Izdanje za četrtek 17. deoembra 1896
151, številka.
(t Trat«, ▼ tetrtok ijmtraj di« 17 daaanbra 18t«.)
Tečaj XXI.
„KIOINOBT'
lv.ka;rt trikrat na rednn t te.rib it-danjih ob torlcih,	111»
la	Zjutranj«	i>
h«|n I. *r» zjorraj. rofiornu nj» '•»• T ari	_ Oh*jn« ijeduiijc ««tm>«- .
i* Joi.r fti.ic« . f. J.—, lr.vfin Atit U« f. 1..V-»•tri R««g, , „ H.— ,	4 ^
«» »Ol lil H ..„«.— .	, ,
u VKf	. . VJ.— . ,	u ~
Nertinln« je plačevati naprej b» naračb* bru puiožeae naročnine m uprava ae azlra.
Po»*»»i^re ituriike H« dociraj* T p( t-[*nk tobaku t' 1 r*tn 3 n»*. inr«t Trtti« po 4 iiti.
Oglaai «• riian« p* tarifa v petita; it aaalara ■ debelimi Irkaaii ae plaiaje prester, kolikor ekaega navadnih »r«tir, PenUea. eHmrtaiee in javne »hvala. >1» aiaii ojlaii itd. ae raianajo po pnpodbl.
▼ai depisi naj ae pošiljajo aredniktvn allea Canarma it. 13. Vsako pmra« »or» hiti fr*nk«Y«no, ker nofrankortn« «o vf
•prejemijo. Rokopi.i ae ne »raJsjo.
Rarotaino, roklaateoij« in ogiaae »prejema upt Ki'iu'itvo ulioa Molim' pi«-•*1» h*t. ?.. H. nadut. Naročnin* in ogla«« je plaaevati leee Trat. Oripro- r«ki»nw (j«iio to prosto po«tnin".
Cl
liiićntga druitva ia Primorsko.
, r »<Mn»*ti J0 m*mr'
BILO
na javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol društvo „Edinost"
gospoda. Jurija
v gostilni
Gerdola Pri lovou
v nedeljo, dne 20. t. m. ob uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico.
3.	Evemuvelni predlogi.
Tržaški in okoličanski Slovenci 1
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vale občine, in po tem takem SSr BV°J,lf,stni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost sklicui« zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem »umiu udeleže te,L shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa
in ZHh,eva ,JU,l8tV0-	Odbor političnega druitva „Edinost
našim gg.
Pred nekaterimi dnevi razposlali smo casti-I? yaroc,,iko,» nakaznice, iz katerih je vsak raz-videl svoj zastanek do zvrsetka tekočega leta. Vflic temu večina ni se doposlala zastane naročnine. Prosimo torej, da se odzovejo opominu ter doposljejo zastanek najkasneje d o 2 0. tekočega meseca, ker drugače bodemo primorani ustaviti list.
_TTpravniitvo „Edinosti".
Javni shod
polit, društva .Edinost*1 dne 13 .decembra 1896. na Greti.
(Dalje)
Gosp. poslanec Dollenz je nadaljeval:
V	seji od 8. julija 1896. sem priporočal, da se napravi tudi na Greti pri tfaikevijah tak izvirek, in ti ]* so bili bolj srečni, .menda ker so — Skrli !• ter se je isti že napravil
V	seji od 20. dec. 1893. sem priporočal, razsvetljavo na stari cesti na Kontovelj. Isto priporočilo setu ponavljal v sejah od 34. sept. 1894. in 18. juniju 1895. in konečuo sem v seji od 7. dec. 1895. at a vil formelni predlog v tem zmislu. Ta piedlog je bii sicer vsprejet, a žal, ni se. izvršen.
PODLISTEK
15
Krivoseška gosliliia.
Srbski spisal Gjuro Juksi<5; preložil A. B.
.Ne ?M je odgovoril sodnik zamišljeno. „Znaš, dobro storiš, da pošlješ hlapca k njemu. Če le more, naj pride. Prosim ga'.
.Takoj, gospod soduik, pri tej priči; ej kako da bi u<i? Hej Sterija!« je zaklical hlapcu, ,idi takoj k popu, pozdravi ga v uaojem imenu, pa kakor hitro mogoče naj se potrudi semkaj. Sodnik ga kli"" l'/fo^iti mu ima pozdrave in v-^Mijli novic od gospoda načelnika'.
In res ui minulo pol ure, ko je prišel pop, bledega obr aza, od popivauja in nočnega bdenja rodeči h in oteklih očij, počasnega koraku in vzravnan, kakor bi ue mogel premakniti glav« z leve na desno. Ko je stopil v krčmo, priklonili so se mu vsi kmetje, kakor bi mu hoteli izraziti svoje sožalje, cincar pa mu je celo roko poljubil. Ko ga je ugledni soduik, ustal je, uamežiknil mu z očmi, potem pa sta se oba umaknila v posebno sobo, ki je držala na dvorišče in bila pribanjena le za ne-navadue goste iu prav posebne prilike. Kmet ni nikdar noben stopil vanjo.
Zagotovilo se mi je pa, da s« t kratkem izvrši.
Ko je bil sprejet predlog za razširjenje mira-marike ceste, sem predlagal v seji 28. februvarja 1894., da se napravi prostor za sušenje mrež barkovljanskih ribičev. Ta moj predlog je bil vsprejet v zmislu, da ae je odstopil komisiji za trgovske stvaii in komisiji za javne stavbe.
V sejah od dne 27. sept. 1894. in 18. jan. 1895. sem urgira! rešitev tega mojega predloga.
Konečno sti pa omenjeni komisiji predlagali v seji od II. okt. 1895., da se tem« mojemu predlogu ne ustreže, za kar je, žal, tudi glasoval mestni zbor, izvzemši slovenske svetovalce. Vse moje prizadevanje za prireditev toliko potrebnega prostora za ribiče je bil® torej brezvspešno, dasi
bi s« lahko vstreglo tej potrebi brez posebnih iroškov. —
Kakor Vam je znano, je cesta med Trsteni-kom iu Opčinami zelo zanemarjena. Eadi tega sem priporočal v sejah od 19. maja 1894. in 27. sept. 1894., da se ta cesta popravi ter sem v aeji ed 11. julija 1894. predlagal formalno, da vzame občina to cesto v svojo režijo, a žal, ta moj predlog
je padel za 2 glasa in je omenjena cesta se vedno v tako slabem stanu.
Ko jima je tu cincar postregel s kavo iu žganjem in potem odšel sta se drug drugega pogledala, kakor bi najpoprej hotela poskusiti po-prišče.
.No, kako je?M je vprašal pop. „Kaj se zgodi z lopovim ?M
„Zaprt bode*.
Pop se je nasmehnil zadovoljno.
„Ali je še kaj drugega novega ?w
Bogosav je vzdihnil:
.Ministerstvo je padlo", potem pa je nadaljeval še bolj tužnim glasom, „tudi načelnik sa je menjal. Novi je že uastupil svoje mesto.44
„E kaj, tudi s tem se bodemo dobro razumeli. Le počasi... to je voda na naš mlin. Evo, dobro misel imam. V kratkem bodemo imeli praznike ; kaj, ko bi mu poslali nekaj rib iz našega libuika ? Krasne so, in pa raki... in...
.Prepozno, pope*, mu je Bogosav votlo po-segnil v besedo, .revizija je že določena. Jutri pride preglednik blagajno preiskat! Kaka nesreča! Iu jaz ne poznam niti očeta preglednikovega! Pa kakšen je ta človek ! Niti ne pogleda te, ako govoriš žnjim. Predno bodeš vedel, kako in kaj, ta spravi v ječow.
V	seji od 27. septembra 1894. sem priporočal, da sa pokrije rojanski potok, kar izvestno želijo vai Rojančani; v aeji od 3. julija 1896. sem pa atavil formelni predlog v tem zmisln, ki je bil sprejet, in upam radi tega, da so v kratkem tndi izvrši in da se potok pokrije.
V	seji od 1. oktobra 1894. sem priporočal popravo cerkve v Rojanu, isto priporočilo sem ponovil ▼ seji od 7. dec. 1895. in kakor je vsem vam vsem znano, te poprave so se že pričele ts^j snnajno.
V	seji od 20. marca 1894. je mestni zbor sklenil na predlog g. župana praznovati petdesetletnico vladanja premilostljivega našega vladarja Fran Josipa I., in je naložil mestni delegaciji predlagati svoječasno način tega praznovanja. Vsled tega je mestna delegacija predlagala, da ae v ta namen ustanovi bolnica za invalide in da se za to določi znesek 50.000 gl. Ta predlog je bil vsprejet. Jaz pa sem temu predlogu delegacije predlagal še dodatek in sicer, da se v spomin tega slavnega dogodka in v znak udanosti do Njega Veličanstva prekrsti tržaška ulica Corso v .Corao Francesco Giuseppe".
Kakor, da bi bilo treba dolgo in dolgo študirati o tem vprašanju, je skleuil mestni zbor ua predlog svetovalca Veneziana, da se ta moj predlog odstopi delegaciji ; da o tem temeljito preštudira iu svoječasno poroča. Ker se ni čulo o tem dolgo čađa ničesar, sein v seji od 14. septembra 1896. interpeloval gosp. župana, v katerem stana se nahaja študij o tem mojem predlogu. G. župan mi je odgovoril, da zadeva ni prav uujna in da svoječasno se na pozabi Njega Veličanstva. (Kliei: Kako milostuo!)
V	nttej sej, je fcvetevalec Spadoni predlagal, da le mestni zastop ne udeleži procesije kronanje Matere Bažje (Vriač med zborovalci 1), ki se je imela vršiti dne 20 septembra, ker bi se s tem baje razžalil italijanski čut meata tržaškega, kajti na la dau so Lahi vzeli leta 1870. papežu Rim. Tedanji svetovalec g. Gori up je odločno protesto-
val proti predlogu Spadonija (Živio klici Goriupu-);
in vai ostali slovenski svetevalci smo glasovali
.To je jeden tistih !" je velel pap pomenljivo. „Katerih ?• je vprašal sodnik. .Ki se Botfa ne boje", pošepetal mu je pop. Zato tudi nikoli ue prida više v službi1*,
„Ej pa si mi vendar sam rekel, da tudi ti ne veruješ v Boga, da ni Boga ?•
„E pa d& — a jaz spoštujem moč, klanjam se živim bogovom. Jaz sem prijatelj, filozof nove dobe ; klanjam se tistim, ki mi pomagajo, da mo» rem živeti, pošteuo živeti. A govoriva o stvari !* .Izgubljeu semu, je pričel sodnik z žalostnim glasom ; vaški blagajni mora biti okroglih sto-inpetdeset cekinov — a v njej je —•
Po teli besedah sta umolknila oba in se držala zel6 klaverno. Sodnik je precej časa mračno strmel pred-se in tam pa tam težko vzdihnil. Pop si je gladil brade, in redki, tenki lasje, ki jih je še imel na čelu, se se mrzlično tresli baš kakor ugibanja in misli njegovih možganov. Sedaj so se dvignili pogumno, ako je našel rešiluo inisel, sedaj se polegli, ako je po daljšem ugibanju našel, da ta izvirek ne velja. Vidno je bilo, da je popa zadrega prijateljeva izredno zanimala. Čuduo! lopova, a vendar tako veliko prijateljstvo 1 (Prida še.)
proti temu predlogu, a brezvspešno, ker je večina zmagala.
Ati kljubu temu sklepu ara se udeležila procesije jaz in kolega Vatovac. (Živio-klici!)
Toda tudi izven mestnega zbora sem skušal vedno skrbeti kolikor mogoče za prebivalce lega okraja, in sem bil vedno pripravljen dajati nasvete ali priporočila vsakomur, kateri se je pri meni oglasil. (Odobravanje.)
Torej, dragi zborovalci, vidite, da sem »kušU kolikor mogoče skazati se Vam hvaležnega za zaupanje, ki ste mi j« dali, izvolivsi me .svojim zastopnikom.
.Marsikaj sem dosegel, in ako nisrm mogel vsega doseči, kar sem jaz sam in kar ite Vi želeli, gotovo ni moja krivda, temveč je krivda nesrečnih odnošajev, v katerih se nahajaao.
Da pridejo boljši časi tudi za nas, v to nam pomozita složno delovanje in Bog!
(Pride še.)
Za narodno jednakopravoost.
V seji zbornice poslancev dne 5. decembra 1896, v generalni razpravi o proračunu, je izustil slovenski poslanec dr. G r e g o r e c nastopili zares znameniti govor:
Visoka zbornica! V vladnih listih sem često čital stavkov, katerih zmisel je v kratkem nastopni : Sedanjemu ministerskemu predsedniku na-iemu se je posrečilo tu pa tam, kar se ni hotelo posrečiti mnogim njegovih prednikov in jim je bilo odrečeno, n. pr. volilna preosnova, preosnova civilnega pravdnega reda, preosnova davkov, novi zakon o donoovmstvu, morda Se zakon o gospodarskih zadrugah itd. (Posl. Jax: Še ne!) Morda! Iz tega sklepajo prijatelji ministerskega predsednika na dalje, da se istemu tudi še pomoči, da dovede do rešitve druga važneja vprašanja, u. pr. pogodbo z ogersko polovico države, zaključenje prepira med narodnostmi. Jaz bi bil rad spregovoril ta nekoliko besed o pogodbi z Ogersko, da pa skrajšam svoj govor, se odpovedujem temu in se »mejim ua razpravo o narodnostnem vprašanju.
Gospoda moja! Neoporečno je, da jezikovno in narodno vprašanje nujno tirja in zahteva ko-nečne rešitve. Isto je v zvezi s faktično narodno jednakopravnostjo vseh plemen in njih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju, je v zvezi z odstranjenjem narodnega prepira in /. ustanovljenjem narodnega miru. Važnost tega vprašanja se je tudi nedavno temu pripoznala v tej zbornici povodom razprava o nujnem predlogu Pacakoveru. Nujnost predloga se je sicsr odklonila, nujnost stvari sata« pa pripoznala. Reklo se je pač, da ta predlog ni umesten za sedanji čas, razprava pa je dokazala nasprotno. To pot ^e je prvikrat tu govorilo mirno, stvarno in koucilijantno o narodnostnem vprašanju. Moglo se je raz vi deti, da bi se vendar-Ie raje imelo ljubi mir, nego da se nadaljuje srditi in na zadnje vendar-le nekoristni prepir; celo voditelji združene levice so govorili o dolžnosti do miru. o potrebi, da se izda jezikovni zakon ; to so sama vesela znamenja, da se vendar-le enkrat bližamo koncu 301«tne jezikovne vojne, da se tudi v nas posreči, kakor v Švici in Belgiji, ustanoviti narodni mir, in da bode tudi pri nas vsakdn, naj bo Nemec, Slovan, Italijan ali Romuu, mogel izvrševati svoja naravna državljanska in politiška prava ter da bode kakor vladauec mogel občevati v svojem materinem jeziku z sodišči in upravnimi oblastmi. Interesantne razprave se je udeležil se jugoslovanske strani dr. Ferjaučič in je posebno povdarjal potrebo, da se eventuvelni sklep miru ne omeji samo na dežele češke krone, ampak da se raztegne na vse dežele, sosebno tudi na on«, v katerih prebivajo Jugoslovani 111 da se jezikovni oduošaji urede v zmislu člena 19. drž. osnovnih zakonov.
Jaz popolnoma soglašam s tem in bi hotel danes le nekako popolniino govoriti o onih vzrokih, ki so uas Jugoslovane ovirali dosedaj ua iz-vedenju člena 19. državnega osnovnega zakona in nas bodo ovirali tudi v bodoče, ako ne bode toliko poguma, da jih spravimo s poti.
Gospoda moja ! Zadnje ljudsko štetje je kon-Btatovalo 1 200.000 Slovencev. Do 60.000 Slovencev se je leta 1866 izročilo Italijanom, približno toliko jih biva na Ogerskem, mnogo tiaočev
s o n a m jih konfitkovali o ljudskem štetju; po takem šteje naš rod kakih 1 in pol milijona daš, je torej najmaeji ■><*! vsemi slovanskimi plemeni, vendar pa najčastitljiveji. Kajti v starostov« nske m jeziku sta pisala in učila sveta slovanska apostola Cir i I in Metod, utemeljitelja slovanske literature in krščanske kulture. V tem itarem slovenskem jeziku se še danes opravlja najsveteja skrivnost krščanstva, namreč daritev sv. maše; toda spomin na to se je zgubil iz za-ve»ti našega ljudstva. Po neugodnosti Časovnih dogodkov smo zašli med tri mogočne, prisvojevalne narode: Nemce, Italijane, Madjare.
Že pred več nego 1100 leti smo zgubili svojo državno nezavisnost. Mi smo zvezani z ostalim slovanskim svetom le na jugovzhodu po Hrvatih. Mi pogrešamo vsake cerkvene in politiške sestave v jedno sklenjeno celoto, smo razdeljeni na dve nadškofiji in osem upravnih obsežij, v katerih, iz-vzemši Kranjsko, so povsodi v večini naši narodni naaprotniki. Mi nisuio imeli plemstva, nismo imeli meščanstva in smo bili slednjič skrčeni na kmečki stan, pripadajoči ptum fevdalnim gospodom in nai jezik se je omejal na kmečke koče. Cel6 duhovščina nam je bila tuj«, bila je ali nemška aH italijanska. Zdelo se je, da je ta narod zgubljen, toda le zdelo se je tako. Slovenski kmet je čuval in hranil zadnjo iskro narodnega ognja, dokler ni narodna ideja prešinila vso Evropo. Naiodua ideja se je v kratkem času oprijela vsega slovenskega naroda in ga je vzbudila k novemu narodnemu življenju. Iz lastne moči, po lastnem trudu jeli smo čistiti neopisno zauemarjeni jezik, označati mu stališče v jezikovni družini slovanski, ustvarjati novo narodno slovstvo z gibčnim novinstvom. Navstala je slovenska inteligencija, sedaj se uči toliko slovenskih mladeničev na srednjih in visokih šolah, da bi mogli, ako bi bilo odvisno od nas, popolniti se svojimi ljudmi vsa mesta v upravi slovenskega teritorija. Navstalo je tudi slovensko meščanstvo, kajti skoro vsa mesta Kranjske, vključno deželno glavno mesto ljubljansko, imajo slovenske zastope. Nadalje so nas osvobodile pritiska tujega kapitala po nas ustanovljene slovenske hranilnice in posojilnice. Vse to smo dovršili v razinerno kratkem času, brez tuje pomoči brez podpore od strani države, često proti nje volji in v boju proti nje organom.
Pri tem so nas naši uarodui nasprotniki neprestano pobijali, zasramovali in proganjali. Zakaj pripovedujem danes vse to ? Zakaj omenjam vsega tega ? Da pojasnim tu, da je slovensko pleme doprineslo najveljavniši dokaz o svoji zmožnosti in vr-losti. za življenje in da je vredno vstopiti kakor jednakopraven člen v koncert avstrijskih narodov.
Vendar se temu plemenu odreka v narodnem pogledu to, kar vsem narodom jamči državni osnovni zakon, in zakaj ? Preduo odgovorim na to, še jedno misel! Slovensko pleme je sicer res najmanjše med vsemi slovenskimi plemeni, ali p r v o j e, ki je došlo pod žezlo dinastije H a b s -b u r g o v.
Nad 600 let služimo že tej vzvišeni dinastiji zvesto in požrtvovalno, kakor ne z lepo kaieri drugi narod v monarhiji. Mi plačujemo davke, in dajemo kontingent novincev razmerno istotako, kakor Nemci in Italijani.
Zakaj pa se drugače postopa z nami nego žnjimi v narodnem pogledu, zaknj se odteguje nain to, kar se toli radodarno deli drugim? Zakaj se plačuje uaša 600letna zvestoba z najbrutalnejim pritiskom na narodnem polju? Kdo je kriv na tem ? Morda krona ? Ne, ona hoče mir, Morda narodi, ki so naši Hosedje? Pravim, ne, kakor taki ne, ampak le posamičn* stranke v istih ^ in sedaj podam odgovor.	(Pride še).
PoUtiške vesti.
V TRSTU, ilue lfi <tec mbra
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Mini-sterski predsednik je prijavil, da |e Njegovo Veličanstvo potrdil zakon o dmiiovinstvu. V razpravi je bilo potem več predlogov radi bede in se je vsprejela lesolucija, s katero s« poživlja vlada, da uvede primerna poizvedovanja in da odredi potrebno v olajšanje bede. Na to se je nadaljevala razprava o proračunu. Posl. Laginja in tovariši
io stavili nujen predlog radi epidemije v Pulja" Posl. Bartoli je interpeloval v istej zadevi.
Odprava (časniSkega kolka. Proračunski odsek je v včerajšnji svoji seji odklonil z 20 glasovi proti 10 predlog posl. Ru»sa, da je s 1. marcem 1897. odpraviti časniški kolek, toda vsprejel je z 18 glasovi proti 10 predlog Haasejev, da se časniški kolek odpravi a 1. januvarjem 1898. Nadalje je odsek vsprejel predlog posl. Rouianczuka, da je gledč onih časopisov, ki ne izhajajo večkrat nego po trikrat na teden, odpraviti časniški kolek že s 1. marcem 1897.
Žalostni pojavi. Zagrebški .Obzor* se je bavil te dni s tužnimi gospodarskimi odnošaji v Slavoniji, ki silijo avtohtonno prebivalstvo k izseljevanju, sosebno v Ameriko. Že v razdobju 1870 do 1880 zgubilo se je iz Slavonije nad trideset-tisoč ljudij, dočim bi bilo moralo, ako bi se narod množil v isti meri, kakor n. pr. v Zagorju, uarasti vsaj za trikrat toliko. V razdobju 1880—1890 je število prebivalstva lepo naraslo in mnogi so menili, da so odstranjeni vzroki krčenju števila duš. Ali to je bila prevara. Narod se ni pomnožil iz samega tebe, ampak po priseljevanju tujcev, posebno Nemcev in Madjarov. Tudi v zadnjem desetletja je izginilo domaćega ljudstva, po nekaterih župa-nijah za b% in po nekaterih za 8%, iu to vse na korist Nemcem in Madjarom. Najžalostneje na tem pa je te, da se narod hrvatski izseljuje bal iz onih krajev, kjer so najbolji pogoji za ekzisten-cijo, hi da se ne izseljujejo samo možje, ki bi se povrnili zopet daues ali jutri, ampak cele rodbine, ki se ne povrnejo nikdar več.
Vse to je delo izvestnih, najetih agitatorjev. Drznost teh lopovov seza tako daleč, da zabijajo ljudstvu v glavo, da samo Njeg. Vel. odobraje to izseljevanje, ker da v Braziliji vlada cesarjevih Kudolf in da skoro odpotuje tja tudi cesaričina Štefanija. Nadalje: vsaka rodbina da dobi tam zidano hišo, 30 oralov zemlje, svobodne davka, 2 vola, 2 konja, dve kravi in vse gospodarsko orodje. Krompir da rase tam, ne da bi ga sejali; delavec dobiva po 5 gld. na dan, dočim se mernik pšenice dobiva za 50 nvč. Slednjič groz6 ljudstvu, da se itak mora izseliti, ker se hočejo priso-ljevati Madjari. Na ta način zavajajo in sleparijo > ubogo ljudstvo in to poslednje sčda seveda na i tako mamljivo limanico. Ljudje odhajajo z vlaki ! praznično odičeni, kakor da se odpravljajo v svate, j a reveži ne pomislijo, da muogokaterega že na i potu v „obljubljeno deželo" braziljsko čaka — : smrt, vse pa gotovo mizerija in trpljenje. Ako ; vprašaš te zavedene ljudi, zakaj ustavljajo do-■ moviuo, golov ti je odgovor: „ker nikjer na sveta , ne more biti slabše, nego je tu 1* Svoja posestva prodajajo seveda pod nič in tuiec si prisvaja hrvatsko zemljo skoro zastonj. Že sedaj je v Slavoniji Nemcev in Madjarov blizo 200 000 luš. Ako s« : na zapuščenih krajih naseli š-i toliko tujcev, :izugubijena bode Slavonija za u a-! i od hrvatski! Te podatke smo posneli iz „Obzora4, a piidodati nam je še par opazk.
„Ker nikjer na svetu ne more biti slabše ! nego tu" — tako odgovarja nesrečni narod in o-! stavlja svojo rodovitno zemljo. Tako daleč je pri-, tiral sedanji zisteoi na Hrvatskem! Takozvana „narodna", v resnici pa le banova stranka zatrja v jedneuier in tudi te dni v saboru, da opozicija i nin»a programa, a ona, narodna stranka, da hoče ! mirnega razvoja. Uprav te dni smo čitali, kako i pristaši narodne stranke proslavljajo sedanjo dobo, dobo giola Knur.ua, v kateri s« uaju rapiduo bolj-i šajo gospodarski oduošaji v narodu hrvatskem. ;■ Gornje uale so grozna ilustracija tem slav<» pevom. : Iz plodne pokrajine, iz pokrajine, v kateri so vsi pogoji za ugodno ekzistencijo, se selijo ljudje radi , žalostnih gospodarskih odnošajev! Ali si je možno misliti strožje obsodbe, nego je ta, ki i« izražen i v tem dejstvu ! In kar ne premorejo žalostni odnošaji, store sleparski ageutje — Madjarov! Pri | oas odvajajo v zapor take ljudi, ki na zvijačen j način izvabljajo denar ali druge stvari, tam v Sla-; voniji se pa tako sleparstvo visi en gros, pod za-: ščitu države in ob tihem odobravanju takozvane j narodne stranke, slepe nositeljice sedanjega zUteinal
Žalostni pojavi so res to. Ali ne bi bila j dolžnost vs«m nezavisnim življem v Hrvatski, d« j se spravijo vendar enkrat na noge in da se lotijo ; zložno, česar treba najnuneje — poučevati n a r o a P !
Nov pojav nemške „lojalnosti14. Še ni
petihnilo ogorčenje, provzročeno po razkritjih Bismarekovih o oui tajni pogodbi med Nemčijo in Rešijo, prihaja v svet zopet vest o jednakem činu Nemčije nasproti Avstriji na gospodarskem polju. V Berolinu se namreč skoro snide nemiko-ruska komisija, in posvetovanja iste imajo ta nameu, da se dovole olajšale za uvažanje živine iz Rusije na Nemško. To je nova nemška infamija. Nemčija je strogo zapirala dosedaj svoje meje toliko avstrijski kolikor ruski živini. Sedaj pa hoče odpreti svoje meje državi, s katero ni v zvezi, ne da bi obvestila o tem državo, s katero je v zvezi. No, uii meuimo, da više ne more posezati niti toli proslavljena nemška — lojalnost. Ker si pa moramo misliti, da ta pripravljenost Nemčije do koncesij na naslov Rusije na gospodarskem polju izvira Ramo le iz nade, da jej vzraste iz tega tudi po-litiških dobičkov, smemo že reči, da se tudi ta najnoveja nakana vredno pridružuje kakor ,pen-dant" oni tajni politiški pogodbi in da imamo zopet tu jako pristno sliko o nemški .lojalnosti".
Iz ogerske zbornice poslancev. Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o adresi ua kralja. Za čutstvovanje Madjarov preznačilen je bil gevor posl. A b r a n y-a. Ta mož je govoril proti skrajni levici in za načrt odseka. In š« ta mož se je povspel do izreka: .Ogerska najde vsikdar opore proti Avstriji v jednotui Nemčiji in v jednotni Italiji. Ogerska pa potrebuje Avstrije radi homatij na Vztoku, ki dovedejo danes ali jutri do katastrofe.*
Tako govori mož, ki ne maršira na skrajnem krilu; česa nam je pričakovati potem od skrajnih srditežev ?! Torej le za to, ker Ogerska „potrebuje" Avstrije, je mož nekako milosten nasproti tej polovice. Sicer pa se tolaži s tem, da more •Ogerska sleherni hip apelovati do inozemstva proti Avstriji M Torej zjedinjena Italija in zjedi-njena Nemčija sti za vse slučaje zaveznici Madjarov proti — Avstriji!! Kakor je videti, se ma-djarska gospoda niti ne ,ženirajo« mnogo in povedo radi, kur mislijo. Sicer pa tudi Nemčija in Italija nimati povoda, da bi se srdili na dobrega prijatelja Abrdnyi-n, saj je mož menda govoril le — reauico!
Vatikan in Srbija. Že pred več leti jo hotela kurija osnovati v Belerogrartu katoliško škofijo. Pogajanja pa so se bila razbila vsakokrat radi raznih težkoč. Po obisku kralja Aleksandra v Vatikanu je stvar zopet prišla v tir. Po obstoječih zakonih se morajo v deželni cerkvi vršiti poroke med katoliki in pravoslavnimi, kir pa ne ovira, i da bi »e ženin in uevesta ne dala poročiti potem j tudi od katoliškega duhovnika. Država srbska priznava samo tako ženitev, ki se je sklenila v srbski cerkvi. Kurij«. pa zahteva sedaj, da se že-nitve med katoliki in pravoslavnimi morajo skle- 1 pati v katoliški cerkvi, vendar pa se ne zahteva i od uekatoliskega dela, da bi moral preiti na katolicizem. Misli se pa, da se spo raz mnijenje doseže ! v tem zmislu, da se bodo mešane ženitve sklepale i po tistem obredu, kateremu pripada mož.
Evropa in pa turško vpraSanje. Lon- I donska „Daily Chronicle11 javlja: Lord Salisbury i jo interpeloval italijansko vlado o tem, kaj bi ona j storila v slučaju, ako bi Rusija, Francija in Angleška nastopile proti Turčiji z oboroženo roko ? Italijanska vlada da je odgovorila na to vprašanje, obečuje svojo podporo. Isto vprašanje stavila je angleška vlada Nemčiji, toda doslej (15. t. rn.) ni še dobila defiuitivuega odgovora. Sodi se pa. da bode povoljeu tudi odgovor Nemčije. Ako Italija | - u Nemčija pristaneti na oboroženo postopanje, bode sledila temu vzgledu izvestno tudi Avstro-Ogerska, pridruživši se prvoomenjenim trem državam. Te li pognale svoja brodovja v Dardauele in Bosporus, ako sultan ne bi dal brez odloga; izvesti zahtevanih reform. Ruski odposlanik Nedilov izroči sultauu •ultimatum* v imenu velusil.
Z Dunaja poročajo, da so posvetovanja med Nedilovom, poslancem grofom Kapnistom in ministrom grofom Groluckovvskim dovela do popolnega sporazumijeva med Rusijo iu Avstrijo gledč vstofi-nega vpraSanj*.
Različne vesti.
Shodi po okolici. V nedeljo bode shod „pri lovcu" v gostilni g. Jurija Gerdola Začetek ob 3. in pol nri popoludne.
Slovenske volilne reklamacije odbite! Mestni magistrat je predvčerajnjem vrnil odvetnikom dr. Pretnerju, dr. Rybdfu in dr. Gregorinu v imenu slovenskih volilcev uložene reklamacije z nastopnim odlokomf „VraCajo se uložitelju priložene volilne reklamacije, k! se ne morejo vzeti v uradno obravnavanje, ker so uložene v j e z i k u, različnem od onega, kije uradni jezik občine, to je: italijanski.
Trst, dne 15. decembra 1896.
Za župana: voditelj G a n d u s i o."
Razume se ob sebi, da s tem ni še izrečena zadnja beseda. Naši odvetniki store pravočasno potrebne korake proti takemu nasilju.
Nevorjetno sicer, a vendar mogofto. Pri nas v Trstu so posebni odnošaji, nenavadni, čudni od-nošaji, tako čudni, da so pri naa mogoče tudi najneverjetneje stvari. Produkt in znak teh čudnih odnoiajev so bili od nekdaj naši takozvani konservativci. To je gotovo neverojetno, da bi katera stranka izvajala program svoje — nasprotnice, ali pri naa je ta neverojetnost nago dejstvo! Našim liberalcem so najsiguraeja in najnezaneslji-veja zaslomba njih — konservativni nasprotniki. Tako je bilo in tako bode tudi v bodoče. Od osebe, ki občuje z ljudmi iz italijanskega tabora, smo pa izvedeli včeraj o stvari, ki daleč preseza navadno Človeško razumevanje, katere niti ni možno soditi se stališča najprimitivneje logike, ki je neverojetna in tako gorostasna, da bi strmel nad njo tudi modri, stari, častitljivi prorok Ben Akiba, kateremu pripisujejo izrek: da vsaka »tvar je že bila ua svetu! Ne, kaj tacega 8e ni bilo nikjer na svetu, kjer so stranke ae avojim programom, se svojim prepričanjem in svojimi cilji.
Relat.a refero, kakor smo čuli, tako hočemo povedati tu.
V Trstu se bližajo volitve v mestni in de-želni zbor in dosedaj gospodovalua radikalna stranka se boji, da bi — zmagala, to je, da bi dobila krmilo v roke. To je sicer čudno na prvi pogled, in vendar ni čudno. V bližnji bodočnosti nam je namreč pričakovati važnih dogodkov : jubileja cesarjevega, vprašanja o prekrščenjn „cona" v .corso Fraucesco Giuseppe" in — tako govore
—	tudi cesarjevega obiska v Trstu, povodom neke razstave, ki jo priredi kmetijska družba tržaška. To bi bile same diuastiško »Javnosti. Kako uaj bi se vedel o teh prilikah župan iz radikalna večine, kako naj bi se vedla večina sama ?[ Zašla bi pred mučno alternativo ; ali zatajiti svoj program in svoja uačela, ali pa se jej utegne pripetiti kaj silno neprijetnega. Prvega ne bi hotela stariti, drugemu bi se hotela izogniti. Zadrega bi bila vaakako velika. Kako rešiti se iz tega .škripca" ? To vprašanje dela skrbi radikalni gospodi. Ti ljubi Bog, čemu skrbi, ko so tako blizo
—	dobri konservativci! Da povemo na kratko : sedaj se baje vrše pogajanja med liberalci in konservativci, da prvi brez boja prepusti poslednjim dva mestna razreda in pa krmilo občine za „kritično" dobo prihodnjih treh let, v odškodnino pa dobe liberalci — okolico! Celo kandidatje 30 bajo že določeni za okolico, med istimi tudi glasovita B a u e 11 i iu S p a d o n i!
Tako bi bil rešen program irredentovske klike brez posebne žrtve ua njih .iutelektu", konservativci pa bi mogli kazati svetu svoje Potemkinove vasi.
Tako se nam poroča torej. Stvar je sicer neverjetna za pametnega Človeka, ali mogoča je že, kajti menda je ni neumnosti, ki bi je ne bili storili naši slavni konservativci v ta namen, da rešijo svoj, seveda le fiktivni politiški vpliv. Fak-tično je stranka itak že davno med preminolimi
—	in vse njeno življenje je sama navideznost.
In ako je kaj resnice na tej govorici, imamo lep dokaz za trditev, ki jo je izrekel nedavno dr. Laginja v zbornici poslancev, da namreč za vsako avstrijsko pogreško tu doli na jugu moramo pla-čevati račun mi Hrvatje in Slovenci
Pirati v našem vodovju. S temi izrazitimi besedami označuje predsinočnja „Triester Zeitung" način polemike v .Piccolu", in pridodaje, da proti takemu načinu bojevanja se je težko braniti, vsa-kako težje, nego proti napadu od strani piratov (morskih soparjev.)
Je že res! Kaj pa, ko bi hotela .Triester
Zeitung" izpraševati svojo vest in nam odgovorit' na vprašanje : da-li niso tudi ona, in žnjo na jedni strani nje zaplečniki, na drugi atrani pa nje nemški varovanci, malce krivi na tem, da so prišli ti .piratje* do tolike moči v našem vodovji?!
D4, ti tržaški Nemci! To so junaki! Cel* podružnice glasovite »Stidmarke* jeli so ustanoviti pri nas, s čemer je gotovo odpomagano veliki in nujni potrebi. Od vseh strani velike matere Germanije jim prihajajo brzojavke, proslavljajoče te čuvarja .unserer sehonen blauen .Adria"". Le Skoda, da — kakor dokazuje tipični slučaj gosp. Sahimpffa — tem silnim junakom zleze na vadno srce v hlače, ako jih le malo dregnejo pod rebra .piratje iz našega vodovja".
Gola resnica je, da Nemci nikdar ne ganejo niti z mezincem proti krutemu radikalizmu italijanskemu. Kaj proti? Še podpirajo gaiu pokrivajo se svojimi dopisi v nemških listih vsa njega zločinstva proti avstrijski misli!!
Tako malo možtva imajo ti Nemci, da se ponižno opravičujejo prad „pirati«, ako so v hipni zmoti napisali nemško besedo za tržaško javnosti
Ergo? Pirati so vsaj deloma produkt vaše nemožatosti, vaše neiskrenosti, o slavna nemška gospMa!
Veliki koncert .Slovanskega pevskaga društva" v Trstu. Znano nam je bilo, da se je pevski zbor, in sicer toliko moški kakor tudi mešani zbor .Slova iskega pevskega društva" posebno marljivo pripravljal za letošnji veliki koncert in zato smo tudi pričakovali izrednega užitka na tem koncertu, ki se je vršil minolo nedeljo v redutni dvorani gledališča .Politeama Rossetti". Naše pričakovanje ae je tudi uresničilo, ker smo kouštatovali ua tem koncertu velik napredek v vsakem oziru.
Mešani zbor šteje sedaj kakih 65 pevk in pevcev, moški zbor pa šteje nad 40 pevcev. Tako velikega zbora ,Slov. pevsko društvo" ui še imelo do sedaj. Nadejamo se pa, da ostanejo vsi pevci in pevke zvesti društvu ter da se okleuejo njega tudi drugi stari pevci, katere smo sedaj pogrešali, in da pristopi tudi novih pevcev.
Vspored koncerta je bil jako srečno sestav-! ljen; zastopane so bile v njeni prostonarodna slo-( venska pesem, in umetna slovenska sklailba in 1 cerkveno petje. Komadi vsporeda pa so bili zelo i dobro izbrani. To je bila najboljša reklama za ta 1 koncert. In v resnici se je udeležilo tega koucerta 1 toliko odličnega občinstva iz mesta in od zunaj, I da je bila precej prostorna redutna dvorana prenapolnjena in da je moralo lepo število udeležai-kov prisostvovati koncertu v preddvorani
V vseh pevskih točkah smo konštatovali z radostjo umetno a ob enem prirodno in naravno predavanje, precaj jasno vokalizacijo, čisto intonacijo, pravilno nijarsovanje in preciznost proizvajanja. Zbor je sledil preciznemu vodstvu neutrudljivega pevovodje, g. Sr. Bartola; in je izvajal prav ravno tako krasno najneznejši sottovoce, kakor I najburneji fortiasimo. Vendar bi priporočali ueka-| terirn gg. pevcem nekoliko ve>. pazljivosti na p\-j lico dirigentovo in to posebno v začetkih posa-j miflnili stavkov pesmi. Ta mali nedostatek se prav ; lahko odpravi in se mora odpraviti, da bode petje j povsem umetno dovršeno.
GMavna točka vsporeda, ki je izvestno priva-i bila li koncertu toliko odličnega občinstva, so bile brezdvomno „Narodne pesmi", harmonizovane za koncert po g. Hubadu.
Harmonizacija teh slovenskih narodnih pesmi je strogo umetna in prirejena za koncert; a kljubu temu je pesmi ohranjena nje naravnost in pii-prostost.
Mnogobrojno občinstvo je bilo k r presenečeno ob milini in blagozvočnosti naše pristne narodne pesmi in je vsprejelo vsako velikim navdušenjem in burno pohvalo. Jedna je lepša od druge in napravlja na poslušalce globok učinek ; vsaka ima svoje posebne lapote. Zares težko bi bilo izreči se, , katera je ugajala najbolj: ali otožna ,Je pa davi slanca pala", ali vesela „Bratci veseli vsi" ali nežna .Škrjanček poje, žvrgoli" ali pa povsem karakteristično harmonizovaua .Prišla je miška", ali pa kaka druga.
Od teh slovenskih narodnih pesmi je pel štiri moški, in šest mešani zbor. Tndi rusko narodno : pesem .Krasni Sarafan" je mešani zbor pH zelo I precizno.
Poviem ugodni očinek, ki so napravile ta krasne narodne pesmi, nam bodi porok, da bods vselej zastopana v rsporedih naiih domačih rese-lic tndi prostonarodna pesem. Precizno in umetno peta prostonarodna pesem ima breadvomno Teči vspeh, in ugaja poslušalcem veliko več, nego težka, nmetna, a okorno peta skladba.
Umetna skladba je bila zastopana t krasnem ▼sporeda ▼ dveh moških zborih s spremljevanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 87. Ta sta bila F. S. Vilharjeva .Hrvatska davorija- in Ant. FOrsterjeva »Gorenjski SlavČek*. Obe veliki skladbi sti preeej težki, a kljubu temu je močni moški zbor obe pel tako dovršeno, da se bili vsi poslušalci kar navdušeni.
Antona Fttrsterja mešani zbor „Ave Marija", ki spada med cerkveno petje, ni nova skladba občinstvu, a vendar je zel* ugajala poslušalce*, in ae je poslušala velikim zanimanjem, ker se ni pela že dolgo pri nas tako fino in dovršeno, kakor baš na tem koncertu.
Kakor rečeno, je bilo mnogobrojno občinstvo kar navdnfieno, videče tako velik napredek društvenega zbora, ter je izražalo svoje priznanje toliko zboru, kolikor neutrudljivemu in simpatičnemu pevovodji g. Bartela burnim ploskanjem, ki je sledilo vsaki točki in ki je bilo kar frenetično, ko je gospica SuŠanova izročila gospodu pevovodji dar gospic in gosp& pevk — krasen lovor-venec.
Vojaški orkester je pod osebnim vodstvom ženijalnega kapelnika g. Pehela prav hvalevredno izvršil svojo nalogo, bodisi v točkah moškega in ženskega zbora, katere je spremljeval prav točno in sigurno, bodisi v svojih posebnih točkah. Hvaliti moramo poaebno ta izborni vojaški orkester in osobito njega kapelnika, ker je stavil v vspored skoro izkljnčljivo slovanske komade. Med temi je najbolj ugajala A. Dvorakova koncertna fantazija za gosli. To je zel6 težka koncertna skladba, kateri so „thema* nekatere češke narodne pesmi za gosli spremljevanjem orkestra. V gospodu soliitu smo imeli priložnost spoznati dovršenega virtuoza na goslih ter smo občudovali korektno in flno njega predavanje in vzorno tehniko.
Tudi ostale komade, kakor n. pr. Hausma-novo ou ver turo .Pater Serafin-, Leiboldov veliki potpouri „Hrvatski dom", Ipavčevo „Domovino*, in Zajčev veliki duet iz opere .Nikola Subič Zrinjski", je voj ški orkester proizvedel prav umetno.
Vspeh koncerta je bil torej vsestranski in zato moramo iskreno čestitati g. pevovodju, vsem sodelovalcem in marljivem odboru ter priporočati društvo v obiluo podporo.
Le nekaj moramo grajati. A to ne zadavlje pevcev m potik, ampak občinstvo, ah prav t* prav la jeden del občinstva, ki je tu pa tam dajal duška svojemu navdušenju tudi med proizvajanjem posamičnih točk. To ne gre, kajti tako izražanje zadovoljuosti o nepravem času, ne le da moti pevce, ampak odteza tudi poslušalcem popolni užitek glasbene in pevske umetnosti. Slavno občinstvo naj vzame na zuanje ta dobrohotni opomin.
Car Nikola II. In Židje. Iz Peterburga javljajo, da se je vsled carjevega povelja priobčilo vsem sinagogam na Ruskem, da car v kratkem vsprejme deputacije v Rusiji nastanjenih Židov v avdijeucijo, da mu zagotovijo udauost in zvestobo. Židovske občine imajo časa do 18. jauavarja, da prijavijo deputacije ministerstvu.
Laiki škandali. Korupcija v Italiji mora biti velikanska. Ni ga dne, da bi se ne čulo o novih sleparstvih in defravdacijah. V Mesini je vlada prišla na sled velikanskim carinskim defravdaci-jam, vsled katerih je bila država tekom let osle-parjeua za milijone. V Kataniji je falirala ondotna depozitna banka in je preiskava dokazala, da so falimeuta krivi razni odlični politiki, bivši ministri in senatorji, kateri so v banki kradli kakor srake. Sodišče je že prosilo dovođenja, da bode proganjalo prizadete senatorje.
Konj odgrizel kravi jezik. To se je dogodilo te dni v Samoboru pri posestniku Janku Bezjaku. Sirota it»a v hlevu konja iu jedno kravico. Kouj se je razljutil, ker je krava z jezikom lovila krmo izpred njega, zgrabil jo je za jezik in ga odgrizel. Škoda je bila tem veča, ker bi se bila krava imela za koji dan oteliti. — Ta dogodek bodi v opomin vsem gospodarjem, da ne vežejo rogate živali preblizu konjem.
Novo orjaško kaltnrso delo Misijo. Kakor os čuje, namernje car Nikola ovekovečiti avoje ime s velikim kulturnim delom, katero se more vsperediti aibirski železnici, orjaškemu delo njegovega očeta. To novo orjaške delo naj bi bil 1600 kilometrov dolg kanal, ki bi aegal preko vse Rusije od aevera do juga in spajal Baltiško moije s Črnim. Na tsk kanal opozarja že narava sama, kajti med mestom Riga, ob Baltiškem moiju, kjer naj bi kanal pričel in pa Kersoneaom, blizu Odese ob Črnem morju, kjer naj bi končal, tečeti v nasprotnem si pravcu dve nejednako valiki reki. Jedna je Duna, ki teče proti severo-vstoku, izlivajoča se poleg Rige, druga je Dijjeper, ki teče na jug in ae iiliva v Kersones. Izviri teh dveh rek so oddaljeni kakih 100 kilometrov jedni od drugih. Kanal bi šel torej po Duni, potem bi bilo treba prekopati svet do Dujepra, katera poslednja reka bi se tudi uredila za plovitbo vse do nje izliva. Kanal naj bi bil povprečuo 65 metrov širok; ob obrežjih stale naj bi po vsej njega dolgosti električne svetiljke, ki naj bi omogočile plovitev tudi po noči. — Kar se dostaje stroškov, proračunano je povprečno, da bi to orjaško delo stale „malenkost" 150 de 300 milijonov rub 1 jo v, ali okolu pol milijarde goldinarjev l
Sotfnijsko. 541etni prodajalec školjk Ivan Ze-gler iz Podgrada je stal predvčerajšnjem pred tnkaišnjim sodiščem, obtožen težkega telesnega poškodovala. Kakor smo sporočili svoječasno, je Zegler duč 14, min. m. v ulici Barriera v Trstu napadel z nožem prodajalko Uršo Battistuta, kor jo je sovražil zbok koukurencije ter ji prizadel 17 ran, na vso srečo ne nevarnih. Sodišče je obsodilo rabijatnega prodajalca na šest mesecev težke ječe.
Slletni kmet Ivau Veškovo iz Pomjana je dobil zaradi hudodelstva proti nravnosti deset mesecev težke ječe.
Koledar. Danea (17.): Lazar, škof; Berta. — Juri (18.): f Kvatre. Gracijan. škof. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 39 min., zatoni ob 4. uri 13 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 5-5 stop , ob 2 pop. 8 stop. C.
S»tt». Km* Sanic« gotj.l uvar*v« 7« deoamber 01'— u Sfvil 61.75. stalae.
Hfcmbarc.	gevl •t*™«* «» deoember 50 m
>• mar« 1897. f. 51.—, i« Hfumbn »1.75 mirno.
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.

vna i«l«
iloa. (Postaja pri sv. Andreja
Od dnJ 1. oktobra I8*i. ODHOD:
6.80 pred p. v Herpese, Ljubljano, na Dunaj, t B<tyafc. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Pnlj, Divačo in na Dunaj 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpplja (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, t Beljak.) Lokalni vlak ob pratnikih 2.20 popo!. t Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 0.50 , iz Pnlja, Rovinja. 11.15 „ i*	Ljubljane, Dunaja.
7.05 popel. is Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ briovlak is Pulja, Reviuja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.31 popol. iz Divače.
Objava.
Na senenem trgu (Piazza del Fien) prodajajo se
jako krasna božična drevesa
po jako nizkih cenah, ter se prosi si. občinstvo, da blagovoli poslužiti se istih.
.0000000
o o
o
Prva tržaška tvornica dvokoles
spojena z mehanično delavnioo
A. B. FANO
TAST - Via Nuova O - 'TRST.
TVORNICA DVOKOLES
fl^ po pravem angleškem tvoru in snovi
Ta tvornica popravlja in izdeluje povsem nova kolesa, n i k i I i r a in ferniži jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidicijo zlatenje, srebrenje, ko-tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno kolesa lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vse drugo potrebščine za kolesa po tvornej ceni gg. skladnikom in prekupčevalcem prodaju se po odbitku na ceni.
Najnovejše vesti*
Duna) 16. Zbornica poslancev je dovršila razpravo o proračunu ministarstva %n notranje stvari. Generalni govornik Spiučič je tožil o n«j-dostatnosti cest ua Primorskem, je predlagal boljšo zvezo z Opatijo in je zahteval v imenu poslanca PnrghartH, da se zgradi kanal med Donavo, Vita-vo in Labo.
Dunaj 16. ."VVieuer Zeiiuug" objavlja patent s katerim ne sklicujejo deželni zbori, Galicije, Češke, Štirske, Kranjske. Moravske, Silezije in G o r j jk o-GradiSčanske na i«n 28. decembra.
Carijgrad 16. V zadnji seji ministrskega ■veta so razpravljali o predlogu radi pomilolčenja Armeucev. Armenski patrijarhat zagotavlja, da bodo Armenci mirni, ako se jih pomilosti. S tem prevzema patrijarhat oekako morilno garancijo.
VABILO
na ob5ni zbor „Slov. pevskega društva v Trstu",
ki bode dne 20. decembra ob 17» uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva*. Dnevni red : Nagovor predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika ; eventuvelni predlogi; volitev novega predsednika in odbora.
Trst, 14. decembra 1896.
Itredsedništvo.
D -»v. m*; ah m bona lO. decembra »# ® ©
g
5
s
s
o
A
a
6
s 8 6 O
8
_______«1
ooooooooooooooooooooooooooo
Odda se v najem
a.11 tudi proda
n\\h lisa s litru
v Banah,
z dvema velikima njivama pri hiši in dragim zemljiščem. Hiša je pripravna za kmetijstvo in tudi za gostilno. Več se poizie pri g. L e b a n-u v ulici Romagna št. 4.
Državni dol^j T
« « V Avstrijuk ^ rotiti*
»	N	*
Kreuilne akcije
Lvudci. 10 Lat. Napoleoni . . 20 mark
'.00 itAli. lir
papirju srebrn v zlatu r hromili
vč*r«j 101.95 101*85 1212 90 100.80 372.40 120 _ «.54»/, 11.78 45.45
dane«
101.25 101.40
m.-
100.75 871. ~ 120 06 0.54'/, 11.78 44 45
Tr^ovimke brzojavke in vesti.
uC..::xup»Biu. Pšuuiun je*en—•— —•— i-sbuicih za spomlad 1*9« S.12 do S 14 Oves za spomlad 5'90—5'92 R* ih spomlad 6.78—»5.80. Koruza z*, maj-juni 18»? 3.918 9a in. uuv* nd I Itn. f. 8'20 8 25 od Td » o.
•	30—8-85.. od 80 kil. f. 8'85—8*40 od Si. ki> f 8-40
8 45 , od 82 kil. fo* —.------«-I0— 8 —
prnf.0 5 65 6-10.
Pisnioa: Slabe ponudbe in omejeno povpraieranje. Prodaja 1000 net. stot., Vreme: milo.
?r»ur.. Nnrii miHtn »Imlkor fer. 11 85, noTember-desembor 11 87 zopet inladno.
Pr^iCA. CentrilUftl novi, pnutavljno v Trut »
•	urino rrod oUpoAiljator pr^onj f. 33'BO — •— ConcaGs^ a4IO—•—.—ČatTornl <15 50*—* —. V glavah »odih 87'----
c. kr. eriv. m\i ^»iiep ®m
za trgovino in obrt v Trnu. Novci za vplaMla.
■■t
i' n , /4 • •
V vreOn. papirjih na	V tiapolaonlh
4-dnHv:ii »litru? 2'/, 30-diiflvui odku-
2 3/4	S-m-OBdftTii
30- „ 3"/o «- -
Zr pi»rna, ktir^ra hp morajo iz:>lafati t so fanjih bankovcih avntr. volj., stopijo nOT« ohrostne tnkHo v krepost z dnom 5. felirura, 9. fobrarft in odnoHno 2. marča t. 1. po dotičnih objavah.
O krožni od de i.
V	vredn. papirjih 2°/0 ua tha^o nvor,.
V	najip'eonih bro/. ohroHti.
Naknanuce
zn Dunaj. 1'rufro, ToSto, Brno, I.vov Tropavi. Koko k:t't«» r.a Zagrob. Arad, Diulitz, Gablouz, dvadvo, Sibiuj InoiuoHt, (!«lovo«, Ljubljana, ljinc Olomue, Koii-heubor^', daat in Uolnograd, — V» c o z troskov
Kupu ja in prodni h
▼rodnostij, di*iz, kakor tudi vnov^onj.* kiiponov
f.roti «dbitku J°/fC pr«ri«ijo. nkaso vseh vrst pod najumostnejfiiini pogoji.
P r e d u j m i.
na jamoevne listine pogoji po dogovoru. Kiodit na dokumente v Londonu Parizu, /liro-linu ali v drugih mostih — provizija po jnko umestnih pogojih. Kredltn« |j ma na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
oprejumajo »m v pohrano vrednontni pu.lirji, alat ali Hrobrni deunr, Inozoniski baukovc.i itd • po pogodbi.
Nafta blagajnu izplačuje nakaznice narodne lianke italijannko v italijanskih frankih, ali papu dnevnom oursu. Trst, 2. febrara 1896.
<e J
J
Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.