ji bo dala hrano '-7i plačala prenočišče, dokler pač ne dobi kaj boljšega. Justa je bila s ponudbo zadovoljna.
Svoji tovarišici je bila za izkazano pomoč hvaležna in ko je nekoč bila v trenutni denarni zadregi, ji je posodila 300 lir, kasneje pa j: je Jožica sama vzela, ko je ni bilo doma, še 150 lir. Tega sicer ni tajila in ji je obljubila, da ji bo vse pošteno povrnila. Toda komaj je bil mesec okoli, je prišlo med njima do spora -n Justa se je odločila, da se odpove »gostoljubju« to-varišice ter si sama išče naprej svojo srečo. Pri obračunu ji je Jožica vrnila posojenih ji 300 lir, dočim je 150 lir pridržala za hrano ter tudi ni hotela nič slišati, da bi plačala za Justo prenočišče, kakor ji je obljubila v začetku. Plačati ga je morala Justa Iz svojega denarja in tako se ji je rdelo, da jo je Jožica opeharila za 210 lir. Justino prepričanje vsekakor ni bilo brez osnove, čeprav je Jožica trdila, da ji ni bila mnogo v pomoč in da ji zato ni hotela plačat: hrane in stanovanja. Toda Justa je nedvomno nekaj dela le opravila in zato ni dobila niti vinarja odškodnine.
Justina zagrenjenopt zaradi tovarišičine-
ga ravnanja je bila vedno večja. Premišljevala je. kako b: prišla do svojega denarja. Merto da bi se obrnila po pomoč na sodišče, ie šla nekoč na Jožičino stanovanje, z  močnejšim   sunkom   odprla vrata.
vzela iz omare, kjer je bilo vse polno obleke in drugih dragocenih stvari, samo
plašč in oguljen kovčeg ter zopet odšla. Kakor je trdila v svojem zagovoru, si Je
s tem hotela poplačati svojo terjatev, pripravljena takoj vrniti odvzeto, če bi ji Jožica vrnila neopravičeno odtegnjeni ji denar.
Toda Justa je napravila veliko napafto, r.eglede na to. da tudi tak način izterjavan ja ni dopusten. Ko bi bila sporočila
DNEVNE VESTI
— Promocija, v četrtek 11. t. m. ob 12.
uri bo na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani promoviran za doktorja filozofije g. dr. iur. Rudolf Trofenik. Čestitamo!
— Zastopniki bolgarske Industrije so si
ogledali v Milanu obrat Montecatini ter sedež Banco di Roma. Pred odhodom iz Milana je vodja bolgarskega industrijskega zastopstva naglasal potrebo obojestranskega industrijskega sodelovanja. Zastopniki bolgarske industrije so nadaljevali svoje potovanje v Benetke.
— Obnova znamenite krstne kapele. Te
dni «5 bila dokončana restavracijska dela v znameniti krstni kapeli cerkve S. Satiro v Milanu.* Obnovljena krstna kapela je med ? vznameriitejšiml zgodovinskimi ter umet-
ros^tnimi spornoniki v lombtirdski prestolnici. Sedaj je dobila svojo avtentično prvotno obliko. Zgradil jo je nadškof Anspert ob zatonu devetega stoletja. Z obnovo je ohranjena pomembna stavbna umetnina iz dobe lombardske arhitekture.
— Pred sodiščem v Bariju je bil obsojen
r.a pet let ječe trgovec Mihael di Siena. ker je protizakonito odtegnil potrošnji 40 m. s, moke.
— Nov vlteSki red. S kraljevim odlokom je bil ustanovljen nov italijanski viteški red Rimskega orla. Novi red je namenjen odlikovanju tujih državljanov, ki so si pridobili zasluge za Italijo.
— Peti znanstveni statistični kongres v Rimu. Italijansko statistično društvo je organiziralo v Rimu neti znanstveni kongres, ki se vrši na statistični in demografski fakulteti. Na sporedu so številna znanstvena predavanja o statistični stroki v skladu s sodobnimi potrebami. Med drugim sta predavala univ. prof. G. De Meo o neuravnovešenosti sestava cen ter univ. prof. D. Ca-labrese o socialnih prispevkih ter nacionalni proizvodni delavnosti.
— Maksimirane cene perutnini in kuncem. Minister poljedelstva In gozdov je določil sledeče maksimalne cene perutnini ter kuncem, ki bodo veljavne na trgih v Milanu, Comu, Rimu in Varesu: Piščanci 42 lir za kg. kokoši 38 lir kg. pegatke 39.50 Ur kg, purani 37—38 Ur kg, goske 37 lir kg, race 38 lir kg, golobi 44.50 lir kg, kunci 25 Ur kg. Na trgu v Torinu, Genovi. Trie-stu in Firenci morajo biti najmanj za 1% nižje cene pri perutnini, 2% pri kuncih; na
drugih trgih morajo biti cene najmanj za
1.8*^ nižje pri perutnini, 9^ pa pri kuncih.
— Obilen ribji blagor. Glavni komisartat za ribarstvo je poročal predsedstvu ministrskega sveta da so bile od 31. maja do 6. junija na prodaj sledeče koUčine rib: Rim 825.20 m. s., Milan 1,278.42 m. s., Torino 575.01 m. s., Bologna 35305 m. s.; Fi-renze 352.89. V maju pa: Ancona 770.00 m. s.; Bari 6.351.00 m. s.; Bologna 98019 m. s., Cattolica 1.350.69 m. s.; Chioggta 1.492.27 m. s.: Civitaveechia 168.74 m. s.; Firenze 13S5.73 m. s.; Fiume 1.474.04 m. s.; Gaetano 290 OOO m. s.; Genova 4.474.00 m. s.; Imperia 867.17 m. s.; Livorno 1.066.00 m. s.; Marina di Ravenna 1.505 88 m. s.; Milano 3 775.80 m. s.: Napoli 2.906.46; Pa-lermo   2.164.86;    Fescara   £05 54; Pola
609.73; Rim 6.131.03; Savona 1.6O7.70; Torino    1.681.26;    Trapanl    852.31;    Tri cM o
2.860.80: Benetke 3.921.19.
— Z zlato kolajno je bil odlikovan (v spomin) brigadni general LTgo de Carolis; isto odlikovanje je bilo podeljeno v spomin kapitanu Marim Fascctti.
— Davčne olajšave za rudosledna dela Da izpodbude ne samo podjetja, ki z mehaničnimi sredstvi že redno izkoriščajo ležišča lignita in drugega premoga, temveč tud^ tista, ki stremijo s preiskavami zemljišč za rasširitvijo dosedaj znanih Dremo-govnih ležišč, so odločilni vladni činitelji sklenili, da takemu rudoslednemu delu dovolijo posebne davčne in carinske olajšave. Sklenjeno je bilo. da se razširijo do 30. junija 1943 vse davčne in carinske olajšave Kraljevih dekretov iz let 1924, 1935 in 1941 na premogokopno industrijo v Istrii in na Sardegni ter na naconalno industrijo za pridobivanje lignita. Davčne olajšave se tičejo strojev in njihovih delov ter drugega materiala, ki se uvozi v državo za uporabo pri rudoslednih del'h.
— Svečana proslava Galilea v Neucba-telu. Tristoletnico smrti so svečano proslavili tudi v tujini. Posebno pietetna in dostojna je bila proslava, le jo je organizirala univerza v Neuchatelu. Prisostvovalo ji je številno občinstvo, italijanski poslanik v Bernu in drugi predstavniki Hali-janskih in švicarskih oblasti. Življenje in rxymen Galilea je očital dekan filozofske fakultete Jaquerod. O Galfleu kot astronomu je govoril prof. Guvot, med tem ko je prof. De la Harpe očrtal zgodovinski pomen Galileievega dela
' J-ožici svoje dejanje in ji povedala, da ji je pripravljena takoj vrniti stvari, čim ji plača 210 lir, bi bila njena kazenska odgovornost zelo majhna. Ker pa je Justa molčala skoro dva tedna, med tem celo že prodala kovčeg za 20 i t, pa je njeno dejanje dobivalo polagoma drugi videz. To tem bolj. ker je bil plašč tovarišice. znatno več vreden, kakor je znašala njena terjatev. Njena neizkušenost in naivno prepričanje, da ji je dovoljeno pomagati s: tako, sta se ji bridko maščevali Jožica je naznanila izginotje stvari policiji in tako je prišla Justa, pri kateri so našli plašč, v zapore in včeraj na zatožno klop.
V zagovoru se je bran la, da ni ravnala z voljo in naklepom tatice, mnogo ji pa to ni pomagalo. Dejanje je imelo vse znake, ki jih zakon navaja za vlomno tatvino in sodniki niso sprejeli teze branilca, da gre za prestopek po § 383, po katerem se kaznuje tisti, ki si samolastno pribavlja kakšno imovinsko pravico z zaporom do treh mesecev Senat jo je obsod.i upoštevajoč vse olajšilne okolnosti na 3 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, pogojno za 1 leto. Torej na naimiejšo možno kazen. Obtoženka je jokaje poslušala izrek in utemeljitev sodbe. Potolažile so jo končno tople predsednikove besede, naj bo ta njen greh prvi in zadnji.
Zaradi konjskega potnega lista
Na zatožno klop je sedel 64-letni ljubljanski konjski trgovec, ki ga je zagovarjal dr. Krapež. Obtožnica ga je dolžila zlo-čnstva po § 218, da je dal overoviti v domači javni listini neresnično činjenico, ki se hoče dokazati s to overovitvijo. Zakon določa zelo hudo kazen in v najtežjem primeru celo 5 let robije al: strogega zapora.
Kazensko postopanje se je izcimilo iz neke civilne tožbe, v kateri ga dva posestnika, ki sta kupila od obtoženca štiri ko- , nje, terjata povračila 8000 lit, ker je ene- ; ga izmed prodanih   jima   konjev spoznal tretji posestnik kot svojega. Navajal je, da ga je oddal vojaškim oblastem, potem pa i ga ni več dobil nazaj. Da je konj res last j tega zadnjega posestnika, so ugotovili na podlagi njegovega natančnega opisa. Ker je obtoženec v civilni pravdi odgovarjal, da ga je kupil na sejmu v Metl:ki od mo- j ža, ki je zopet navedel lastnika, pa se opis v konjskem petnem listu ni strinjal z dejanskim: znaki, se je pojavil sum, da je obtoženec hote dal posvedočiti neresnične znake, da bi zakril sumljiv izvor konja.
V zagovoru je obtoženec obrazložil, da je kupil takrat v Metliki s svojim sinom 6 konj, ki so jih prodajalci prignali na se- j jem iz Hrvatske. Ker niso imel: nobenih | dokumentov, so dobili nekega »slamnate-ga moža«, ki se je na občini za dobro pla- j čilo izdal za prodajalca in občina je izstavila za vseh šest konj potne liste. Sam pri tem sestavljanju ni bil navzoč, tako da ne ve, zakaj so vpisali netočne podatke. Potne liste je potem izročil gonjaču, ki jih mora imeti, da se izkaže na zahtevo orožnikom. Sam ni kontroliral, ali se podatki ujemajo, češ »človek v našem poslu ima vedno polno glavo misli in nima časa
za take malenkosti. Zvije tistj papir, ga vtakne v žep in gre.« Pozneje je štiri konje prodal dvema posestnikoma in dal Je
»komasirati« potni list na njuno ime. tako kakor je ttl izstavljen v Radatovičih.
Da bi bil hote dal posvedočiti netočne podatke, odklanja v celoti.
Možu res krivde niso mogli dokazati. Tudi njegov kazenski list, kjer je bilo zabeleženih nekaj kazni iz mladih, objestnih let zaradi prehitre vožnje in navijanja cen v prejšnji svetovni vojni, je govoril v njegov prid. Senat ga je po § 280 kp oprostil vsake krivde in kazn'.
L3UBLDAMSkl klNEMATOCRAPl
Predstave ob delavnikih ob 16. In 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30
KINO MATICA — TELEFON «3-41 Velef ilm: Velefilm:
Hči zelenega gusarja
Fosco Giachetti — Doris Duranti — Čamilo Pilotto!
lUNO   UNION'   —   TELLrO.N ZZ~Zi
Zanimivo ženitr«o zgodbo med meščani in plemenitaši prikazuje film
Papa Lebennard
V glavnih vloga: Ruggero Ilu?gert, J ran ne Provost
KINO  SLOGA   —   TELEFON 27-SO
Film napete in tajinstvene vsebine:
Nevidni žarki
Boris Rarloff in Bele Lugosi
Ez LfaMiane
—lj Po senu Je zadihalo v TivclLiu. Letos se |e kofnia začela malo prej. Trava je v zadnjih tednih zelo naglo rasla in zda: že zori. Navadno P*"i nas kosijo šele ob kresu. Zda i se marsikdo boji, da se bo vreme končno spremenilo. z£to hit:, da b: posušil seno pred deževjem.. Vendar mnogi se čakajo po star; navadi, ker mislijo, da dobe več sena in da je za travnik bolje, če kosijo bolj pozno. Tudi v Tivoliju, kjer zra=e precej dobrega sena. so že začeli kosti in zadišalo je po senu celo sredi promenade. Dobro koeci zdaj lahko dobe zaposlitev in jim ni treba niti ponujati svojih sil na njihovi *borzi deia« na Krekovem trgu, kjer so se zbirali včas-h. ob košnji.
—lj Ali še vedno ne bo deiia? Tudi precej zanesljivi napovedovalci vremena so se v zadnjem času večkrat zmotili. Nekateri napovedujejo spremembo vremena in dež dan za dnem. Po nekaterih znakih bi res smel: soditi, da bo sedanjega vremenskega režima kmalu konec. Tako se radnje dni nebo prepreza s ciri. visokimi nežnim: oblaki, ki so baje zanesljiv napovedovalec dežja. Razen tega je tudi zrak ob večer:h tako čist, da izstopajo hribi jasni iz, obzorja kakor navadno pred dežjem. Skoraj vsak dan proti večeru se začne oblačiti od zahoda. Toda kljub vsemu temu se zbudimo sleherno jutro ob solnčnih pozdravih; nebo je jasno, skoraj brez oblačka. Solnce kmalu popije roso in rastline, ki jim ne moremo zalivati, že občutijo sušo. Vendar še vedno upamo na vremensko spremembo ter da bo dež namoč-1, preden bo suša napravila večjo škodo.
u— Veliko število otrok pri cepljenju zoper davico je že prvi dan pokazalo, da starci rea umejo važnost tega zaščitnega cepljenja. Sicer je res. da nekateri cepljenj otroci po prvi injekciji dobe nekoliko močnejšo reakcijo, vendar naj pa to staršev ne moti in ne plaši, ker ta reakcija zdravju ni nevarna- pač je pa dokaz, da je tak otrok za davico bolj sprejemljiv in da Di se bolezen v primeru nastopa razbijala v zelo močno obliko,   njen potek bi bil pa
kompliciran ter zato življenje celo ogroženo. Spet poudarjamo, da enkratno cepljenje ne zadostuje, ker otroka ne zaščiti dosti pred davico.    Potrebni sta na vsak način
vsaj dve injekciji s presledkom 14 dni. Pripeljite otroke vedno ob loločenl uri!
U— V Mostah fn na Smartinski cesti bo
cepljenje zoper davrco današnjo sredo, in sicer ob 17. uri v moščanski šoli. a za one, ki ne morejo zaradi kontrolne linije tja. bo cepljenje ob 17.30 v prostorih gostilne Schwentner na šmartinski cesti. Jutrišnji četrtek 11. junija bo pa ob 17. uri cepljenje v šob* za Bežigradom. Starši naj bodo v meščanski Soli v Mostah z otroci zbrani že ob 17. uri, ker mora »Travnik že ob 17.30 oditi na šmartlnsko cesto.
u— Po maslo naj upravičenci z živilskimi nakaznicami gredo takoj ali pa najkasneje v soboto 13. t. m., ker ga pozneje trgovci ne bodo več imeli v zalogi. Pr.poro-čamo konzumentom, naj maslo zaradi velike vročine takoj pretope, da se ne b: pokvarilo.
Vzor meščanom in kmetom
kako je treba pridelovati krcstipir, je v Zvezdi obdelana zcstilja
Ljubljana, 10. juniji. Pisati o vzornih vrtovih in njivicah pri nas ie letos precej kočljivo, kajti menda sleherni misli, da je vzorno obdelal svojo zemljo in se mu ni treba nikjer zgledovati. Novinci so se še posebno potrudili
da bi njihovo delo budilo zasluženo občudovanje m jim je težko dopovedati, da njihovi vrtički vendar niso vzorno obdelani. Mehčani pa. ki se lahko ie ponosno imenujejo vrtnarji, gledajo na v?e omalo-\ ažuioče in ne morejo priznati, d.i zna kdo kaj bolje. Če bi jih kdo poučeval v
vrtnarskem delu. bi mu zabrusili, da delajo povr-em drugače ze dolga leta in da ?o s svojimi uspeh: povsem zadovoljni.
Še manj uspeha bi ime!:, če b: pcuČa-vali kmeta. n. pr. kako je treba pridelovati krompir. Vendar ie žal resnica, da tudi kmetje z vsemi svo;;m; lako bo«r:-mi izkušnjami ne ?najo ali nočejo pravilno obdelovati zemlje — vsaj nekateri ne. Pred leti jo nekdo v Ljubljani predlagal, naj b; vzorno obdelali košček zemlje pod nadzorstvom kme-ii^klh strokovnjakov, tako. da bi ta njivica ?luži!a 7a neke vrste razstavo, kier bi se kme+ie lahko zgledovali Najbolj primerno b' b;lo. da bi h;-la ^rpzstava« vzorno obdelane zemlie ali \-^orni vrt blizu kn~.e' i i ~ke?a oddelka (v red^nii Puecinijevi ulici). ka:ncr zahaja po opravkih mnogo kmetov pa tudi meščanov. Ted^j so se na temu pre i smetali. Zdaj je pred poslopjem kmetijskega oddelka tudi obdelana zemlja, ase 'emu n hee ne smeje. Obdelovali so fc>posamezniki vsak na svojo pest  vsak po
svojih   sno-obnost-h  in  potrebah, se brez nadzorstva   in   Vodstva strok kov. Zemlia ie obdelana kolikor mogoče dobro, vendar pa r.e moremo rcv;. da tudi ta vrtiček spada med vzorne vrtov« V T.jubli^ni. komor bi       nai pr hajalj je zgledovat   Marsikje   najdemo boljše vzore.
Ce go^ermo o ljubljanskih vzornih vrtovih ali njivicah, zlasti o pridelovan i u krompirja, moramo predvsem omeniti Zvezda Morda tam krompir re* ni najlepši. Pomisliti je treba predvsem, da so pa precej pozno sadili in hudo ie tudi zaprašen, tako da težko »d?h*u Toda če govorimo o tem. kako ie treb-i krompjr saditi, si moramo ogledrti to »razstavo . Mnogi naši pridelovalci krompirja so Donosni, če so nj'hove njivice črm bolj zelene, to se pravi, da se spreminja;o v prave džungle. IVer se vse divje prerašča :n borza zrnk. Mislijo, da bodo pridelal] več. čim boli gosto je posajena 7!-.>fi mnoeo bi rad; nridelali kromoirja in nekateri so ga sad'li tako na gosto, da g i |e bila vsaka luknia polna. Ko ga bodo pa kopali. bodo najbrž zelo razočarani. Krompirju moramo privoščiti dovoli zemlje in zraka. — vsaj tega. zla = ti se. će mu nismo posebno gnojili. Ni dovolj, di ?e kromp'r lepo zeleni nad zemljo, omogočiti mu moramo tudi, da zb;ri svoio rezerve pod zemlis — v gomoljih. Velika večina naših pridelovalcev je pa sadila krompir preeosto ali v zelo neenakih razdaljah. V prmeri s porabo semena ;n ple-de nn to. da bo zemlia slabo, a ne dobro izkonSčena. ker je tako prenatrpana, da
s«? rastline, ne morejo pravilno razvijati, ne vidimo v nji vzorno obdelanih njivic in vrtov.
Res zelo potrebno bi biLo. da bi imeli v Ljubljani vzorni, ogledni vrt, kjer bi se
naši pridelovalci zgledovali, kako jc treba zemljo obdelovati in kako saditi posamezne kulturne rastline. Najbolj grešimo pri pridelovanje krompirja. Doslej se ni^mo mogli nikjer zgledovati, zdaj pa lahko proglasimo vrtove v Zvezdi za vzor. kako je treba saditi krompir. Ne pregosto, pa tudi ne preredko! Posajen naj bo v enakomerni razdalji, tako da je vsa zemlja
enakomerno izrabljena. Sat dn >mo lefos to šolo že zamud:li. Krompir je /e zdavnaj ves posajen in napak ne moremo več popravljati. Vzorni vrtovi pa kljub temu ne izgube svojegi pomena. Soli M potrebni tudi kmetje, ne le mtiCanj in ne
porč'.imo se. če trdimo, da bi se podeželski pridelovalci zemlje letos lr»hko m:!r-Dt'Ccia naučili od meščanov. Na mnog.h mcši!.in>k.h vr*ovih lahko vidijo tako lepo ze'enjavo in sočivje, zlasti fižol, pridelke. kakrSnih navadno ni na njihovih njivah. R:'zen tetta kmetic niso doflei posvečali se vedno primerne poaonMlcti pridelovanju ze)> nj rvt In nekatera pridelka,
ki so v mestu pogosti, poznaio komai po 'menu. T-iko n. nr. km?';o predelujejo re-lo malo paradižnikov. Cvc'afa je skoraj re:T.ana na de"?1: ;n rv.no^ ne vedo. dn 'e pri nas m.ojr^r-e pridelovali Vid: beluie in paprika Precej pa kmetje pridelujejo *r-
a oe vedno ibo1 >šor»-i. ^T:i!o pridelti-je:o baČ — ledene so tudi navadne buče. — pa tud: kumar ne pridelajo toliko kakor v mesto,
I.eto<! zopet ona?amo tudi nekatere dni-ee hu;šo napake pri obielovan;u :remlie. Tako c<*> mreei snd;li koruzo tud: v T.iub-Ijani Toda zdi se. da je n;<;n sadili temveč pejali, kakor Je padla Rastline tasta v zelo enakosMtrn'h nredaliah. tkuoai celi lopi, vmes «o pp večie vrzeli. Zdaj so :"e skorai vsi oknrtall koruzo, a }e nffO pri-mer*io rrr-^'' *• v- ko ra^tl;n:ce "e jim ;P rdr'o sko ?a hi tako ra«e k -»ruza v Šopih da se rastline tule med atboj. AH pričakujeta od +r> koruat bogataj i rr:dci-
ka? Ce mislilo s^mo na kui uuilca bo res rekr.j  pridelka, a se fo r«e Ho to,;ko. kn-
kar r»a;h*-2 pr*čajcufein aroja pa bo nal-hr} »vssjj. ♦oliko  ko'iko'* «o ga posad'li.
y jaj ;0 ge giju^ d"« razredčite fcoruaa Ko*
ruza bo l«**o- "Tibr? dobro uspevala, ker je bolj suho leto.
s * •
• -1** ^
fcETRTEK, ll   JUNIJA |042-XX 7.30: FtTO&la v «'•.■■•tn^eini. 7.45: Lahka glasba: v odan ru (8.00) nepr/red č;ico. p roč:ia  v  •': ' ' 12 l v Vklhidfcl
l:<mce-t   K::1-'*   Rimfa   (nri   k'-v — in   L M-
^VcTv.nc) 12.40: Koncert Andrej* It rea On harmoniko anrcmtja A. StarrV A 13.00:
Vnpovd č* t: poroi'^ v i':v'• i -n"č:n;. 13.15" r,%Tv»":''^ Vrh( vn •! i P« ve'in':t\H-.i Oboroženih \\ v sfeveoSčm*, H 17: k nc rt radij-e^a orkestra, vodi dVtfenl P H, Sijanec, CMcoetnalna gjb»ba 14.00" Poročili v i.-n:ć".m. 14.15: eti?aini koncert i Nenv C'io.    14.4^:   IVr v  tt* v-:,;vi p; I7.15l
Vlofineki koncert Knincke K<tiC?\e (pri klavirju Marta Ri,;»l jaJo), 1735: Operet« na gjfci6ba.19.30: 1*« -"-' '.i v s' nrenAčmi, 10.4^: Komorna gfaoba 20.00: Napoved oaaa: pe> ročila v itaJii:m:"-iir. 20^0: Komentar tlncv-ivh <U • vi.\- v slovenščini. 2030: Vojaške pesmi. 20.45- Koncert radijskega orkeatrai v<xli d i r;^:'nt O. '4. ^ij-mec Operna glasna. 21.20: Keticert v^l-n-tu Alberta EV 'molja in čelista Ccnde ^odll^ou-TJa (n^i klavirja Marijan Lapovaok). 22.10: Prodavanje r •%>
vcn^-Cini. 22.20: Ork<-stcr Col ra, rodi diri-eent Barsizaa, 22.4^: Povoči&a v        |anJč ni.
DVOUMNO
- Tako   p:i   r.c   bo   šlo   v.-1^.   drn^i moj,
pravi šef podrejenemu uradniku. Kadar me
ni tu. ste najbolj leni v vsem lumdll.
Rsznašalca (-ko)
ed okraj- ST02ICA-JE2ICA m 3AVLJE — sprejme takoj uprava »Slovenskega Naroda«. — V poštev pridejo domaćini Iz omenjenih krajev.
Naše Gledališče
DRAMA
Sreda. 10. junij«, ob 1730: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Četrtek. 11. junija, ob 17 30: Konto X. Red Četrtek.
Petek. 13, junija. Z^aprto.
Sobota 13. junija, ob 17.: Romeo in JuJija. Red A.
Vedelia. 14 lun?!«, ob 17.30: Šola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.
Cvrffco  Gofar:   »Vdova Rošttnka*. ha-v-rva z?r>dba  iz riasejja  kmečkega življenja o  vdovi  RorfJmki   lei  :e zel ina  možitve in
noće izroćiti po&e*tva svoji hoeri ter ii dovoliti porriie. Humoma in dovtipna zgodba n^sebuje rudi »taro jforen jsko popevko in n»les. pri katerem sodeluje Bovški tertret. Valovno vlo<!o bo igrala P. Juvanova. Ma-nico V. Juvanova. Tončko Sancinova. Janeza Pre««etnik. Balanraća Kc^:č Jemejca Rratina. Gašoaria Rartresen, Trnčeta Stane  Režiser: Fran Lipah.
Bernauer in Oster: »Konto X«. Veselo-iera o ljubezni rn drugih nemodernih stvareh Osredn;i lik icre je ori^.nalni vodja advokatske r«*arne Izidor Srakoper. komična vlosa velikega formata, ki nosi vse dejanje. Zapletijaji ricrog skrivnostnega kon ta X tvorijo z učmk ovitimi vi oca mi zelo zabavno celoto. Igro je zrežiral Milan Košič.
OPERA
Sreda. 10. junija, ob 17.: Prijatelj Fric. Red Sreda.
Četrtek, U. junija, ob 17.: Boccaccx>. Red A Petek, 12 junija, ob 15.: La Bohemc. Izven.
Dijaška   predstava.   Zelo   rnižane cene
od 12 lir navzdol.
Sobota, 13. juni ;a. ob 16.30: CflTmen. Red B. Nedelja, 14. junija, ob 15.: Evgtnij Onje-0*1. Irvcn.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Fric*. Lirična opera v treh de:anjih. Zasedba partij ie nasftednja: Sura — Viđali jeva, Fric — Franci cigan — Golobe v a. doktor — Popov. Hans — Dotničar Friderik — Kristancič. Katarina — Poficeva. Dirigeot: D. Zebre režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simortiti.
OZEBLIN" NE DOBITE
če   vam kri pravilno cirkulira. Da uredite kri v pravilen tok. ijte redno A m b r o-
'■ o v o  medico,  ki jo dobite le v M e d a r-n i, Ljubljana, Židovska ulica 6
Aktovka
Dotični gospod, ki je v moji predsob vzel aktovko s sodnimi spisi, naj si aktovko obdrži, spise ki so zanj brez vrednosti pa vrne na kakršenkoli način, ali preko uprave lista ali v moji pisarni ali na stanovanju Aškerčeva št. 15. Deklica, Ki mu je odprla, se g^a spominja, će v treh. dneh spisov
ne dobim, bom stvar izročil policiji.
Dr. Boris Pur
Massale rarali Silate ,
vol stesse lana, lino, canapa Kmečke gospodinje, predite same volno, lan in konopljo
DVE KOREJI
prodam s pi&cajici 3 tedne starimi. Naslov v ogl. odd. Slov. Naroda.
PRIDITE V KOPALIŠČE TOMACEVO
kjer se boste v lepi naravi dobro počutili.
~"  ALI RES 6E NE VESTE,
da vam oglaa v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce tsčete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom Izpolnil željo Oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« sprejema oglase za Isti dan vsak das do    9. ure dop
TJftEI STA PAPIGI
zelena-plava v blizini nove cerkve v Šiški. -Nagrada proti vrnitvi. — Drenikova 12.
La „Filatrice Mani di Fata"
mette chiunque in grado di filare e ritorcere con la massima faci-lita: lana, lino. canapa. Costruita In legno gTeggio, robusta, movl-mento a pedale veloci.ssimo, dopplo supporto del volano. Si vends completa di 3 rocchettl, un uncinetto e istruzioni per 1'uso.
Completa franco Milano Lire 110.—
Per spedlzioni aggiungere Lire 25.- per spese postali ed imballag^to.
Kolovrat „Mani di Fata1'
omogoča vsakomur brez vsake težkoče presti in sukati niti iz
volne, lanu in konoplje. Zgfrajen je iz surovega lesa, zelo močan, pogon na nogo, dvojno oprt vitelj. Prodaja se kompleten s tremi motki, eno kvačko in navodilom za uporabo.
Kompleten franko Milano lir 110«—
Za pošiljko je dodati lir 25.— za poStne stroSke in embalažo.
EREDI CANETTA — MUANO
VIA CARLO ALBEKTO 22
Stran 4
»SLOVENSKI NARODe.Sreda. tO. Jasama I«>42-XX
Stav, 131
Tržno življenje v Triestu
je osredotočeno v značilno zgrajeni mestni trzniti
IJiharniea v Triestu
Trieste. prva polovica junija V« :kdo. ki pride v Trieste, sc posebno ranima /a razgibano tržno življenje: zelenjava vseh vrst, sadja na i/biro. V kratkem bodo sledile >e lubenice in dinje, ki yh brni o prodajali v o£r<.mnih količinah vzdolž k-.inala ob PofkterasGU. Tr/no življenje živahnega obmorskega velemesta je zelo smotrno urejeno. Kakor vsako večje mesto. i:r»n tudi Trieste svoja mestna C&crajna tržišča, kamor hodijo nakupovat triestinake gospodinje i/ bližnjih ulic in trgov. Taksna okrajna tržišča so na Pontc-rossu, pri S. Giaconvu, v Roianu. na trgu Perrugino itd. Ta tržišča so dobro založena z zelenjavo, sadjem in cvetlicami, ki jih ic na vseh tržiščih obilo na prodaj.
Glavno tržno življenje in vrvenje pa se oeredotoča v značilno zgrajeni mestni tržnici na koncu Ćairduccijeve ulice s pro-telcm proti tr£u Impero ter v karakteristični ribarnici tik ob morju.
/značilna mestna tržnica
Prej jo b:!o glavno mestno tržišče na trdu Coidofii. ki ie prometno osrčje Trie-Sta. Tukaj so bile *tojn-.ce s sadjem, zelenjavo in cvetjem. Zaradi prenarlačenosti in presumnega vrvenja množic, ki se od tr.d razlivajo v razne vmeri. ie naspala potreba po novem tržišču. Prestiž obmorskega velemesta je terjal, da dobi Trieste SVOJO pokrito, zgrajeno tržnico. Tako ie nastal načrt za zidavo slogovno značilne mestne tržnice. Zgrajena jc bila nn kraju, k? 2a ;c sistematično sodobno stavbno pr:-zadevanje temeljito preoblikovalo. Iz oza-dia tesnih uličic ter starinskih hiš. ki so bile tod cvko'i porušene, se ic razrasel novi sodobni TY:este. Ob zaključku ulice Car-dueci. ki je najbolj reprezentativna najbolj frekventirana prometna žila Trie^ta. se razprostira trg Impero k: ca krasi sedaj   še   nova,   večnadstropna palača.
In tukaj na vogalu se dviga markantna, po večini steklena stavba pokrite tržnice s stolpom in uro. Stavba tvori učinkovit arhitektonski zaključek Carduccijevcaa boul-v.irda ter predstavlja stavbni model čisto svoje vrste. Že od daleč vzbuja pozornost s svojo stilno izrazitostjo.
Ko stopiš v notraniost slikovite tržnice, te zajame močan tok bržnega vrvenja, va!
triestinskih i>o<spr>din j. ki so pri>.Ie nakupovat iz vseh mestnih deAov. Prodajne mize so lepo urejene, povsod opaziš naj-U pši red. vzorno snago. Po prodajnih mizah so razvrščeni na;razl;encjši pridelki. Sadje vseh vrst: čeznje, jabolka, hruške; po vrtnin a: so'a ta. radič, belu^i. prah kolerabe, aTtičoki. melancane. Poseben cvetlični oddelek izpolnjuje smiselno urejenost prostrane, 'svetle, hi^ienično ubrane, izvrstno zračene prodajne dvorane. Urc;cna jc po načelih sodobne tržne higiene ter v skladu z vsakodnevnimi tr/nim: potrebami.
Razen tcqa je tukaj Še bar s točilnico, kjer se '_,f>^n<>dinie lahke/ odžejajo z limonado, ma I .novcem in pivom, potem zadružna prodajalna mesnica s konjskim mesom ter lepo urejeni pisarniški prostori mestnih  tržnih organov.
Po širokih, položnih stopniŠčnih dohodih pride? k prodajnim prostorom prvega nad-strop;a, ki zavzemajo Me obstenske dele. medtem ko je osrednji del odprt, tako da se lahko od tod razgledaš po spodajšnjem tržnem vrvenju. Tu zgoraj prodajajo mlečne ter mesne izdelke, jajca, šivilske potrebščine, perilo, nogavice, robce, rute itd.
Vsekakor jc pokrita mestna tržnica med onimi stavbami, ki je mesto Trieste nanje
lahko ponosno. Stavba odkriva mnogo čuta za okus, stave.io skladnost in cstct.ko.
Kadar zapleše burja
Koristnost in potrebnost pokrite mestne tr>-iice se razodeva predvsem v zimskih mesecih, ko divja mrzla burja. Okrajna tržišča so tedaj skoraj popolnoma izumrla, sa« reže burja do kosti in prevrača vse. kar ni ravno pretežko za njeno silo. Dobiti ni tukaj ob dneh najhuje razsajajoče burje skoraj ničesar. In tedaj sc pokaže blago
slov pokrite tržnice. V toplem zavetju s>e razvi;a nemoteno normalno tržno življenje. Gospodinje iz vseh mestnih delov se pripeljejo s tramvaji semkaj. <ia nakupijo na jpr-1 rcbneJM* zelenja v« > ter d rutic L.-^rv--dinjske in kuhinjske potrebščine. Kakor dajejo trJestinske gospodinje v poletnih mesecih zaradi d< kai občutne vročine prednost bližnjim okrajnim tr/iščem. tako ob zimskem navalu burje zelo cenijo pokrito mestno tržnico, ki jih ščiti pred le-deno mrzlo burjo in ki ;im omogoča nemoteno, mirno/ tržno nakupovanje.
Trgovine s sadjem in zelenjavo
V številu prodajainic ter njihovih kakovosti se kažejo značilnosti, okus življenjske posebnosti prebivalstva. Vsako mesto, vsako velemesto trna v tem pogledu'nekaj posebnega. Kakor vzbujajo na primer v Ljubljani pozornost številne pekarne, mlekarne in mesarije, tako (maziš v Triestu številno  vrsteče   se   delikatesne trgovine
ter prodajalne zelenjave m sadja Slednjih je polno v vsaki ulici, v vsem Triestu jih
ie na stotine. V njih je zmerom obilo kupcev, tudi zaloge zelenjave ter sadja vabijo
dobre mamice in skrbne gospodinje k nakupu.
Če si predočimo številne tržnice ter nevero prodajainic zelenjave in sadja, lahko spoznamo velike potrebe velemesta, kakoT je Trieste. pa tudi njegovo rast ter sijajen razmah, ki bo o njem še govora. Ys<ekakor nam kažejo, da so meščani Tricsta ter njihove rodbine vneti ljubitelji zelenjave in sadja, ki ca zelo cenijo.
.Markantna ribarnica
V lepih,  top-lih  junijs-kih dneh  ter nočeh
je ribji lov izdaten, bogat. () tem nam priča živahnejši utrip, ki ga opažaš v življenju  po mestni ribarnici.   Ce motriš to
\rven jc in povpraševanje, se lahko prepriča-,   da   sc   zanimajo   gospodinje    v prvi
vrsti za manjše ribe. ki so cenejše in ki jih lahko pripravijo tako spretno, da se zdi količina na krožniku obilnejša, šele potem, ko so ribice in manjše ribe razprodane, se obrne tok kupcev k prodajalcem večjih rib. kakor so na primer tune. pala-mide itd. Vseh vrst ribe lahko vidiš tukaj od jegulje do sipe, od tunov do nainežnej-
^ih   morskih   sardelic. Spretni  ribici   iz Bar-
cole. S. Croce in Muggie dobro skrbijo za
to. da je mesto Trieste preskrbljeno z zadostno zaJo£o izvrstnih rib. Med obiskovalci ribarnice pa lahko opaziš vsak dan vnete ljubitelje školjk, pov lah t njene z limoninim sokom. Pikanten dopoldanski pri-boljšek! Nedvomno pa bi bda gneča v mestni ribarnici še večja, ko bi ne bilo v mestnem središču in tudi na periferiji obMo prodajainic rib. kt so poleg nešt eri h delikatesnih tr^cn-in ter prodajainic zelenjave in sadja najznačilnejša posebnost v trio-srinskem   tržnem življenju.
Pa ne samo živahnost vrvenja, rudi zunanja in notranja gradnja ribarnice razodeva svoje zanimivosti. Tam. kjer pristajajo ter odhajajo istrske ladje m parniki, je v bližini tako imenovanega bersaJjerske-ga pomola ribarniški pomol z monumentalno stavbo velike ribarnice, ki je med najlepši mi v F vropi. Izvirno zasnova na riba rn i ca zajema obsežno, svetlo. higicn;čno urejeno prodajno dvorano, njeno zunanjo lice krasi visok stolp z uro. Zaradi tega Stolpa z uro in arhitektonske pose-bnosti ustvarja ribarnica že od daleč vtis*, da gre pri tej stavbi za cerkev. Tricstinski humor si jc brž pomagal na ta način, da je krstil ribarnico s ca'ji\im vzdevkom "»Santa Mari a det Cuv.tcif. Zgrajena je bila ta znamenja ribarnica leta 1^12 po zasnutku domačina inženjerja G. Pollija. Ce se raz-g-.-varjaš s Tricstini ali Triestinkami o tej ribarnici, se lahko hitro prepričaš, kako ponosni so nanjo, saj ni le med najlepšimi v Evropi, ampak tudi med največjimi v Italiji.
Slikovito morsko življenje v miniaturi
Čc si ogledaš -ribarnico Triesta. pra ne sineš p.nabiti na to. da ni ribarnica vredna pozorncs&i samo zaradi živahnega tržišča, ki jc v njej. temveč tudi zaradi tega, ker
jc v sosednih prostorih pod isto streho nastanjen znamenit pomorski akvarij, ki je preti majhni vstopnini odprt vsak dan in sq ga vsak mesec z zanimanjem ogleda na ti\Oče ljubiteljev morja ter slikovite faune, ki živi ter sc bori v njem na življenje in sni rt.
Vhod v akvarij je ob strani, kjer se navadno ustavljajo parniki paroplovne družbe »Istria—Trieste«. ki oskrbujejo redno plovbo med Triestom in raznimi istrskimi pristanišči. V 27 velikih, s steklom obda-
nih kadeh plavajo ribe vseh vrst. od najpreprostejših pa do- čudovito eksot:čnih. V
osmih sc zgrinja pred gledalcem celotna Slika jadranske faune. V osrednjem, največjem bazenu pa lahko občuduješ mešanico manjših in grabežljivih večjih rib roparic. Pred teboj zaživi morsko življenje v -krbno pripravljeni miniaturi v vseh svojih zanimivostih ter skrivnostih. Po ogledu poučnega akvarija je vsak gledalec prepričan, tla bi Triestu kot obmorskemu velemestu precej manjkalo, čc bi ne bila njegova neposredna bližina morju ter vsemu življenju, ki je v njem, tako plastično ponazorjena s tem v-comO urejenim morskim akvarijem.
ka se otresa Židov
Do septembra bodo že vsi izgnani — Bilo jih je blizu
lGO.CCD
Slovaška je takoj po ustanovitvi nastopila proti Židom in ukrenila vse potrebno, da bi se jih čimprej odkrižala. Slovaško ljudstvo se je dobro zavedalo židovske nevarnosti, židje so radi nastopali na Slovaškem kot rodoljubi in tudi v politično življenje so posegali. Ko so prispeli v liberalnih časih preteklega stoletja židje v velikem številu v bivšo Avstro-ogrsko monarhijo, je večina njih takoj prevzela dvojno vlogo. Na eni strani so židje prodajali blago prebivalstvu, na ciiugi pa kupoval) od njega pridelke. In tako so postali nujno potrebni posredovalci, seveda pa tudi izkoriščevalci. Vse kar bi bilo moglo pospeševati napredek slovaškega kmečkega ljudstva, je moralo računati z ovirami, ki mu jih je postavljalo na pot židovstvo.
Že sredi preteklega stoletja so jeli židj2 v vedno večjem številu prihajati na Slovaško, posebno v Bratislavo. Slovaki sd se jih žilavo otresali, toda otresti se jih povsem niso mogli, še največ jim je pomagalo pri tem zadružništvo. Ker so znali Slovaki organizirati bojkot proti zidom, je bila sicer zgrajena v dotični občini židovska sinagoga, židje so se pa preselili drugam. Do jeseni  1938. pa seveda pra-
vega uspeha v borbi proti Židom Slovaki niso mogli doseči.
Misel, da bi Žide povsem izgnali Iz Slovaške, je prvič sprožila Hlinkova stranka v letih svoje borbe za avtonomijo. Ko je Slovaška v marcu 1939. končno dosegla svojo samostojnost, je bilo samo ob sebi umevno, da je takoj stopilo v ospredje vprašanje izgona Židov. V njih je videla mlada država sovražnika, ki se ga je mogeče odkrižati samo na en način: popolno izločitev vsakega židovskega vpliva na človeški narod, z drugimi besedami rečeno, izgnati Žide do zadnjega. Ta misel je živela že dolgo v slovaški politiki in slovaški narod je videl v osvoboditvi od židovstva važno preizkušnjo za svojo politično zrelost.
Slovaška šteje 2.700.000 prebivalcev, mod njimi okrog 90.000 židovske vere. Ce prištejemo še krščene Žide in mešance ima Slovaška blizu 100.000 prebivalcev židovske krvi. število torej ni posebno veliko v primeri z drugimi državami, kjer je Židov mnogo več. Pač so pa imeli slovaški židje v rokah za 3 milijarde slovaških kron premoženja, nad 12.500 podjetij in nad 6000 hiš. Slovaška je takoj po ustanovitvi  izdala  zakon   o  zaščiti rase,
zasnovan na temelju nurnberakih 'sako-nov, ter je potegnila jasno začrtano mejo med slovaškim in židovskim prebivalstvom. Iz političnega in kulturnega življenja je bilo židovstvo takoj izločeno, iz gospodarskega življenja pa polagoma. Na načrt izgona odnosno izselitve zidov je reagirala, slovaška javnost z navdušenjem. Slovaška vlada je izdala 16. maja 1939. poseben zakon o izselitvi zidov. V sedmem paragrafu tega zakona je rečeno: Ta zakon stopi v veljavo z dnevom objave in izvajali ga bodo vsi člani vlade.
Notranji minister Sano Mfedl je izjavil, da do septembra tekočega leta na Slovaškem ne bo nobenega žiua \ •'. 2e v maju je bila izgnana polovica Židov. Ko bo
program Izgona zidov lapotajen, pridejo na vrste* vm.  ki  s,> prešati  ■ H lova* >
mentalitete, je nadaljeval minister. &ldJQ bodo izgnani, potoni se bo na razvijalo gospodarsko in družabno življi nje lažie in hitreje kakor se je doslej zhIov.sko premoženje bo iznx eno v prvi visti .s.! -vaškim vojakom, ki so se borili na vabooV nem bojišču.
Pred 30 leta je umrl Anton Aškerc
Anton Aškerc na mrtvaškem odru v Narodnem domu
Ljubljana. 10. junija Danes pred 30. leti ob pol dveh ponoči je zatisnil v ljubljanski deželni bolnici z.a vedno svoje blage oči pesnik Anton A&k«*r«*. Nekaj dni prej gra je bila zadela kap in do
zadnjega trenutka je bil le malo pri zavesti. Zdravniki so sicer upali, da mu bodo še rešili življenje, toda usoda je hotela drugače.
Kakor hrast je padel pred 30 leti mož markantne zunanjosti in klenega značaja. Niso ga mogli ukloniti in zlomiti okrog njega besneči viharji. V večnost Je omahnilo življenje    velikega    pesnika    in    človek :.
Pod navidezno trdim oklepom je pa nosil Aškerc mehko, za vse dobro vaeto, po sreči koprneče srce. A sreča se mu ni nikoli nasmehnila.
Tam nad prijaznimi Rimskimi Toplicami pri Sv. Marjeti je zagledal Anton Aškerc luč sveta. Bil je sin preprostih kmečkih staišev. Gimnazijo je študiral v Celju in
ko jo je dovršil, se je odločil ,:a duhovniški stan. Kot kaplan je služboval po raznih krajih Štajerske. Pozneje s0 j.» preselil v Ljubljano, kjer je dobil  po posredovanju
svojega dobrega prijatelja poko£iega btf* šega župana Ivana Hribarja aluibo mest«
nega arhivarja. Opravljal jo je z njemu lastno vestnostjo in nflttll flMialJo. up', jevanju arhiva in knjižnice je musel mnogo dotlej neznanih podatkov iz preteklosti Ljubljane. Nekaj jih je oU-Iodanil, nekaj psj zapustil v rokopisu,
Aškerc je naj;uiamenitejsi med naAimi epskimi pesniki. Razočaranje v življenju ga je napotilo, da je iskal razvili bn utehe v knjigah, v delu in na potovanjih, toda našel ga ni nikjer. PrepotOVaJ fa skoraj pol Evrope. V zadnjih l<iih je večkrat bolehal. V I-jubljani je žjvi-1 nt!MM BSSM -
tai oko Uvijen je.
Danes po 30 letih nam stopa AJkeTCoV lik posebno jasno in /.govorno pred o« . 3JQ
let že počiva njepfov pt ah v x..»;nlji. n , !: nam. kakor da vidimo tega boi betu-ga. n -
upogljivega in rtnakrtnrga moža Živega pred seboj. Njegovi semskj ostanki p ■ l« vajo na Navju v grobnici s:,»\ :.-.k • > .. teljskega društva. Z deli trajne vrednosti si jo postavi] Anton Aškerc med namj naj« lepši spomenik. Slu\a njegovemu deluj
Gumi iz alkohola
Amerika je proizvajala letno okrog 200 milijonov hI  alkohola, odkar je  bil i;i7.v.>
ijavijen zakon o prohibiciji. Urad za vojno proizvodnjo je pa zdaj zasegel nad 90; r. alkohola. Večino alkohola hočejo Američani porabiti za proizvodnjo sintetičnega gumija.
V enakem razmerju bo omejena tudi proizvodnja med Američani tako priljubljenega whiskya in alkoholnih pijač.
Te ukrepe so izkoristili nasprotniki alkoholizma, ki so začeli podobno k^kor leta 1917., ko je Amerika posegla v prvo svetovno vojno široko razpredeno propagando z namenom dokopati se zopet do prohibicije. Na kongresu baptistov je bila sprejeta resolucija rektorja Colgate univerze Cutte-nu, ki proglaša alkohol za večjega sovražnika Amerike kakor sla Nemčija in Japonska. Tudi na občnem zboru politično zelo vplivne presbiteranske cerkve so govorniki zahtevali, naj vlada takoj prepove uživanje alkoholnih pijač il s cer do konca vojne.
V utemeljitvi je rečeno, da bi morale, biti zaščitniki Amerike, torej vojaki -z zakonom zavarovani prčd zlorabo alkoholnih pijač.
Močno naraščanje prostitucije -n nevarnost širjenja spolnih bolezni v ameriški vojski so v neposredni zvezi z naraščajočim uživanjem alkoholnih pijač. VVashingtonska vlada je bila pozvana, naj bi opozorila vse zvezne države na potrebo enakih ukrepov, da bi ameriški vojaki izven svoje domovine ne mogli dobiti alkoholnih pijač. Roosevelt sam je moral oni dan priznati, da" ie število nepismenih med novinci v ameriški vojski izredno visoko In da mora vojaška uprava ustanavljati šole, kjer se bodo novinci naučili čitati in pisati, preden pridejo ket vojaki na vežbalisče.
tnserirai v „Slav. Narodu"
Zaščita drahnts
Guverner grške Narodne banke |c izjavil: Po skrbni proučitvi se  je Sraka vladi ločila za ohranitev dr/avirh  HnaAC  in n.i-redne valute snrcicti od  gr&km krediti zavodov  kratk.or«»čna   pesci ';i   in   nap 4 jih k pristanku na odmero obresti I pi so bili storjeni v potnem soglasni / m v« nateljstvi ra/nih bank. k: M Eavcdsjo U po ncija učinka takega ukrepa na ohranite\ čaja drahme. Krcd.tni /a\odi so prepričani, da so kratkorr.čtia posojila državi in odna-i
obresti najbolj sdrava srodstva sa iaai to
drahme.
Po razpoložljivih podatk;h so ms^ajj v proračunskem letu l°41/42 gr:ki državni dohodki lo.3ntuwm.oon, i/datki po30310.000.000 drahem, tako <la jc nastal primanjkljaj okrog
15.0(X).(hv).(hh» drahem. V pn tulunski m ktn 1942/1943 naj bi cakSali državni dohodki lauOOUOOO.000. bdstki pa 22J00.000.000 drahem. Ne*tank u bilo lani \ <^I>t(iku /\
24 milijard, zd;ij jc pa ti.kr.it toiifco, Ul sicer za 85.2 milijardi. N'.ijn««- p«):rvFnf» -c, ebtek novčanic v prili<uln jem SSOrsčunskeni letu /nižati. K temu bo pripi im.odiucra obrcsl .
— Ali naj popijem Se en vrček piva?,
Grlo pravi »da«\ pamet pa »ne.
— Pamet je pametnejša.
— Ce je tako si ga pa pHvosVflm la en vrček, kajti pametnejši vedno popusti.
RAZDRTA ZAROKA
— škoda, da se je tvoja zuioka raadrla prijatelj ?
— No, bom že kako prebolel ta udarce. Nesramno jc tilo pa to, da mi je vrnil i demantni prstan s pripombo: Previdno, steklo!
D. Du Maurier:
Prva
15
Roman
- Ljubo dete, gospod de Win-ter je sicer skrajno udvorljiv in prijazen, da vas takole prevaža v avtomobilu — vendar, vendar... ali dobro veste, da mu ni stvar hkratu zelo nadležna?: Nato bi me potrepljala po ramenu in me poslala v mesto po taksol . Kakšno ponižanje je mladost! sem dejala sama pri sebi in si jela grizljati nohte.
Ko sem izpregovorila, še vsa prevzeta od spomina na njegov smeh, sem pustila vso udržanost v nemar, in moj glas je bil trpek, s Rada bi imela šest in :ri-deset let in obleko iz črnega atlasa in biserno ogrlico c k rog vratu.-
»Ko bi bilo tako. ne bi sedeli z menoj v avtomobilu,« je odvrnil. »In nohtov si nikar ne grizite, saj so že tako dovolj grdi.«
»Čeprav porečete, da sem nevljudna in predrzna,« sem nadaljevala, rbi vendar rada vedela, zakaj me vsak dan vabite s seboj na izlet. Vljudni ste res, a zakaj ste izbrali prav mene za predmet svojemu človekoljubju ? 2
In z vsem revnim napuhom mladosti sem se napeto vzravnala na sedežu.
»Vabim vas, ker ne nosite obleke iz črnega atlasa in biserne ogrlice okrog vratu in ker nimate šest in trideset let,« je resno odvrnil. Po ravnodušnem obrazu mu nisem mogla spoznati, ali se sam pri sebe smeje ali ne.
»Da, res je, vi veste o meni vse. kar je moči vedeti,« sem dejala. »Veliko ni, to priznam, ker še nisem bogvekaj živela in doživela razen izgube nekaterih dragih ljudi. A vi... o vas ne vem nič več kakor tisti dan, ko sem vas prvič srečala.«
xln kaj ste vedeli takrat?«
»Oh ... da živite v Manderlevu in — in da ste izgubili soprogo.«
Evo, pa sem jo bila izrekla, besedo, ki me je že toliko dni skelela na jeziku. Soprogo. Lahko in brez odpora mi je bila zdrknila iz ust: ta preprosti namig je bil pač najnaravnejša stvar na svetu. Soprogo. Komaj pa sem jo izrekla, je beseda zaplavala v zraku, mi zaplesala pred očmi in, ker jo sprejel molče, ne da bi kaj pripomnil, mahoma zrasla ter postala nekaj neznanega in strašnega: prepovedana beseda, ki je imela v mojih ustih nenavaden zvok. In nič več je nisem mogla vzeti nazaj, nisem se mogla napraviti, kakor da je ni bilo. V duhu sem spet zagledala poklonilo v knjižici z verzi, in tisti veliki, poševni R. Curila sem, kako me nekaj ledenega stiska za srce. Nikoli mi ne bo odpustil; to je bilo konec najinega prijateljstva.
Zastrmela sem predse, skozi stekleni vetrobran, ne da bi videla cesto, ki je po bliskovo uhajala izpod naju; in tista beseda mi je kar naprej zvenela po
ušesih. Molk je trajal brez konca in kraja; zdaj je vse končano, sem mislila, nikoli več me ne bo vzel s seboj. Jutri odpotuje. In gospa Van Hopperjeva bo ostala. Izprehajali se bova, kakor zmerom, sem ter tja po terasi pred hotelom. Postrešček bo prinesel njegovo prtljago dol, mimogrede jo bom videla v dvigalu, s pravkar nalepljenimi novimi listki. Direndaj odhoda. Suhi vresk hitrostne premene na cestnem ovinku; potem se bo tudi ta hrup strnil z ostalim truščem prometa, utonil v njem in se izgubil za zmerom.
Tolikanj sem se bila zaživela v to sliko, da sem v mislih že videla postreščka, kako spravlja navržek v žep in se med vrtljivimi vrati še enkrat obrne in nekaj zakliče vratarju; niti opazila nisem, da je voz zaviral. Šele ko sva obstala na robu ceste, sem se vrnila v resničnost. On je sedel nepremično; brez klobuka, z belo pahovko okrog vratu, je bolj ko kdaj nalikoval srednjeveškemu bitju, živečemu v mejah okvira. Nič skupnega ni imel s to pisano pokrajino; v duhu sem ga videla stoječega pred stopnicami stroge, katedrale, in berača, kako pobira zlatnike izpred njegovih nog.
Izginil je bil prijatelj z vso svojo dobroto in neprisiljenim tovarištvom, izginil tudi brat, ki se je norčeval iz mene, ker sem si grizljala nohte. Ta človek je bil tujec. Kaj sem delala ob njegovi strani?
Nato se je obrnil in izpregovoril. »Prejle ste govorili o nekakšnem izumu: o načinu, kako shranjevati spomine. Rekli ste, da bi vam bilo vsec, ko bi mogli v danem trenutku obuditi prošlost. Toda jaz
nisem vaših misli. Vsi spomini so grenki, in ljubše mi je, da nič ne vem o njih. Pred letom dni se je. zgodilo nekaj, kar je dalo vsemu mojemu ž.ivljenju drugačen pravec, zato bi rad pozabil vsa razdobja svojega življenja do tistega trenutka. Kar je bilo, je končano. Izbrisano je. Zdaj moram zaživeti znova. Ko smo se prvič srečali, me je vaša gospa Van Hopper vprašala, čemu sem prišel v IConte Carlo. S svojim prihodom semkaj sem hotel obdrzdati spomine, ki bi jih vi radi obujali. Zavora seveda ne učinkuje zmerom, časih je vonj kar premoč m za stekleničico — in tudi zame. Drugič se spet pojavi škrat, ki skuša kakor lutka na vzmeteh pognati za-mašek venkaj. Tako je bilo na najinem prvem skupnem izletu, ko sva se vzpela na vrh hriba in gledala v prepad. Pred nekaj leti sem bil tam gori s svojo ženo. Vprašali ste me, ali je kraj še vedno isti, ali še ni izpremenil. Isti je res še bil, ali — Boga sem zahvalil za ta občutek — nekam čudno tuj. Vse je bilo drugače kakor tistikrat. Ona pa jaz nisva pustila nikakega sledu za seboj. Morda je vzrok v tem, ker ste bili to pot vi z menoj ... Izbrisali ste zame, kar je bilo — vse učinkoviteje kot te neštete luči Monte Carla. Da ni vas, bi bil že odpotoval, šel bi bil v Italijo, v Grčijo ali še dalje kam. Vsa ta romanja ste mi prihranili. Vrag naj vzame vaše puri-tansko govorejenje s stisnjenimi ustnicami! Vrag vzemi vse, kar si mislite o moji dobroti in prijaznosti! Ako vas vabim s seboj, vas vabim zato, ker ste mi všeč, vi in vaša družba: in če mi ne verjamete, lahko izstopite in se sami vrnete domov. Kar pojdite! Odprite vratca in izstopite!«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Val v Ljubljani