fcT : ^ ^
Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
37. ŠTEVILKA.
cTs.Yarrow
se zagovarja.
Ko je njegov glavni zagovornik ovrgel dokaze, je nastopil obtoženec. "
J0L1ET, ILLINOIS, 16. AVGTSTA 1912
GRE MU ZA SVOBODO IN GAST.
Dolgotrajna pravda bode sedaj kmalu končana.

i
*J
26-
Los Angeles, Ca! 13. avg. — Glavni | zagovornik pedkt? obtoženega chi-' caškega odvetnika ČlVjcence S. Dar-i rowa, Earl Rogers, je pričel daaofe svoj zagovor s sestr o vseh takozva-n'h dokazov, ki jih-i«, sgsfevila obtožba, in je izjavil, da ni bjla dokazana nikakršna zveza med Darrowom in Podkuporn porotnika Lsckwooda. Obtožba da je samo docazala, je rekel Rogers, da je Mcl'Hmiarovd1 zagovor-nistvo porabilo Franklina za vohuna, a nič več. Nadalje da se je dokazalo, da je bilo katerikoli izmed 50,000 drugih oseb več ležeče na tem, da se podkupi porota v svrho oprostitve Mc-Namare, nego baš Darrowu. Tudi za-sleditev takozvane podkupnine da je ™ogla obtožba proizvesti samo do Olafa Tveitmoe in ne dalje. Na stenah so bili nabiti veliki lepaki z ime-- 111 prič obtožbe, in Rogers je mnoge izmed njih ostro kritiziral.
Los Angeles, Cal., 14. avg. — Ko je zagovornik Earl Rogers danes nadaljeval svoj zagovor za chicaškega odvetnica Clarence S. Darrowa, je o-značil dogovor v postopanju proti Mc-Namari za znamenito zmago svojega »ranjenca. Rogers je rekel, da sta brata McNamara zakrivila grozovit zločin, in vendar je distriktni pravdnik Privolil v to, da je bil obsojen eden samo z dosmrtno ječo in drugi le s kletnim zaporom, dočim sta bila Cap-'an in Schmidt, dasi dejansko deležna zločina, celo oproščena.
Dramatična točka v dolgi pravdi je dosežena, ko je odvetnik Clarence Kfk £>arrow pričel sam svoj zagovor, dobro vedoc, da se" Ixijuie * ŠVojo : «vcbodo in 'čast * Priče! je z izjavo aa ne bo poizkuškl, kakor mišji dis-•^■Vtn. pravdnik pridobi-' si porotnikov, in njegove prve op,,mnjfc o bile res brez vsakega učinka. Potem pa je hudo obtoževal vse one, ki ga po njegovih mislih izkušajo pogubi. Nato je Darrow na kratko opisoval svoje življenje kot prijatelj de-avskega sloja in nazadnje razkrojil Se dokaze za svojo krivdo.
v h^ SV°jim triurn'm govorom je vzbudil večkrat veliko osupnjenje in s«veda tudi sočutje.
triDarr0w bo končal svoj zžgovor ju-p ' "a^ar bo imel distriktni pravdnik
prid 1Ck-S .sk,epčno besedo. V petek
1	e slučaj prejkone pred porotnike.
1Cršl1 2ak°n o pogodbenih delavcih.
vBoston- Mass., 9. avg. — Francis žkernon Wiley iz Bradforda na Angle-doern' sm bivšega lord-mayora lon-to^slceea' je bil prijet danes pod ob-kon 0' da se
okrivil zarote proti za-Se ,u ° Pogodbenih delavcih s tem, da delf Udeležil vtihotapljanja angleških avcev. Willey je zakladnik tvrdke M/e Wo°l Combing Co. v Barru, CoSs-> m deležnik tvrdke Willey & l0nJiVolnarnarjev v Bradfordu in Bos-
iul^llley Jc okrivljen, da se je dne 25. ltaj a s Savillom zarotil, dovesti sem-st0 Pnse'jencev iz Montreala v pre-Pris^i • ,)riselitvenega zakona. Trije teh VertnJenCev.so biH .P"jeti v Newportu, bl=rt10nt' kjer jih ima priselitveno o-astvo pod ključem.
Kitaj želi Američanov.
irSlnehinet0n' D' C" U ~ Nc"
tied , .govorice se razširjajo tu, da se kajtm Rajskim predsednikom Juanši-p0sl .111 K- Rockhillom, ameriškim nja n °m v Carigradu, vrše pogaja-'zbi- P° katerih je ameriški diplomat s'užh V to' Prevzame svetovalno p°nun Pri kitajski v]adi- To častno i° kitajskega predsednika bo
2	11111 Prejkone sprejel. ano je, da Rockhill način kitaj-
0d0mvlada„ja popolnoma pozna. Po-
Washington, D. C., 9. avg. — Po ukazu .trgovinskega tajnika je bil danes devet let stari Stanley Stewart, ki je bil došel s svojo materjo ter svojimi brati in sestrami iz Anglije čez Kanado, obsojen k deportaciji (pro-gonu), ker je slaboumen, in njegova mati ga mora spremiti nazaj. Ostalim otrokom pa je dovoljeno, potovati k svojemu očetu, ki biva v Omahi, Nebr.
Senator Hitchcock iz Nebraske je potoval tisoč milj daleč iz Quebecka v Washington, da bi morebiti prep/e--čil ločjtfv d.MŽin£, Alj, pravi, ds. se ga je prepričalo o tem, da ni nog'oče ukreniti drugače.
'lanik , Je tn'etne službe kot potu j v 1'ckingu po boksarel-em vstun *t ti SV0}e£a bivanja v Pekingu deset kot tajnik ameriškega po->žC]0V.a' je Rockhill natanko proučil 0 ln njene razmere.
2a oči in ušesi dobil $2,500.
^hington, D. C., 10. avg. — Dasi • Harry S. Wadu iz Iowe obe ; lzPihnjeni in je oglušil vsled eks-
ije
Pn nekem podjetju tvrdke ern Irrigation Co. in se je trdilo, nezgodo zakrivila vladna nemar-vendar jc sklenila zbornica da-d je $2,500 odškodnine zado-"jegove poškodbe.
LETNIK XXI.
Razbojniki.
Milwaukee, Wis., 13. avg. — Policist Charles Kom iz West Allisa, 30 let st$r, je poizkušal prijeti štiri Italijane, pa je bil z dvema streloma smrtnone-varno ranjen. Eden izmed Italijanov je malo prej ustrelil nekega gostilničarja v Waukeshi. Nato je četvorica zbežala po železnični progi v smeri proti Milwaukee, ko jih je naenkrat Korn opazil. Zaklical jim je: "Roke kvišku, aretirani ste!" Eden izmed četvorice se je zarežal policistu. Koisi je šel proti četvorici, nakar se je spustila v beg. Eden se je pa obrnil in je obstrelil policista. Krogli sta zadeli hrabrega uradnika v pluča in drob. Seda;. zasleduje reve'verske junake iz Italiji oddefSR "šerifov in policistov iz štirih okrajev in veliko število meščanov iz Waukeshe in West Allisa. Razbojniki so se obrnili proti zapadu.	_
Za žetev.
St. Paul, Minn., 13. avg. — V pšeni-corodnih okrajih po severozapadu, vzhodno od reke Missouri, je nad 55,000 tovornih vagonov pripravljenih, da sprejmejo in odpeljejo sedaj pričeto pšenično žetev. To ogromno število vagonov pripada trojim železniškim progam, ki presekujejo žitišča Minne-sote in Severne Dakote in katerih središče je St. Paul. Neki uradnik ene teh prog je izjavil, da je že 20,000 vagonov napolnjenih z žitom, namenjenih v Minneapolis in Duluth.
pridni so nasi zakonodavgi,
Tarifo za jeklo sprejel kongres 7 veliko večino vkljub Tatovi zavržbi
POKOJNINE .
-rtANE.
Demokrati bodo podpirali dovolitev nove bojne ladje.
Družina ločena.
Becker je vi "zaslužki".
New York, 13. avg. — V zadnjih osmih mesecih je policijski lajtnant Becker, ki je obtožen, da je nahujska! umor igravca H. Rosenthala, vložil v banke $58,845. Beckerjeva hranila v bankah znašajo baje do $200,000. Njegova plača kot policijskega lajtnanta je bila $2,250 na leto.
Washington, D. C., 14. avg. — Tri ure potem, ko je predsednik Taft poslal predlogo o tarifi za jeklo, opremljeno s svojim "veto" (prepovedjo) nazaj na kongres, je bila predloga v zbornici spet sprejeta s 173 proti 83 glasom. Vendar se pričakuje, da predloga v senatu ne bode v drugič sprejeta.
Washington, D. C., 14. avg. — Senat je sprejel danes v drugič pokojninski proračun z dostavkom, ki določa odpravo vseh pokojninskih agentur z dnem 31. januarja 1913. Pričakovati je, da kongres dovoli predlogo brez obotavljanja, in tako omogoči izplača-nje vseh doteklih pokojnin.
Demokrati v kongresu so se zedi-nili danes v kavkusu, da bodo podpirali dovolitev ene bojne ladje za tekoče proračunsko leto. Pričakuje se, da senat ta kompromis sprejme, in da se torej mornarična predloga povoljno reši.
Washington, D. C., 14. avg. — Posvetovanje o kanalski predlogi je danes uspelo. Senatov pridržek, ki dovoljuje ameriškim ladjam v preko-morski službi prost prevoz skozi kanal, bo črtan. Po senatu predlagana prepoved uporabe kanala po ladjah, ki so pod nadzorstvom trustov, se vzdrži. Prosta prevožnja za ameriške obrežne parnike ostane veljavna.
Nemiri v Nicaragui.
Managna, Nicaragua, 14. avg. — Uporniška voditelja Mena in Zeledon nadaljujeta danes s streljanjem na glavno mesto Managuo, ki se je pričelo v nedeljo. Nekaj strelov iz topov je priletelo v mesto blizu ameriškega poslaništva; drugi so poškodovali palačo predsednika republike.
Washington, D. C., 14. avg. — Potrjuje se, da je bil ameriški podkon-zul McMastet umorjen deset milj od Cartagene, ko se je nahajal na lovu.
Utekli.
Columbus, O., 13. avg. — Danes opoludne se je peterim jetnikom ohio-ske kaznilnice posrečilo uteči čez visoko obzidje. Enega so straže ustrelile, drugega ujele, trije zadnji so utekli. _
Vročina na Ogrskem.
Budimpešta, 8. avg. — Vsled silne vročine na Ogrskem, posebno občutne v glavnem mestu z njegovim gostim prebivavstvom, je postalo samoumor-stvo uprav nalezljivo. V zadnjih dveh ali treh dneh se je primerilo nič manj nego trinajst samoumorov vsled vročine. Poleg tega se poroča o velikem številu poizkusov samoumorstva. Toplomer kaže izza več tednov skoro neprestano več nego 30 stopinj Celzija (86 Fahrenheita) v senci.
Ameriško meso.
Avstrijsko ministrstvo namerava vpeljati dobavo zmrznjenega amerikan-skega mesa za vojno mornarico. Vsled tega se je obrnila agrarna centrala z dobro utemeljeno vlogo na mornariški oddelek vojnega ministrstva, da ugovarja v zaščito avstrijske živinoreje zoper nameravano zalaganje avstr. vojne mornarice z zmrznjenim amerikanskim mesom. Pri tej priliki je tudi opozorila na gnusne razmere v amerikanskih veleklavnicah, ki naravnost nasprotujejo vsem zdravstvenim in veterinarno - policijskim predpisom. O tej vlogi se je obvestilo tudi vojno ministrstvo, ministrski svet, poljedelsko in trgovinsko ministrstvo. Vsem glavnim kmečkim društvom in gospodarskim zadrugam se je odposlal poziv, da se pridružijo temu protestu.
Zagovarja Tafta.
Chautauqua, N. Y., 14. avg. — Kot prvi govornik v političnem sporedu, ki se izvede tu tekom sezone, je pojasnil danes zavezni glavni pravdnik Wickersham upravo predsednika Tat-ta in podrobno govoril pošTopinju proti trustom pod Taftovo vlado. "S prijateljem in sovražnikom se Je ena-.fotrunkr" -je iaja/it Wickers-ham, "in iz resnicoljubnega vira se poroča, da nasprotujejo predsedniku tisti ljudje, ki so bili po nepristranskem in odločnem ravnanju predsednikovem zadeti."
Roosevelt na potovanju.
Washington, D. C., 13. avg.—Theodore Roosevelt namerava podjeti eno največjih političnih potovanj, kar jih je kdaj poizkusil kak kandidat za pred sedništvo.
Prvi teden v septembru pojde v St. Lou s, potem skoz Iowo v St. Paul in odondod na pacifiško brežino po severnih progah. Iz Portlanda, Ore., pojde v Californijo, potem vzhodno skoz Arizono in New Mexico. Govoril bo v državah Nebraska, Kansas, Missouri in Arkansas, nakar se povrne v New York skozi Tennessee, N. Caro-lino, Virginijo in Maryland.
Po kratkem odpočitku se poda na potovanje po južnih državah W. Virginia, Kentucky, Georgia, Alabama, Louisiana in Texas. Na tretjem potovanju obišče Illinois, Indiano, Ohio, Michigan, Iowo in Wisconsin.
Skupaj bo g. Roosevelt dva meseca na potovanju.
10G0 mrtvih vsled potresa.
Ča-ri^rad, 11.[avg. — Potres v bližini Carijrad%»40_se ie o njem doslej le malo poročalo, je bila brzojavna zveza s Carigradom popolnoma razdejana, je bil po- najnovejših poročilih eden najpogubrjejŠih, kar jih je Turčija kdaj utrpeli.
2e dne 8. jfvgusta so bili občutiti lahki stresi, uile 9. pa je obiskala vasi in kraje obeli bregov Marmarskega morja strašna'poguba.
'Po doslej Mjranih podatkih je storilo smrt naijooo ljudi, a 5000 do 6000 je boljaiima>:| ranjenih. V mestu Ša-rikoj, ki je podobno velikim razvalinam, je bilo $0 oseb usmrčenih in 150 ranjenih, ^fe^ed potresa so nastali v skoro v: e.H' krajih veliki požari, ki so uničili še pre'ostala poslopja. Površina zemlje""se je odprla v ogromnih razpoklinah, klolgih nad eno miljo, ki so bile napolnjene z obilno vročo vodo, peskom, peno in žarečo lavo.
Položaj rešenega prebivavstva je strašen. Slioro vsi so brez strehe, živeža manjka povsod, bolnišnice so prenapolnjene.
M—
Nesreč« v rovu na Nemškem.
Bochum, Nemčija, 8. avg. — Blizu vasi Gerthe, ki je oddaljena od tu kake štiri milje, je v rudniku Lorraine zajetih 650 rudarjev vsled velike pli-nove eksplozije.
Bochum, 9. avg. — Cesar Viljem in njegov biat, pruski princ Henrik, sta dospela danes semkaj in obiskala ranjene rudarje v bolnišnici. Potem je šel cesar v rudarska domovanja, da izrazi družinam, ki so izgubile svoje hranitelje, svoje srčno sočutje.
Doslej je spravljenih na površje 109 mrtvecev. Osem rudarjev še pogrešajo in,=o prejkone tudi mrtvi. Dva izmed rešencev sta snoči podlegla svojim poškodbam.
Cesar je daroval 15,000 mark v podpore ^družinam nesrečnih žrtev rudniške katastrofe.
Topovi na up — izmišljeni.
ti j, Z. avg, — Naravnost sen-' oročilo z ozirom na novo obo-l. ^ r* i 1 j trije prinaša iz baje za-net 'ega v-ra '"Htues Wiener Tag-b!at .
List trdi, da so Skodove tovarne v Plznu po tozadevni izjavi pripravljene, dobaviti vojni upravi za novo oboro-ženje potrebni materijal, predvsem jeklene topovne cevi v nadomestilo cevi iz kovnega brona, ter dati na up ma-terijala za ves radi ogrskega odpora nedovoljeni znesek do četrti milijona kron. Cesar je načrt baje že odobril.
Dunaj, 8. avg. — Senzačna vest "Neues Wiener Tagblatta" o topovih na up se od uradne strani preklicuje. Vest je popolnoma neutemeljena.
Skladatelj Massenet umrl.
Pariz, 13. avg. — Julien Emile Frederic Massenet, znani skladatelj, je umrl davi tukaj v svojem domu v starosti 70 let. Star štiri leta, je že igral Beethovenovo sonato. Med njegovimi operami so najbolj znane "Le Cid", "Manon" in "Thais".
Kitajsko domoljubje.
Los Angeles, Cal., 9. avg. — Kitajci iz Los Angelesa in okolice so priredili tukaj velik shod, na katerem so razpravljali vprašanje o finančnem položaju v domovini. Shod je bil složen v misli, da se mora vse poizkusiti in ukreniti, da se kitajska republika vzdrži močna in da se prepreči, da bi prišla v odvisnost od tujih velevlasti, ko so si te z dovolitvijo posojil zagotovile velik vpliv na notranjo in zunanjo politiko ljudovlade. To vodilo v programu inostranskih Kitajcev je vzbudilo toliko navdušenje, da se je že na §hodu samem nabrala vsota $35,-000. Zborovalci so sklenili, smatrati ta znesek za glavnico kapitala 300,-000,000 (?) dolarjev,ki se ima nabrati in potem odkazati republikanski vladi kitajski, da ji ne bo treba jemati tujega denarja na posodo. Obenem se je sklenilo, prirediti takošne shode po vseh delih dežele. Kitajci, ki so prispevali h glavnici,' so podpisali večinoma vse svoje dohodke za en mesec.
Otroški mrtvoud.
Buffalo, N. Yt, 13. avg. — Tu se je oddalo doslej 93 slučajev otroške mr-tvičnosti v opazovanje in zdravljenje. Odkar se je bolezen skoraj epidemič-no razširila, je že šest otrok umrlo za isto. Devetdeset odstotkov obolenj se je primerilo v družinah inostranccv na vzhodni strani.
Naklepi na smodniščnice.
Dunaj, 11. avg. — Naklep, ki bi bil utegnil povzročiti strašno nesrečo, je bil preprečen v Innsbrucku, kakor poročajo odondod.
Tam so se pritihotapili peteri neznanci ponoči do skladišča za smodnik, z očividnim namenom, razstreliti je v zrak. Vojaška straža je opazila petere sumljivce in jih poklicala. Ko niso hoteli potem obstati, je vojak po predpisu streljal. Petorica je bežala v divjem diru in je ni bilo mogoče ujeti.
Ta naklep je samo eden izmed vrste poizkušenih požigov na skladiščih in tovarnah za smodnik, ki so se deloma posrečili in so poleg velikih gmotnih škod zahtevali tudi mnogo človeških žrtev.
Utrujen človek.
Kako je to, da včasih lahko delate ves dan, ne da bi se utrudili, dočim se čutite drugekrati prav kmalu utrujeni? Utrujenost vas nareja potrte in raz-dražljive; ugonablja vam slast do jedi, pokvarja želodec in povzroča neprili-ke v drobju. V takih slučajih potrebujete zdravila, ki vam zaeno ustvari zdravo slast in okrepi vse prebavne organe. Tako zdravilo je samo Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To popolnoma izčisti drob in ga okrepi tako, da lahko izvršuje svojo dolžnost brez kroglic in soli. Telo potem sprejema hrano, jo prebavlja in razdeljuje vsem organom. To zdravilo je izvrstno v boleznih želodca, jeter in drobja; v razdražljivosti in malokrvnosti in mnogih ženskih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
luka jukič obsojen k smrti.
Atentator na trinoga Čuvaja mora svoj nepremišljeni čin drago plačati.
SE DRUGI "ZAROTNIKI".
Boji med Turki in Črnogorci se nadaljujejo. Klanje Bolgarov.
Budimpešta, 13. avg. — Velika pravda zaradi atentata in tajne zarote v Zagrebu je po štirinajstdnevni razpravi končana z eno smrtno obsodbo in več obsodbami v težko ječo. Dijak Luka Jukič, ki je dne 8. junija pri ponesrečenem atentatu na hrvaškega bana Edvarda pl. Čuvaja smrtno zadel banskega svetnika Ivo pl. Hervoiča in usmrtil nekega redarja, je bil obsojen k smrti. Atentat, pri katerem je ostal ban nepoškodovan, je bil čin daleč razširjene politične zarote. Enajst dijakov je bilo obtoženih skrivnega združevanja v zvezi z naklepom pred sodniki. Jfct obtožencev, Cvijič, Ce-sarec, BuKič, Neidhard, Horvatin, je bilo obsojenih v šestletno težko ječo, obtoženec Horvat je dobil pet let, dočim je Šarinič obsojen na pol leta. Med razpravami je bilo sodno poslopje neprestano zastraženo po vojakih.
Črnogorci v boju s Turki.
Cetinje, Črna gpra, 11. avg. — Danes so se nanovo vneli krvavi boji med turškimi mejnimi četami in Črnogorci, tako da je mir fta Balkanu v resni nevarnosti.
Turške mejne straže so znatno pomnožene in venomer izzivajo črnogorske čete. V glavnem mestu črnogorskem je prebivavstvo razburjeno. Resni zapletljaji se pričalcujejo.
Sofija, Bolgarsko, 11. avg. — Zakasnela podrobna poročila o mohame-danskem klanju v Kočani dne 2. avgusta, po katerih je bilo 140 Bolgarov zaklanih, so silno ogorčila bolgarsko ljudstvo.
V bolgarskem časopisju se odkrito •in odločno iahttva, waj-'.-se nap©v.<j. Turčiji vojna. Predvsem so bojaželj-ne južne pokrajine bolgarske, ki so bile vedno v te'snejsi in napeti dotiki s Turčijo.- Prirejajo se veliki shodi, ki protestirajo proti klanju v Kočani ter zahtevajo vise ko odškodnino od Turčije ali vojno.
Cesarske vojaške vaje.
Dunaj, 7. avg. — Letošnji cesarski manevri se bodo vršili od dne 8. do dne 12. septembra v okrajih Bekes-Csaba, Szegedin in Temesvar, v bližini srbske meje.
Cesar se topot z ozirom na breme svojih let ne udeleži manevrov. Vrhovno poveljstvo bo v rokah nadvoj-vode-prestolonaslednika Frana Ferdinanda. _
Roparji v So. Chicagi.
So. Chicago, 111., 14. avg. — Dva okrinkana razbojnika sta snoči ustavila Josipa Stuper, delavca iz Cleve-landa, Ohio, in ga s pomočjo revolverjev oropala za $300, njegove večletne prihranke. To se je zgodilo pred hi šo št. 9016 Commercial avenue.
Oropani Stuper je zasledoval razbojnika do 96. ceste in Commercial ave.', potem sta mu izginila izpred oči. Detektivi so pozneje prijeli dva moška, imenoma Tomaža Finek in Jurija Julich, ki ju je Stuper spoznal za svoja napadalca. Denarja niso našli pri njih.___
Jolietske novice.
—	G. Anton Horwat, znani trgovec z likerji, se je vrnil iz Colorada, kjer je prebil par tednov na počitnicah. Njegova soproga je še ostala za nekaj časa v Pueblu pri svoji hčeri, omoženi Jos. Rus.
—	"Slovenski Dramatični Klub" v Jolietu je našim "Triglavcem" prelepo ime; zato ga je njihov poročevavec v C. A. prekrstil v "Klub športov". S tem je dokazal, da je učenec kakega profesorja zdražboslovja in popolnoma sposoben za pristop v najlepše "društvo intrigantov".
Iznad uprav. koša.
Ko je naše ravnateljstvo pred par meseci sklenilo, da se bo zvišala naročnina lista na $2, smo pričakovali od strani naročnikov (ic) več ugovorov, pa dozdaj se ni še nihče pritožil, ker je nemara že vsakdo prepričan, da je tak list nemogoče izdajati za manjšo naročnino.
Tudi smo se bali, da bo med letošnjim poletjem več delavcev brez dela in da ne bodo mogli plačati naročnine; pa glede dela se redkoma kje pritožujejo, in naši prijazni naročniki točno pošiljajo ponovno naročnino.
Slovenska Sirotišnica.
Kdo je prvi sprožil misel za ustanovitev Slovenske Sirotišnice v Ameriki?
Rev. John Plevnik, bivši duhovni vodja K. S. K. J. in župnik waukegan-ski, je pred dobrimi tremi leti, t. j. dne 7. maja 1909, objavil v Amerikan-skem Slovencu na prvi strani "Odprto pismo in prošnjo" na oba tedanja mil. gg. slovenska škofa, č. slov. duhovščino, slavna društva slov. kat. jednot in cenj. rojake širom Z. D. Iz dotične objave ponatiskujemo sledeče vrstice:
"Pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Če se vsi ali vsaj večina naših rojakov zaveda svoje narodne dolžnosti in če vsak po svoji moči nekaj daruje, pa bo v kratkem mladina slovenskih starišev v Ameriki v rokah dobrih slovenskih sester, ki bodo otrokom izobraževale ne samo duha ampak tudi srce. Če pa Bog blagoslovi naše blage namene in če se bodo darovi zbirali v večjem številu, pa bi bilo dobro in koristno postaviti prepotrebno sirotišnico za slovenske sirote v Ameriki. Nesrečni otroci, ki bi izgubili očeta in mater, bi našli v tej hiši svoj dom zopet pod nadzorstvom slovenskih sester. Oče in mati bosta lahko za-tisnila svoje oči, če bosta znala, da po njihovi smrti bo njihov otrok našel dom, kjer bo preskrbljen na duši in telesu.
"Naš velik načrt, čegar izvršitev bo v prid neumrjočim dušam nedolžnih o-trok slovenskih starišev je torej: Dobimo slovenske šolske sestre v Ameriko in če le mogoče, postavimo sirotišnico, dom za slovenske sirote! Kako velika naj bi bila, to bodo pokazale potrebe." —
Rev. John Plevnik je potemtakem prvi sprožil misel o Slovenski Sirotišnici, za kar zasluži čast.
Slovenske novice.
La Salle, 111., 13. avg. — Matt Vo-dišek, naš rojak, star kacih 22 let, stanujoč na E. Third St., je bil močno poškodovan na glavi, ki mu je nanjo padlo kamenje v rudniku št. 1 Carbon Coal-družbe danes popoldne ob 1. uri. Prepeljan je bil v bolnišnico. Po gin-,: je hudo porezan in odrgnjen, in pravijo, da ima pretresene možgane.
E. Helena, Mont., 10. avg. — Rojak John Kambič se je te dni podal v staro domovino v metliški okraj. Pred odhodom želi "A. S." napredek in pozdravlja rojake širom Amerike.
Veselica v Kansas City.
Kansas City, Kansas, 12. avg. — Halo! Zopet nekaj novega, g. urednik, tukaj v strašno posušenej deželi. In veste kaj? Čujte, tukajšnje cerkveno društvo bo imelo dne 18. avg. t. 1. pr-vokrat v tem letu svojo veselico v prid tukajšnje cerkve. Prvokrat pravim, kaj ne, to je pač res veliko po preteku sedmih mesecev, med tem ko so druge cerkve imele že po tri ali štiri jednake zabave v letošnjem letu. No, pa kaj si hočemo, je pač odbor bolj počasen, pa zato toli bolj "gvišen", smo rekli v starem kraju. Misli si pač, da je boljše počasi pa varno postopati kakor pa kar vskipeti pa malo doseči. A ta čas obeta zabava mnogo užitka. Običajna soda bo zopet lahko polno-številno hladila suha in vroča grla, a želodec se bo močil s sladoledom, da se ne bo kje v tej suhej deželi preveč posušil. Pa tudi zobje bodo imeli svoj posel, kajti, kakor vsaj slišimo, se bo na veselici dobila dobra, okusna šunka, prav taka kakor tam v Ljubljani, pa še marsikaj drugega. Ako ste radovedni, pa kar pridite v nedeljo popoldan po večernicah na vrt pred šolsko dvorano, se Vam bo drage volje postreglo, ako boste prinesli seboj seveda kaj okroglega, zakaj tudi pri nas je poznat nemški pregovor: "Geld re-giert die Welt!" — Pa še nekaj posebnega se bo vršilo na veselici. Zvečer proti osmi uri se bodo reflale kar tri reči zaporedoma in sicer verižica in križec, seveda vse iz pristnega zlata, potem lepa jedilna posoda, ki obsega kar 56 kosov, po katerih se gotovo že zdaj ibarsikaterej gospodinji na tihoma sline cedijo. Nazadnje pa seveda nad vse lepi in močni perilni stroj. Torej samo koristne in imenitne reči, katere zamore vsaki, ako mu bo Bog sreče na strani stal, dobiti za bornih 45c. Torej le hitro po ti-kecih, da jih bo'poprej razprodajal-kam zmanjkalo. — Globoko v srcu gojimo tudi vročo željo, da bi se o tej priliki zopet oglasili ponižni slavčeki in slavice in bi nam nekaj okroglih zažvrgoleli, saj zvečer ne bode tako vroče. Ako bi pa le kateri omedlel, ga pa lahko "sfrišamo" z novo, pristno jabolčnico, katero pripravlja naš vrli farmer in dober ud cerkvenega društva g. Vidmar nalašč za ta dan. Le skupaj torej prihodnjo nedeljo vsi Slovenci na vrt pred šolsko halo, kjer ne bo manjkalo nobene dovoljene reči. Kako bo vse šlo, Vam bom pa že drugo pot, g. urednik, vse natanko poročal, zdaj nimam časa pa tudi ne volje, ker me begajo od spanca onemogle oči. Pa zdravi! — Slovenec.
AMERIKAWSKI SLOVENEC. 16. AVGUSTA 1912.
IZ SLOYENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 14. avg. — Praznik Velike Gospojnice je že tu, in poletje se nagiblje h koncu. Prehude vročine letos nismo imeli, in je menda tudi zdaj več ne dobimo, čeprav nas čaka še eno poletje, "indijansko", ki pa je navadno najlepša letna doba.
,— O vseslovenski sirotišnici v Ameriki se piše v zadnjem času prav mnogo po slovenskem časopisju. V Jolietu je bila ta stvar že davno na dnevnem redu, in je sedaj zopet. V kratkem nam bo mogoče izporočiti kaj več o tem.
—Mirovni sodnik James D. Murphy, dobro znan vsem našim jolietskim či-tateljem, je umrl zadnji četrtek, dne 8. avgusta, po kratki bolezni, v 63. letu starosti. Bil je splošno priljubljen sodnik, ki je marsikak prepir mirnim potom poravnal. Naj počiva v miru!
—	G. J. N. Simonich se je v nedeljo odpeljal v Eveleth, Minn., na pogreb svojega samskega brata, g. Jos. R. Simonicha, ki se je, tam pri delu ponesrečil.
—	G. Josip Pasdertz, 507 Summit St., je bil prijetno presenečen zadnjo nedeljo, ko je prišel domov. Sinček mu je naznanil veselo novico, da je štorkla prinesla zdravo deklico, tako da ima zdaj tri sestrice, oziroma očka tri hčerke.
—	G. Jos. Grill je že par tednov
smiselno ravnajo, ko pišejo na spomenike svojih pokojnih v angleškem jeziku. Rojaki Slovenci, zadosti nas je, ni se treba nikomur sramovati, da je Slovenec, torej ne sramujte se slovenskega jezika, ampak vedno naj vam doni na ušesa lepa narodna pesem: "Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala — Slovenec sem! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike. Tebi, A. S., pa obilo predplačnikov. Opazovalec.
Barberton, Ohio, 12. avg. — Hello, Am. Slovenec! Že zopet se nekoliko oglašam iz naše slovenske naselbine. Ali je kaj novega? G. Josip Lekšan je vstopil v lepe vrste dr. sv. Jožefa; srčno pozdravljamo! Rojak g. Gra-dišar je kupil hišo na Center Str., nekaj naprednega! V naši slovenski naselbini stoji danes nad 53 slovenskih hiš. Slovenskih družin je danes v tej naselbini 87. Naših rojakov je tukaj do 300, pri tem so všteti samo tisti, ki so nad 16 let stari; potem pa je lepo število šolske mladeži. Med vsemi temi Slovenci je ena sama'družina, ki njeni otroci nimajo zakramenta sv. krsta; oče teh nekrščenih otrok je u-stanovnik tukajšnjega socialističnega "kluba". V mesecu juniju je bil v naši slovenski naselbini socijalistični govornik, ki ga je toliko potreba kot pri svitlem solncu "laterne".
Zaradi mojih zadnjih dopisov v našem nam priljubljenem katoliškem listu Am. SI. sem dobil 26. julija t. 1. zaposlen v mesnici g. Mat. Grahka, i grozilno pismo od potovalnega zastop-803 N. Chicago St., kjer dela tudi g.' nika socialističnega lističa. Iz pisma
dobiti tako zanesljivega moža. Pri tem je Mr. Carsoni praktičen katoličan in spoštovan od svojih znancev, kot mož besede, odkritosrčen, pravičen in zanesljiv.
Odkar se je pričela delo s polaga-njam cegta, gre v>e ihitrejse' naprej Kontraktor izfca dobiti vsaj 16 darjev. Ako 'so slovenski zidarji v Gevelandu,' ki gel, lajiko dc šole sv. Vida kontraktorju t
Iz Rima .-.e nekemu "neoc listu, d " pusril s narja priponi v prave sirotišu odvisne veliko 1 biv.i n e p r e sveta v 1 i k
K:aj se f „bru. •
Jos. Pasdertz. Mesnica dobiva mnogo novih odjemavcev, ker je postrežba izvrstna. Dobijo se zdaj tam najboljše vo4ene dinje po 1 c funt na ledu, da jih je veselje že samo pogledati.
—	Dr. Martin J. Ivec se je naročil na "Liječnički Vijesnik", glasilo hrvatskih lečnikov in oficijelni organ društva zdravnikov na Kranjskem. In tako je naš zdravnik stopil v zvezo s starokrajskimi svojimi tovariši, od ka-iterih bo dobival najboljših zdravil.
—	G. Anton Šneler, p. d. "doktor", je odpotoval v soboto s svojo materjo v Pittsburg, Pa., kjer ostaneta nekaj tednov pri tamošnjih smodnikih.
—	Pazno prečitajte "Opazovalcev" dopis iz Jolieta in se ravnajte po njem, če ste pravi Slovenci, ki ljubijo svoj jezik.
—	EScktrikarji. zaposler: pri "Pub- j lic Servicc Co.", še ,-ediio■ štrtiikaio. | Družba je poizkušala nadomestiti unij ce s stavkokazi, pa je zadela ob hue. odpor. Prišlo je zadnji te<}en do več j spopadov med štrajkarji in štrajko- j Ipmci- -e^r-crl-j^trpi pri ifem mestna razsvetljava in trgovina, ^ato poizkušajo trgovci posredovati, čeprav dos j brez uspeha. Kakor smo že poročali, je štrajk razširjen po . seh mestih iri mestecih v severnem Udu drž Illinois, in mi samo želimo, da bi straj-karji v kratkem zmagali.
—	Zrakoplovca Jimmie Ward in Francoz Mestach sta bila v soboto in nedeljo v Jolietu ozir. Dellwood parku. V soboto je dež oviral njune polete, v nedeljo pa sta imela več sreče, dasi ni bilo vreme najboljše za predstave v zraku. Mestach je podjel končni polet proti Chicagi v višini do 5000 čevljev, in doplul je tja v sedemindvajsetih minutah.
—	Pristen starokrajski brinjevec je zoper koliko izvrstno zdravilo. Na debelo je na prodaj pri "Slovenian Liquor Co." v Jolietu, 1115-17-19 N. Chicago st. in na drobno pri vseh naših gostilničarjih, tako tudi "Pri kebru", ki je založen z vsem dobrim.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bud:mir Petar, Pintar Mat., Skulj Franc, Zajec Anton, Zoran M., Žagar Joe, gdč. Klepac Marija gdč. Stalcer Marija, gdč. Z i merman Ana.
Joliet, 111., 7. avg. — Prosim, g. u-rednik, malo prostora v Vašem cenjenem listu A. S. Ne morem si kaj, da ne bi omenil, kaj sem videl, ko sem se sprehajal pred nekoliko dnevi po Slovenskem pokopališču. Lepi spomeniki krasijo grobove naših pokojnih. Toda opazil sem, da je kakih pol tucata spomenikov z angleškim napisom. Nehote sem ae vprašal: so li bili ti, ki tukaj počivajo pred tem angleškim napisom, v resnici Angleži? Ne, in nikdar ne! Oni so bili meni dobro znani vneti Slovenci, njih zibelke so tekle na slovenskih tleh onkraj morja, in sedaj po smrti so jih pa prelevili v Angleže, je li to prav? Žalostno je, da se nekateri sramujejo, da je bil njih oče, mati, ali prijatelj i. t. d. Slovenec. Kaj bi vendar rekli pokojni, ako bi iz groba vstali? Gotovo ne druzega, kakor da se iz njih norčujete, ki niti pravilno angleško niso znali in sedaj so pa kar na enkrat postali Angleži. Ako pride kak sorodnik ali prijatelj iz starega kraja, in bi šel na pokopališče obiskat grob svojega znanca ali prijatelja, kako bi se začudil, ko bi vse prehodil in pregledal, pa bi ga najti ne mogel, ker ima spomenik angleški napis. Amerikanski Slovenec, kje si? Ne boš li branil sebe in svoj mili slovenski jezik pred tujcem? Gotovo, da boš storil svojo dolžnost in razložil tistim odpadnikom, kako ne-
je razvidno, da pisec rad v steklenico viške gleda. Tudi je razvidno, da se je pismo pisalo v tukajšnjem socialističnem brlogu, t. j. v Levstikovi "šan-di". Grozilno pismo se še dobi pri meni, pisec pa jo je odkuril meni neznano kam? O tem pismu, ki so ga meni poslali ti socijalistični kravji paglavci, bom prihodnjič kaj več spregovoril.
V 30. št. Gl. Svobode pa so se oglasili še Levstikov ata, ki prav žalostno zdihujejo, da tukajšni rojaki ne vedo, kaj je socijalizem. Oh, ata, Vas prav dobro poznamo! Nadalje se Levstikov ata srdito zaletavajo v G. S. in kričijo, da me cela Amerika pozna za nasilnega narodnjaka. Kaj ne, Levstikov ata, ko bi jaz v cerkvi med sv pridigo dušnemu pastirju odgovarjal grde besede, tako kot ste ie Vi, no to se razume, da potem bi V: mene ateh za -iiaroino-napredne^a.
Na zloben način mi Levstikov "ata" obrekujejo in sraqiqtijo dr. sv. Jožefa št. 110. K. S. K. J. To dr. je socija-,istom trn v peti, to smo že vedeli. .Levstikovemu atu povem na obe ušesi, da meni ni bilo treba še solz točiti, da bi se tukajšnji katoliški mladeniči v dr. sv. Jožefa vpisali, ampak sami prosijo za vsprejem v dr., samo da jih eden dovelj poduči. Levstikov ata kot tajnik socialističnega kluba so pa že večkrat "brundali" in solzili ter za gnili socijalizem agitirali, pri tem pa še debelo lagali, da se gre za delavstvo. Nikar se ne norčujte iz nas! Dobro vemo, da tukajšnjim socijali-stoni so delavske razmere devetdeseta briga. Levstikov ata so v G. S. pokazali svoje rožičke. Jaz bi mu ne odgovarjal, ko bi dopisnik zakotne cunje tako nesramno ne lagal čez dr. sv. Jožefa in pri tem pa še tukajšnje slovaško dr. sv. Jurija.
Levstikov ata, dopisnik G. S., ako mi dokažete, da sem koga v dr. prisilil, potem pa pridite k meni po nagrado: za nagrado bom Vam kupil rude-čo kravo, ki se ji bo dalo več dopovedati kot pa tajniku socialističnega kluba v naši naselbini.
O sociji, sociji, mirni bodite, in črešnjice moje le pridno zob-ljite!
Če boste imeli pri tem kaj težav, Vam bom pa v prihodnjič bolj zrelih nabral!
Slovenski pozdrav vsem čitateljem A. S. in Ave. Maria! Vam, g. urednik, pa obilo novih naročnikov-pred-plačnikov.	Mihael Železnikar,
tajnik dr. sv. Jožefa, 147 Center St.
Cleveland, O. — Fundament za novo slovensko šolo sv. Vida je dokončan. Delo se je izvršilo pazno in natančno pod strogim nadzorstvom Mr. Carstma, našega kontraktorja. Podnožje je najvažnejši del cele stavbe in zato tudi bolj počasno kakor drugo delo, na primer, polaganje cegla ali kamenja. Vse podnožje je vlito iz kohkreta in je sedaj podobno ogromni kameniti plošči. Nato ploščo se je sedaj začel polagati cegel. Prvi cegel je bil položen v petek, dne devetega avgusta 1912, ko je bila ura (solnčni čas) ravno 10 in 47 minut. To je torej datum velike pomenljivosti za nas in naš naraščaj. To je čas, ki smo ga težko pričakovali in naši rojaki po drugod nam bodo gotovo oprostili, ako se s ponosom obračamo na ta treno-tek. šola, seveda, še ne bode tako hitro, vsaj par mesecev ne, dodelana, toda naš kontraktor je vrl, zanesljiv mož, na katerega se lahko zanesemo, da bode svoje delo pravočasno dovršil. On je jeden najboljših velikih stavbenikov v tem mestu. Hvali ga njegovo delo, kakor tudi vsi ljudje, za katere je kedaj stavil. Častitati moramo res možem pripravljalnega odbora, kakor tudi faranom, da se jim je posrečilo
kemu itaWcher za-nvtijon mark tle-o j ■ '*• edi "neodvisni list" "Ta denar gotovo ni prišel Ce bi se sezidala kaka
za sirote (ali pa za "ne-%
asnikarje. Pi- teli.), bi bil vreden. Papež pa itak do-ano»nd vseh strani s k •*. ;vqtc denarja." Pravijo, da če človek ne govori resnice, govori pa tako "na debelo", da mu nobeden ne vrjaitwf; nič ne greši. Jaz mislim, da dotični list ni grešil.
To je resnica, da bode n a j b r ž e, kakor pravi zanesljivo poročilo iz Rima, dobil sveti oče $238,000. Vprašanje pa j<e le, koliko o"S^re in drugih "velikanskih (?) svot", katere dobiva papež neprestano (???) od vseh strani sveta", bode papež porabiT zase in sebi v prid. Celemu svetu — tudi "neodvisnim listom", je dobro znano, da živi sveti Oče Pij X. v največji pripro-tosti in skromnosti, v kateri je bil kakor sin revnih starišev tudi vzrejen in izšolan. Vseskozi, posebno pa odkar je postal iz revnega dijaka ubožni kaplan in poznejši župnik, škof in ko-nečno papež, je bil sedajni sv. Oče največji prijatelj ubožcev in zaščitnik delavcev. K njemu so se zatekali in se zatekajo vsakovrstni siromaki in revni ljudje. On je res oče vseh in zato pa se ga je tudi prijelo ime, ki mu v resnici pristoja, namreč "Ljudski papež". Njegovo sočutno srce je vedno bilo le za bolne, revne in sirote, in to je vzrok, da je tudi vseskozi ostal reven sam. Kot patriarh v Benetkah zastavil je in prodal še celo svoje stvari, da je mogel pomagati bolnim in revnim.
Kakor pa je delal kot kaplan, župnik in škof skoz več kot polovico svojega življenja, tako dela še sedaj kot papež Kar dobi podpore od svojih zvestih podložnikov, ne porabi sv. Oče nič več za lastno osebo kakor pa navadni de->a ga stanejo njege i ar ci in delegati druge u-je pa tu-H no ob sebi ima jednota, ki šteje le udov, več tisoč uradnih j x leto, gotovo j:';. mora; društve
lavec. Dr
nekaj ti»<> s t roško , imeti tudi
ozirih, kakor mi tukaj. Lažje obiskujejo cerkev, večkrat slišijo božjo besedo v svojem milem materinem jeziku, ter ložje zahajajo k sv. mašam, prejemajo sv. zakramente. To vse je nam boli težavni stvar, ker smo odddalje-1 slovenskih župnij. Res včasih pi duhovnik, bodisi. slovenski ali h -ki, v Great Falls, ali popreje gre ud tam, ko mi zvemo, da je bil tam. N . far' e pa tako nikoli ne pride. Na takšen i :ičin pa moramo sami opraviti doma, L,.dar nam ni mogoče k sv. maši v k..k- ■ cerkev druge narodnosti.
V delavskih ozirih ne morem Bog ve kak... hvaliti. Tukaj v bližini sta dve stari premogarski mesti, 8 milj od tukaj Stockett in Sand Coulee. Dela sc približi o 2—3 dni na teden. Popre; je b- nekaj Slovencev tukaj, sedaj so skoraj vsi pobegnili zaradi slabega dela. Malo več rojakov se nahaja \ Great Fallsu, zaposleni so večinoma rine-her", rudotopilnici; plača je sicer dobra, ali težko se delo dobi, ker kateri stalno dela, se drži, tako da človek ne more dobiti dela, da se ubije. Pred dvema letoma sem tudi jaz delal. Smrdi, kot bi same peklenske pošasti žgal. Pa ko bi vsaj delal vsaki dan, bilo bi dobro. Na delo sem hodil na vse tri dnevnice (shifte), delal pa malokedaj, tako da sem v treh mesecih dobil komaj ednajst dni. To me je ujezilo. Pobral sem šila in kopita ter se podal na farmo. Tukaj se mi zelo dopada, posebno komaj čakam prvega oktobra, to je na lovsko sezono. Kako bodejo padale prerijske kokoške, kakor Turki leta 1878. v Bosni in Hercegovini. Namreč vsako leto pridejo odličnjaki iz Great Falls-a na 1 avtomobilih; mislijo, da bode vse tisti dan pokončano. Na dan 1. oktobra že ! ob 5. uri zjutraj se začne streljanje ! pa traja do poldne; popoldne se pti odpeljejo z dolgim nosom prazni do- j mu. Lansko sezono sem fcrašal enega 1 v zeleno lovsko uniformo oblečenega j gospoda, koliko jih je pobil? Na vso žalost mi je povedal: "Samo eno; postrenal sem pa 5 (pet) box patron." Torej je lahko, mislim, peljal eno kokoško v svojem avtomobilu črez trideset milj daleč. Večje pokanje se sliši, kakor sem slišal, ko smo "feld-maessig" streljali pri vojakih. Ta dan mi samo poslušamo, in potem smo pa mi na vrsti, ker oni več nadlege ne delajo, kakor samo prvega oktobra. ■ To je dan za gospode v zelenih uniformah.
Druzega nimam kaj poročati, nego pozdravljam vse čitatelje tega lista. A tebi, .SI ".'., želim veliko uspeha.
N. K.
tako ime. Zapušča žalujočo soprogo, dva odraščena sina in eno hčerko, ki je že omožena. On je bil tukaj 25 let. Delal je pri plavžu. Naj v miru počiva!
To moram sporočiti, kar je nekdo dal v dopis, da je tukaj mala vas Steelton, Dauphin Co., Pa. in kdor hoče vedeti, kako je z delom, da naj piše na Steelton Dauphin Co., Pa. Jaz kot šumeštrovega sina sin čem bolj natanko razložiti, akoravno so roke bolj trde, da tukaj ni male vasi in tudi ni hoste okoli, kjer dela do 900 delavcev tukaj, brez onih kar jih je na velikem "oficu" pisarjev in vseh skupaj. Tukaj še ni bilo take plače kar sem prišel sem v Steelton pred 22 leti. Takrat je bila plača 10j4č na uro. Zdaj so pa nam od 16. julija popravili od 13c na 15c. Navadni delavec dobi $1.50 na dan. V "openheart" zaslužijo 15c do 22c: pri "blast furnace" kjer ga polnijo, imajo po 16l/>c na uro. In prva "numera blast furnace" je tudi zaronala, ki je skoraj dve leti "šta-pala". Tu je, hvala Bogu, dela dosti in pravijo, da se za delo ni treba bati, da je dosti naročil. Semkaj so pripeljali iz W. Va. črnih harapiijov polno; nekaj jih je prešlo, ker so eni preleni. Delo se še lahko dobi; če je prav dopisnik pisal, da je majhna vas: večja je ko Kandija in še Žabja vas pri so-vem mestu.
Gospod urednik se bom pa še nekaj pohvalil. Tukaj je več Kranjcev, ki
imajo svoje hiše, namreč: Anton Hren (1), Martin Težak (2), Marija Hušii (1), Anton Težak (1), John Rus (2), John Beličič (2), John Plut (1), Anton Gorup (1), Marko Petrašič (3), Jot" Petrašič (2), Miko Matjašič (1), J°; sip Kambič st. (1), Mihael Starasiiw (9), Marko Kofalt (jih je imel 5, P"1 jih je prodal pa farmo), John Matjašič (I), John Muc (1), Valentin Tkayc (1). Jih je še nekaj, pa ker nimajo nič novin, tako ni vredno pisati, ke(
tako ne čitajo.
Poročevalec.
Valley, Stevens Co., Wash., 4.' a»j
—Dragi mi Ani. SI.! Ker ti ravno šiljam naročnino, prosim za sprej par vrstic.	,.§
Najprej naj pišem, da nam let"13 prav dobro kaže, ker imamo celo letf dosti dežja. Le sedaj, ko spravljanj senoj nam dež precej nagaja, kar tukaj ni navadno.
C'iafley L^dernian, sin znanih sp®' štovanih umrlih staršev Uderman, Je prodal svojo farmo. Kupila jo je lt tudi znana v.l<.va Mrak, katera je pw kratkim prodala svojo, ko je bil nJen soprog še živ v bolnišnici.
Dan A julija srno tudi slavno novali. Neki n, rojak, f.ikob S are,r
k j4; idi,
S dobi! na	1 Vfc*
dirki prvo «n,do. I-da tudi tnSraJ »S loven« r
V verskih	«u:o
preskrbljeni- v. mašo (Nadaljevanje na 5,
1"H,
.•avadi j
h dva-
Za /avarovanje....
™ ^ proti požaru, mali in velika
****************************************jf************ ■
1

POSOJILA POJDITE K
A. Schoenstedt & Co.
203 Woodruff Bldg.	Oba tel 169	Joliet,
**********************************************************************w*3*t0'

Katc
icerkve
Eveleth, Minn. — Dragi mi A. S.! Sprejmi nekaj vrstic v svoje predale, j Prvo Hočem sporočiti cenjenim roja*"1
National Business
SCHOOL
OF JOLIET, ILLS.
6 nadstropje na Woodruff Bldg.
Se otvori 3.sept. 1912
in zvečer 4. sept. 1912
ki šteje več kot dvesto i Ce pri tem še vzamemo ne prošnje od vseh V: ponesrečene, za sirote, jone iti., bi morali pa
,v'j k- -n naš« delavske razmere. Delo se f* ! IfftikC <I6b> sedajni tas.
Predmeti: Knigovodstvo, stenografija, telegrafija in angleščina.
. M. Steed, vodja
silila se daj vprašanja
Chicago tel^fo" 264
rev' : Cf
delati se mora
J- j ;ia kf-t živina. Pretekli teden je želez-|mški prem i i- r.č' v kanalu, kjer se steka "1l!!' i iz mesta vi V: in dr.:ui <■ :lpa<llii ia a.,
■■bBBBdli
niki "neodvisnih" listov spreviditi, da je denar, ki ga bode papež morebiti dobil, prišel res v prave roke in "bode ravno skoz papeža prišel sirotam v prid. Le naj "neodvisni listi toliko po svoji moči storijo za sirote kot «tori sv. Oče in sploh katoliška cerkev, pa bode takoj znatno menj siromaštva v tej solzni dolini. Take pripombe, kakor jo je naredil dotični list, pa nas nehote spominjajo na Ju-deževe besede: "Zakaj se to mazilo ni prodalo za tristo denarjev in dalo vbogim? To pa je rekel, ne da bi niu bila skrb za vboge, temveč" — Jan-XII., 5, 6.
Kakor nam naznanjajo časniki, bode prihodnjo nedeljo v Clevelandu "manifestacija svobodne misli". Kakšna bode ta manifestacija, ne vemo; radovedni pa smo, če bodo "svobodo-mislici" zopet, kakor po navadi, korakali mimo naše cerkve sv. Vida. no to. Čeprav so toliko "napredni (?) ti ljudje, da ne pridejo v cerkev, ima cerkev še vedno nekako skrivno privlačno silo do njih, katero pokažejo pri vsaki priliki s tem, da "marširajo . če ne mimo cerkve, vsaj po bližnjici kje. To je še vedno dobro znamenje in upanje zanje.
Eden, Mont., 4. avg. — Gospod u-rednik! Prosim uvrstite ta moj skromni dopis v predale nam priljubljene" nega lista Ani. Slov.
Včeraj ob 5. uri pop. smo imeli tukaj nevihto, da takšne še ne ponimni izza veliko let, ne v starem kraju, ne v Zdr. Državah. Tako je bilo, da je bilo strah vseh prebivalcev. Kei strn ali poljski pridelki prav dobro kažejo, upanje pridnih farmarjev, mislili smo, da bode šlo vse v nič, pa vendar nam je ljubi Bog odpustil, ter nas varoval vsega hudega. Toča je padala V veliki množini, pa vendar ni naredila veliko škode, ker je bila pomešana z dežjem. Bog nas obvaruj še za naprej vseea hudega. Se bode letos pridelalo, tako da bode lahko vsak zadovoljen ter ponosen na svojo farmo.
Iz vseh krajev Z. Držav Ameriških čitam dopise, pa vsaki hvali svojo zemljo ter pridelke. Tudi jaz ne bo-dem molčal iz tega kraja. — V zadnjem dopisu sem omenil, da je bilo bolj mrzlo. Res, malokateri dan je toplomer kazal 60—70, a sedaj, knr so se začeli pasji dnevi, smo dobili tudi drugo vreme, namreč vročino, katere shio najbolj želeli. Tako imamo sedaj 90—95 poletne vročine. S to vročino je spet vse nanovo oživelo. Pšenica je sedaj v polnem klasju. Nekateri že žanjejo po nižavah; mislinv v štirnajstih dnevih bode tudi tukaj dozorelo.
Skoraj v vseh krajih Amerike so Slovenci bolj preskrbljeni v verskih
stnih stranišč, našel v v<»d| malo mrtvo dete, r ■."rojenčka ženskega spola, kamor ga ie prinesla voda. Dete je bilo dolgo 19 inčev. Nečloveško mater isčc policija. Naj zadostuje to : a dane,', sporočim drugič kaj več. Pozdrav vsem rejakom širorn Amerike.
Stari naročnik
Avguštin Gregorič, Box 710.
Seve;
•fiSSfi^K^K^S	lanaisftifi!
lžinska Zdravila se izdelujejo po znanih predpisih.
Milwaukee, Wis., 12. avg. — Dragi mi Am. Slovenec! Sprejmi nekaj vrstic v svoje predale iz naše slovenske naselbine Milwaukee. Nismo zaspali ne in ne. Prvo hočem sporočiti, da smo imeli dne 11. avg. lepo slavnost v nasi slovenski cerkvi pri Mariji Pomagaj na West Allis, sv. birmo. Cerkev je bila lepo okinčana s cvetlicami. Veliki altar Marije Pomagaj je bil ves električno razsvetljen. Tukajšnji Slovenci so se na dan sv. birme lepo odzvali v obilnem številu, dve katoliški društvi, sv. Jožefa in sv. Janeza Evangelista, katerega ud sem tudi jaz in s tem so pokazali veliko spoštovanje do višjega pastirja škofa in druge duhovščine. Vsa čast jim! Po sv. birmi se je pričela veselica. Srno se dobro zabavali.
Kar se tiče delavskih razmer, je še precej dobro. Vročine nismo tukaj imeli nobene; zadnje dni smo imeli bolj dež.
To naj zadostuje za danes, drugič kaj več. Prosim, g. urednik, da ja ne bote navrgli ta moj dopis; radoveden sem, bo li ta smuknil čez vaš stroj ali pa v koš; upam, da se bo koša ognil. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse moje prijatelje v Jolietu. Tebi, Amer. Slovenec, želim veliko dobrih naročnikov in predplačnikov in kličem: Z Bogom! Mihael Krevl.
Pueblo, Colo., 10. avg. _ Prihodnji teden bodo nasi sporni imeli spet en nov "špas". Srpski hrvač William Ni-nich se bo poskusil z nekim velikanom iz švedske. Eto brate, opet jednog našega junaka!
Odkar imamo pri nas "Commission government", te pare jako gledajo na vsako stvar, kot pr. na d. kot je rekla neka stara baba iz Gorjancev. Zdaj bodo hodili naši komisarji ge okoli gledat po dvoriščih, če si jc vsak pokosil plevel in divje rože, če ne bo plačal kazen, da bo več grošev za "graft".	__J. P.
Steelton, Pa., 8. avg. — Gospod u-rednik! Malo novif pride iz Steeltona, pa se bom jaz oglasil, ker je nas veliko Slovencev, pa so premrzli, da bi kaj sporočili v novine.
Umrl je Štefan Mavser. Rojen je bil v v Cerovcu pri Semiču v Belikra-jini. Tukaj se je pisal Štif Krašovec, ker je njegova bolja polovica hotela
Bolečina
kjerkoli — kadarkoli —kakoršnakoli je hitro olajšana in pre" gnana, ako se rabi
Severovo Gothardsko Olje.
(Severa's Gothard Oil)
Nadene se z drgnenjem ali pa z obvezami.
Cena steklenici 50 centov.
K
To pismo je prostovoljno pisano nam in vredno čitanja:
"Zahvalim se Vam za zdravila,	ki ste mi jih poslali lansk
leto. Popred ko sem ponucala	eno steklenico Severov eg
sen*
Gothardskega Olja so nie nehalp boleti noge. Sedaj - | zdrava in se Vam lepo zahvalim." — Mrs. Frances Kesn'k' , Toplar Bluff, Mo.
Severov življenski Balzam
(Severa's Balsam of,Life)
je podstava dobrega zdravja. Samo en popitek po vsak di za nekaj časa bo odstranil navadne nepravilnosti Pre nega ustroja, vrnil jetra in čreva v pravilen stan in zag° dobro zdravje. — Cena 75 centov.
Severova Zdravila prodajajo vsi lekarnarji. Glejte, da z' nosi nadpis SEVERA. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, PK
a
W. F. Severa Co. a0*
v-"	.	•	ffigh., j,	.j-;''.	' .	W
AMERIKANSKI SLOVENEC. 16. AVGUSTA 1912.
iz stare domovine.

[
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora je odpotovalo dne 23. julija 34 Slovencev, 37 Hrvatov in 70
\kedoncev; dne 26. jul. 35 Sloven-t« in 33 Hrvatov; dne 27. jul. 9 Slovencev, 70 Hrvatov in 20 Bolgarov. Iz Amerike se je vrnilo dne 23. julija 39 Slovencev in Hrvatov; dne 26. jul. 25 Hrvatov in Makedoncev; dne 27. jul. 14 Slovencev in 10 Hrvatov.
—	Preprečena pot. Dne 29. jul. sta se hotela odpeljati v Ameriko 1. 1893 v Stražnem vrhu rojeni in v Dobliče P- Crnom. pristojni Matija Kump in jeta 1893. v Blokah rojeni Anton Tro-»a, še predno sta zadostovala vojaški dolžnosti. Nakana se je pa obema ponesrečila, ker ju je tik pred odho-doin na južnem kolodvoru službujoči stražnik aretoval. Prvega je sprem-
/ Ijal nek rojak, ki je svoj čas že bil v vfc/meriki. Izročili so jih deželnemu
sodišču.
~~ Gradnja Belokranjske železnice, kr. železniško gradbeno vodstvo v govern mestu je razpisalo dobavo pritožno 70,000 macesnovih ali hrastovih Pragov in nad 34 kubičnih metrov posebnih pragov za premikalnice iz enakega lesa, in sicer do dne 16. avg. t. 1.
—	Rudokop na Dolenjskem. Iz Št. Kuperta se piše: Kakor vse kaže, se bodo mogoče povrnili stari časi nazaj,
je ljudstvo tudi doma zaslužilo £ak krajcar. Podjetnik J. Hofman iz teskega je začel na Hrastnem in Vi-nru kopati železno rudo. Sedaj gre še , Počasi, ker je treba še vse pripraviti.
na dež. glavarja in dež. predsednka, I istotako več samostalnih jfredlogov, n. i pr. za podporo po toči poškodovanim v žužemberškem okraju. Izvolil se je odsek 10 mož za deželne vodno-elek- j trične naprave. Meritve in .načrti ob Savi so dovršeni od Dovjega in Boh. jezera noter do Čateža pri Brežicah. Izvrši se še merjenje za uporabo Kr- j ke, Kolpe, Sore itd. Odobril se je za- j konski načrt vodovoda za občine Bled, | Gorje in Ribno, ki bo stal 650,000 K, 1 h katerim stroškom prispeva država 40, dežela 30 in udeležene občine 30 odstotkov. Nadalje se je vršila raz-' prava o dr. Lampetovem nujnem predlogu v varstvo združništva, ki naroča deželnemu odboru, naj posveča največjo pozornost obrambi ugleda in zaupanja zdravega zadružništva, naj po potrebi izda okrožnico na-' županstva in naj se da deželnemu odboru pooblastilo, da priskoči na pomoč zadrugam s prevzetjem deželnega jamstva ne- j omejeno glede svote, ako se prepriča, da iz prevzetega jamstva ne preti škoda deželi. Predlog sprejet. Potem je bil deželni zbor odgoden.
— Sramota! Celovški "Mir" piše v , zadnji številki: Naš narodni madež. , Slovenci imamo mnogo vrlin, za katere nas lahko zavidajo največji in kulturno najvišje stoječi narodi; imamo pa tudi ninogo, mnogo narodnih ma-
.Sgpikor se zatrjuje, bode železne rude 1 dosti in je tudi dobra. 10—14 delav '
cev na dan dela že nad en mesec. Vrh "rastnega so izkopali jamo naravnost v tla — tu bodo delali s stroji in vlekli zelezno rudo na plan in potem menda Po ozkotirni železnici do Bistrice. Ljudje so zadovoljni, posebno ker je g. Hofman videti »rijazen, in tudi upa-da bodo delavci primerno dobro Plačani. Saj v Ameriki ne bode treba
iskati
svoje sreče! O tem, kako se
bode stvar razvila, bomo še več poročali
—Dolenjske Toplice so postale zna-
daleč preko mej domače .dežele. To Je pokazal letušnj]-.začetek V5like„,sezi- 1 Je> kajti vsako leto prihajajo novi i 8°stje iz oddaljenejših krajev. Celo' svetovnoznani zdravniki so se pričeli, zanimati za dolenjske Toplice, ki jih 1 priporočajo i„ tudi sami obiskujejo,! er jim termalna voda, kakor tudi'pri-' azna okolica zelo ugaja. Kopališče'
P ZaI , Casa do ma'ega zasedeno. Kedfio vsaki dan pa prihajajo novi go-
. ter °dbajajo oni, ki so že dovršili svojo kopališko dobo, tako da Dol. ophce ne zastajajo daleč za drugimi vetovno znanimi kopališči. Je pa tuji tophsko kopališče pridobilo z dr.
° L lnk0 izvrstno zdravniško moč, tud'	3 Pr'zadevanju bo gotovo
1 to kopališče postalo svetovno-
2a ,e2e!ni davek na zasebno vino? kr 'zboljšanje finančnega položaja, iiikF6 dežele^PriP°roča dvorni svet- I "D • n pl- Šuklje v svoji brošuri lia rZa,yn' zbor kranjski in deželne fi-j i 2 "Ce vpeljavo deželnega davka na Prod-"0 vino, t. j. na tisto vino, ki se ' aja (izven "zaprte" Ljubljane), i na ,Cr .llkom. v množinah od 56 litrov j ■ stnerej	ga zavžije zasebnik iz la-
T^vl S'lranibe in ki je danes vsakega iavlT Prosto' Proti temu novemu ski od'°en° protestirajo vsi dolenj-I došlVln°gradniki- Iz Novega mesta je ga v ^rz°javka predsedstvu deželne-iiovZ 3 °d odbora Kmečke zveze za | b0rb-meŠki ,okraj- da v očigled težki tčst-' do'e"i&ega vinogradništva pro-lra proti vpeljavi vinskega davka.
Nadomestna deželnozborska vo-n0zt5 v Ljubljani. Nadomestna dežel-ta J0^3 volitev za anulirana manda
Poslane
na 24. sept
Tr^-°bčinske volitve
' . poročajo: Občinske volitve raj razred so se končale vče-Ne'n) f. ju"ja. Izvoljeni so bili trije cev Ji! U1 ,tr'j* Slovenci. Izmed Nem
ta LlR-a volitev za anulirana manda-ra,,° anca Reišnerja in Ribnikarja je zP'sana na 24. sent.
v Tržiču. Iz
gn . * ---- ------ --------
ner _ Prišli v odbor tovarnarji Gass-v«n'cc -lly in Globočnik, izmed Slo-čič i V- ^uPn'k Potokar, tovarnar Aha-'.']ženir Pollak. Izmed 18 odbor-r°dn pr'Pada osem S. L. S., na-tlldi onaPredni 5, nemški 5. Tako je obči,P° nckai stoletjih prišla tržiška a v slovenske roke.
laVciCuda° postopanje z domačimi de-^0r]Se .Vrši pri delu v Ljubljanici, bi jjant' Plačujejo, kakor se jim lju-drugf" akordant plača po 2 K 80 vin., rej0 Po 2 K 50 vin. Če štirje ne mo->n pr"0®4' tračnico, dolgo 10 metrov, os'j° pomoči, se delavce zapodi.
K^^Predek Slovencev v Kočevju. nja r kujemo, se vrše resna pogaja-iilnica,, "akupa hiše "Kočevske posojen J *5°čevju v svrho ustanovitve Vensk ?.ole* ki bo za naPredek sl°"
^rajue8.a življa v tako eksponiranem s,8Urno eminentnega pomena.
" 1tra^u2eln! zbor kranjski se je sešel ®mu zasedanju dne 23. julija. c» so stavili mnogo interpelacij
dežev, da se moramo pred tujimi narodi sramovati. Najgršega našega narodnega madeža, nemškutarstvo, niti ne omenjamo. Pač pa opozarjamo to pot na neki posebni narodni madež na slovenskih gimnazijah — upamo, da ne na vseh — ki nas pred drugimi narodi označuje kot otročji narod. In vendar pri tem narod nima nobene krivde, pač pa posamezne osebe. V rokah imamo gimnazijsko izvestje za slovensko gimnazijo v Novem mestu, ki pa se imenuje "Jahresbericht des k. k. Staatsgymnasiums in Rudolfs-wert". Da je gimnazija slovenska, do-' kazuje učni jezik, ki je v spodnji gim-' naziji slovenski. V razredih višje gim- i nazije se -poučuje veronauk v V., VI. in VII., matematika v V. in VI., naravoslovje v V., in VI. in slovenščina seveda v vseh razredih slovensko, drugi' predmeti pa v nemškem jeziku. Kljub temu pa ima gimnazijsko izvestjej nem j ško lice. Naravnost neodpustljivo pa je, če se hoče na vsak način, tudi proti | vsem nač«lom zdrave pameti, varovati -afijei-eliiQgi; "■ymprgfr. jcirikf) T-ikp. beremo v ocenjenem izvestju: ''Ustavo-' znanstvo avstro-ogrske države, Von Professor Dr. Viktor Tiller". Cela razprava je potem slovenska! In kaj takega trpijo na Kranjskem! Na Koroškem so Slovenci na Kranjskem strašno razvpiti kot nestrpni narodni radikalci — seveda čisto po krivici! Najpohlevnejši nemški krščanski so-cialec je v primeri z velikimi narodnjaki na Kranjskem pravi rogovilež!
—	Slovenski Sokol. Pod naslovom "Jugoslovansko Sokolstvo na zletu" piše zagrebški "Obzor" o praški vse-slovanski sokolski slavnosti med drugim takole: "Za Čehi je bilo na zletu največ jugoslovanskih Sokolov — o-krog 3000. Kot Sokoli v pravem smislu besede so nastopali samo Hrvati, Srbi iti Slovenci. Bolgari so bili bolj za dekoracijo... Sokolsko se je edino reprezentiralo samo hrvaško, srbsko in slovensko Sokolstvo. In tu je treba staviti Slovence na prvo mesto. Oni so najmanjši in najbolj ugroženi jugoslovanski narod, toda s sokolsko organizacijo, a zlasti s pojmovanjem vztrajnosti in discipline so prednjačili vsem. Sokol slovenski je najbolj e-dinstven in najboljši Sokol-na slovanskem jugu; ako ne po številu, pa vsaj po kvaliteti lahko tekmuje s češkim Sokolom. Ne samo sijajna zmaga v sokolski tekmi (Slovenci so si priborili prvo in tretjo nagrado v višjem oddelku), nego tudi njegovi nastopi ob priliki zleta to dokazujejo. O slovenskih Sokolih se v resnici lahko reče, da so vzorna narodna vojska po duhu in delih — in to izrazito napredna."
—	Smrtna kosa. Nadporočnik pri trainski diviziji Ignacij Jeršinovic iz znane rodbine v Črnomlju je umrl v Budimpešti.—Na Gočah je umrla učiteljeva vdova ga. Gabrijela Bezeg, roj Kraigher, stara 30 let, zapušča 4 otroke. — V deželni bolnišnici je umrl čr-kostavec Viktor Starin. — V Zapoto-ku pri Sodražici je umrl črkostavec Mihael Arko. — V Ljubljani je umrla ga. Alojzija Windischer, c. kr. davkar-ja vdova, mati dr. Franca Windischer-ja. — V Ljubljani so umrli: Sestra Leopoldina Ohaba, usmiljenka, 70 let; Ana Sajn, soproga bivšega restavra-terja na žel. postaji v št. Petru; Marija Čeme, bivša mesarica, 70 let; Štefanija Kralj, hči železniškega strojevodje, 20 let; Ana Maher, postrežnica, 59 let.
—Fran Ks. Trošt. Z Iga pišejo: Dne 18. julija popoldne izročili smo materi zemlji zemske ostanke nadučitelja Trošta. Velikanska udeležba pogreb-cev je jasen dokaz, da je umrl mož, ki je užival spoštovanje ne le v vojvo-dini kranjski, marveč po celi Avstriji, kjer najdeš slovanskega gasilca. Nad-učitelj Fran Ks. Trošt je bil rojen 1. 1860. v Vipavski dolini in je dovršivši svoje študije učiteljeval po raznih krajih, 1. 1888. pa se je stalno naselil na
Igu. Kot učitelj je bil na najboljšem glasu in vsled svoje odločnosti in ne-omahijivosti je vedno stal v prvih vr-1 stah učiteljstva. Največ popularno-' sti pa, si je rajnik pridobil na polju gasilstva. Od leta 1889., ko je ustanovil gasilno društvo na Igu, pa do svoje smrti je bil najmarljivejši gasi- j lec. Kot tajnik deželne gasilske zve-' ze je ustanovil na zdravi podlagi nad 30 gasilnih društev, katerim je po ve- j čini častni član. Leta 1897. je jel izdajati "Gasilca" in iz njegovih člankov | se zrcali njegovo temeljito pojmova- j nje vzvišenih ciljev gasilstva. Pogreba se je udeležilo nad 400 gasilcev v kroju, bližnja gasilna društva korpo-rativno, daljna pa po odposlancih.
—	Bivšega občinskega svetnika Ka-rola Megliča aretirali v Trstu. Že dolgo časa se je v tiralnici bliščalo ime bivšega ljubljanskega občinskega svetnika Karola Megliča, ki je bil, kakor znano, eden stebrov "Glavne posojilnice". G. Meglič je bil sicer natisnjen v tiralnici, gibal pa se je po Trstu popolnoma prosto, hodil se je celo predstavljat v uredništvo "Edinosti", na cesti je nosil sicer cesto črno obvezano	sicer pa je bil solastnik tvrdke Ferd. Niklsbacher, katere dopisnice je pošiljal tudi v Ljubljano. Ondan je bil prijet in prepeljan v Ljubljano na sodišče.
—	Pri novomeškem okrožnem sodišču je bil posestnik Škof iz Suhora, ker je svojo taščo pretepel, obsojen na 4 mesece ječe in 160 K za bolečine.
—	V levo oko nož. Fantje Martin Zabkar, Alojz Fabjančič in Jože Božič iz Sp. Aplenika so popivali v gostilni Gosenca v Ardrah pri Krškem
1 in se končno sprli. Kakor običajno, ! imel je tudi tukaj glavno besedo nož. Osuvali so se med seboj znatno. Žab-'kar pa je hotel biti kos tej vojski in je Fabjančiču zasadil nad levo oko nož in ga obdelal z nožem po glavi in o-klofutal tako, da mu je počil bobnič desnega ušesa ter je .oglušil- Žabkar se bo moral zagovarjati pred porotniki.
—	Obesil se je na skednju posestnika Jakoba Pogačnika v Logu pri Škof-ji Loki 261etni delavec Martin Brton-celj iz Bukovice, občina Selca. Brton-celj je bil znan alkoholik. Vzrok sa-moumora ni znan.
—	Na cesti umorjen. Pred dnevi so ponočevali v Mladatičih pri Mokronogu posestnikovi sinovi Franc Rus, Franc Zore in Franc Repovž. Okoli polnoči jim je prišel po cesti nasproti V'mcenc Žitnik iz Hrastovca. Omenjeni trije so ga takoj napadi in nekdo izmed njih ga je sunil z nožem v prsa, da je takoj mrtev obležal. Kdo izmed napadalcev je morilec, še ni do-gnano. ~
niki odvedli v zat>or k okrajnemu sodišču v Ptuj.
—	Spet .uboj. V Konjicah je po nekem prepiru z nožem zabodel rudar Anton Korošec, ki je zaposlen v rudniku v Radniški vasi, svojega tovariša Ferdinanda ZaJežnika, kateri je bil na mestu mrtev. Morilca so orožniki zaprli. • ;?
—	V tujini je hudo. Iz Šmartna ob Paki se piše:'Lansko leto se je podalo od tukaj v Merah na Južnem Tirolskem več falj'tjjv iskat zaslužka. Med njimi je bil tjidi 19 let stari mizarski pomočnik, Franc Resuik. Dne 15. julija pa so dobili starši imenovanega žalostno novico, da je njihov sin storil v tujini nesrečno smrt. V noči, od 14.. do 15. jul. so ga namreč neki tamoš-nji nemški pretepači umorili na grozovit način. Razbili so mu glavo, na vratu so mu zadali 5 centimetrov globoko rano ter je bil tudi po ostalem truplu poln ran, prizadetih po nožu. Po tem grofAem dejanju so ga vrgli v neko mlako, kjer so ga drugi dan našli njegovi rojaki, seveda mrtvega. Nesrečnež je šel iskat boljšega zaslužka v tujino, pa je našel žalostno smrt.
—	Maribor. (Sprememba posesti.) Gospod Rokavec v Mariboru je kupil na dražbi grajščino na Slemenu za 34,-(XX) K. Prejšnji lastnik je bil neki Schlumpf.
gih radi svojih čudaških nazorov in ekscentrične nravi. V svojih mladih letih je razsipal z denarjem kakor kak amerikanski milijarder. Tako si je n. pr. nekdaj naročil poseben vlak iz Milana v Gorico, v veseli družbi si je nekdaj s tisočakom prižgal smodko. Zadnja leta sta ga melanholija in srd do življenja spravila v norišnico. Bil je tudi pisatelj in čeravno trd Italijan, je spisal dva zvezka nemških poezij — ampak kakih!
— V Pulju so našteli 30,902 Italijana, 16,443 Hrvatov, 3524 Slovencev in 9046 Nemcev.
HRVATSKO.
|
ŠTAJARSKO
------$

—	Rezultat ljudskega štetja je celjske Slovence navzlic vsem krivicam, ki so se jim zgodile, vendar še zadovoljil. Dočim se je pomnožilo mestno prebivalstvo komaj za dobrih 100 duš, so Slovenci napredovali za več kot 500 duš. Veliko ljudi je došlo torej v Celju do spoznanja, da so slovenskega rodu. Ukradlo se je še vseeno 1000 duš, tako da bi v Celju moralo biti polovica Slovencev. Vendar pa jim bo zavest, da napredujejo, dala novih moči za nadaljno delo.
—	Zmaga. V občini Dragučeva pri Mariboru so pri občinskih volitvah zmagali zopet na celi črti Slovenci, pristaši Kmečke zveze.
—	Električna razsvetljava v trgu Studenice tik Poljčan. Govori se, da dobijo Studenice v kratkem električno razsvetljavo. To bi bilo res želeti ne samo v interesu tržapov, ampak tudi letoviščarjev.
—	Nemška zmaga. Pri občinskih volitvah v Peklu pri Poljčanah dne 25. julija so zmagali v vseh treh razredih Nemci s svojo nemškutarsko kandidatno listo. Imena Mohorič, Drofe-nik, Jurše, Bregar, Golob, Kolišek Stopar, Malič, Novosad in druga pričajo o čistosti germanske krvi izvolje nih občinskih svetnikov.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Stude-nicah pri Poijčanah Miha Orešič, p. d. Vrešiček, občeznani veseljak in humo rist dravinjske doline. — Pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža je umrl posest-
! nik in krčmar Anton Pajtler, brat č. g. župnika Iv. Pajtlerja. — V Laškem je umrl bivši posestnik Anton Terbovc, star 68 let. — V Mišjem dolu pri Sv. Lenartu nad Laškim je umrl župan Ferdinand Trupej. — Na Sevcih je u-mrl pri Sv. Marjeti Matevž Sluga, star 60 let. — Na Hajdini pri Ptuju je u-mrl znani posestnik Miha Štolc, mož izredno nadarjen, dober govornik in originalen slovenski pevec. — V Poljčanah je umrl veleposestnik Jakob Franc, star 81 let.
—	Uboj po sodnijski obravnavi. V Ptuju pred okrajnim sodnikom se je ondan vršila neka razprava med posestnikoma Gregorjem Obrano ter Jožefom Strelicem in njegovim sinom. Vsi so doma od Sv. Marka v ptujskem okraju. Obravnava se je nepovoljno končala za oba Strelica. 2e pred sod-nijskim poslopjem 3e je med temi tremi razvil pretep, katerega pa so mimoidoči preprečili. Ko 'pa so prišli domov, so si zopet skočili na cesti v lase. Oba Strelica sta Obranata tako poškodovala s poleni in kamenjem, da je eno uro aato umrl. Ubijalca so orož-
—	Letina bo na Spodnjem Koroškem jako dobra. Pšenica, rž, ječmen —vse je lepo in polno. Tudi sadje kaže. Mnogo se je nakosilo detelje in sena. TakE> se poroča z dnem 27. julija.
—Iz Turčije na Slovenskem. Uprav turške so razmere, ki vladajo na Koroškem. Kar si tu že vse dovoli vlada napram Slovencem, presega meje verjetnosti. Zadnji "Mir" poroča: "Uradna agitacija za Suedmarko". Kam plovemo v Avstriji, posebno pa še na Koroškem, dokazuje reklama uradne "Klagenfurter Zeitung" za "Suedmarko". V štev. 163. z dne 21. julija je objavila sledečo reklamo: "Jutri od obeh podružnic "Suedmarke" in nemškega "Schulvereina" prirejena ve lika ljudska veselica pri 'Schtosswirtu' obeta postati prava ljudska veselica. Veselični prostor je podoben "Wur-stelpratru" (to je pa res dobro povedano! Ured.), zlasti za mladino in naše malčke je dobro preskrbljeno. Od dveh popoldne naprej avtomobilna zveza od Kardinalskega trga do Žrel-ca." —■• Uradno glasilo c. kr. deželne vlade, ki bi bila poklicana, blažiti narodne boje in zabranjevati nemško-nacionalno-protestantovske prireditve na slovenski zemlji vabi na tako prireditev celo — otroke. Seveda bi radi shujskali pol Celovca na "Suedmarki-no" veselico v Zrelcu, da bi utrdili žrelsko trhlo nemškutarijo ter jo še bolj zaslepili. Če bode avstrijska vlada še nadalje tako uradovala ali vladala, potem se ne bo čuditi, če postanejo vsi Slovenci jugoslovanski republikanci, dasi je cesar menda nedolžen pri tem "vladanju".
—	Delavsko društvo v Celovcu je priredilo dne 3. avgusta 1912 velik delavski shod v dvorani pri Tiabesinger-ju. Ustanovilo se je okrožje Jugoslovanske strokovne zveze za Koroško.
—Imenovan je kanonikom v Gospa-sveti častiti gospod Jožef Ogris, pre-fekt v knezoškofijskem Marijanišču.
PRIMORSKO.

—	Blagoslovi Amerike. Na Hrvaškem se redno dogajajo detomorstva onih žena, katerih možje se nahajajo v Ameriki. Tudi minole dni so odkrili dva detomora v okolici Gline; ene osumljenke mož se je pred kratkim vrnil- iz Amerike, a ko je videl, kako je z ženo, jo je pustil in se naselil v drugi vasi. Ko je prišel čas, si je hotela pomagati z detomorom; zločin je pa hitro prišel na dan in potem so jo zaprli.
—	Hrvaška na evharističnem kongresu. Iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Istre se je prvotno prijavilo nad 4500 udeležencev evharistič-nega shoda. Ko se je pa izvedelo, da se bo kongresa udeležil tudi kraljevi komisar Čuvaj kot gost v kraljevi lo-
je večina odpovedala udeležbo. Le nekaj nad 1200 oseb iz omenjenih dežel se bo udeležilo kongresa. V vseh hrvaških deželah se je izdala parola, da se nihče ne udeleži kongresa, če se ga bo udeležil Čuvaj.'
—	Liška železnica. Z deli pri zgradbi liške železnice, ki bo vezala Avstrijo z Dalmacijo, so pričeli 22. julija. Kakor znano, bo ta železnica zvezana z belokranjsko železnico ter bo vodila preko Karlovca, Ogulina in Gospiča v Knin v Dalmaciji. S tehničnimi deli so na odredbo ogrske vlade pričeli dne 22. m. m. pri Ogulinu. Ta dela bodo do srede avgusta meseca dovršili do deželne meje. Z grajenjem železnice same bodo pri Ogulinu pričeli dne 1. oktobra. Do konca marca 1913 bodo dela ob celi progi v polnem teku. Ob začetku zgradbe bo zaposlenih 1000 delavcev, a se bo to število istočasno z napredovanjem dela zvišalo na 20,000. Kralj, komisar Čuvaj poživlja oblasti, naj na-to dejstvojDpo-zore prebivalstvo in tudi izscljence.
Johti Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s ČaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
BAR 4 CAFE,*
Josip Klepec
javni notar, N. Chicago St., Joliet, 111.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, do-n.ača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar,
JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet
Postrežba izborna— prav po domače
403 N. Chicago	TftT Tprr
vogal Cass Sts.	.....JUlilJiil
GEO. UKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J 0LIET, ILL
\
|llllllliniilllllllllinillllllllUHIHHtHIIIININHIHlUinHHIIinill
| Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
i mojo gostilno
= i kjer boste najbolje porieeieni. = Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
H Ruby and Broadway JOLIET ^IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllHIIIIIIUIUIUinitHiytHtHIMIIHHHIflin
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »roje
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
slovenski gostilničar Cor. Ohio in State Sts. • Joliet, 111.
—	Slovensko šolstvo v Gorici.. Od 7000 učencev in učenk, ki obiskujejo najrazličnejše goriške šolske zavode je 3000 Slovencev. Od teh se je vpisalo v zavode društva Šolski Dom 1516 učencev in učenk. Društvo Šolski Dom vzdržuje v Gorici 3 otroške vrtce (211 vpisanih), petrazredno mešano ljudsko šolo v Malem Domu (253) petrazredno deško vadnico v Š. Domu (257), istotam šestrazredno dekliško vadnico (368), pripravljalnico za srednje šole (55), pripravljalnici za izobraževališča (101), žensko obrtno šolo v Novem Domu (108), moško o-brtno-nadaljevalno šolo istotam (163). Res lepi vspehi! In vse to s samimi prostovoljnimi doneski!
—	Roparji odvedli in razmesarili dekle. V Rovinju se je dogodil dne 22. julija grozen zločin. Neznani roparji so pri belem dnevu udrli v sredi mesta ležečo hišo bogatega posestnika Masola, potegnili iz garaže avtomobil ter posadili vanj 241etno lepo hčerko Masolovo, nakar so se v divjem diru odpeljali. Na številne za-
I sledovalce so streljali z revolverji. ! Drugega dne pa so našli v bližini ne-I ke gostilne grozno razmesarjeno tru-I plo dekleta. Preiskava je dognala, da so jo zločinci onečastili. Policija je mnenja, da je bil zločin izvršen v maščevalnem namenu.
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl absolvirani iurist Gustav Marušič. — Pri Sv. Antonu pri Kopru je umrl g.
i Ivan Križman, star 58 let, velik ljubitelj petja in glasbe; njegov najstarejši sin Josip je župni upravitelj v Tinja-nu. — V Trstu je umrl soustanovtelj in odbornik "Čitalnice" pri Sv. Jakobu Angelj'Bizjak, c. kr. pismonoša.
—	Umrl je v Gorici Kari Haupt-inann-Albertini, znan v goriških kro-
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, III.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite t slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago 9ts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewing Company.
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, III

Mestna hranilnica ljubljanska
v LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1110 je imela 564 MILIJONOV VLOGE znaiajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD M l MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \% br« vsakega odbitki
Za VARNOST denarja jam« REZERVNI ZAKLAD STROGA KO*. TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • nem avojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za Sata vejike — je IZKLJUČENA.
Denar poiiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI 1*S-KI zahtevajte odločno, da ae Vam polije denar le na "MESTNO HSA> NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako dn«o ramo "iparkaao". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI kanU mo za Vaa denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČKOI
AMKRTKANSKI SLOVENEC. 16. AVGUSTA 1912.
Amerikanski Sloyenec
Ustanovljen' 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899. 813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
prijatelj Cezarjev, krmil svoje svinje vzdrževati sanatorij ičist. Malo stain svoje ribe se živimi sužnji! Modri- novanje v sanatoriju bi bilo odločeno jan Aristotel je učil, da je suženstvo zanje.
opravičeno; Platon je menoval sužnje Vse velike podporne organizacije ljudi nižje vrste, Caton je priporočal, drugih narodnosti ima«) sanatorije za naj stare in onemogle sužnje umore, pohabljence in neozdravljive in uboge ker so državi in skupnemu blagru le bolnike, zakaj ne storilko mi ničesar v škodo. O blažena vera Gospodova, za revnega, bolnega, pohabljenega in ki si odpravila suženstvo! Jezus je oni, neozdravnega brata trpina, ki si ne ki je razglasil novo zapoved rekoč: more več služiti vsakdanjega kruha. "Novo zapoved vam dam, da se ljubite ki je brez denarja, zdravja, prijateljev med seboj!" — Ta zapoved ljubezni in sorodnikov? Ali ga naj š.' nadalje je izbrisala zoprno razliko med Gr- pustimo v bolečinah in iranju kom, Rimljanom in j udom. Ta zapo- gladom?! O, to je okn	VI i. ki
ved je človeštvo učila, da so vsi ljudje smo zdravi in kr. pki. kie . n: t bra-eno v Jezusu Kristusu. Ko se je raz- tovska ljubezen - , .,'u-ie i.boge-širilo krščanstvo po rimskem mestu, ga, bolneg in po! ..	delavca?
tedaj se je začelo novo doslej nepo- Pričnimo ,t ;:av<-» ,.ikoj, in ni-znano življenje. Rimljani, ki so se v karte samo . ■> >: i o njem! Pozivam svoji krvoločnosti doslej veselili kr- vse slovensk časopise, delavce in vavih in morilnih iger v amfiteatru, so predsednike raznih podpornih organi-
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik	John Grahek začeh pobirati od gladu onemogle suž- zacijj da takoj kaj ukrenejo in rešijo
nje po ulicah rimskega mesta in kr- to najnujnejše vprašanje.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
DR. MARTIN J. IVEC.
NEKAJ ZGLEDOV.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska
tiskarna.
^SliirSE^
ščanske rimljanke so pobirale od brezvestnih mater zapuščene in zavržene dojenčke. Ali bi bila mogla sama človeška pamet, premagati predsodke, ki so vsled človeške sebičnosti vladali
tisočletja? Ali bi bilo samo človeško Chicago — (Nov sanatorij.) Stav-srce brez Jezusove vere sposobno vi- b'šče se prične kopati' ta teden za sa-deti in gledati v nesrečnežu, trpinu, ali natorij, ki ga namerava zgraditi na bolniku podobo božjo! — "Gospa," — severozapadni strani "Jewish Con-tako so rekli zdravniki sv. Frančiški sumptive Relief Society". (J. A. M. Chantalski—"vi se bote s tem, da ve- A- f dne 13. jul. t. 1.) dno strežete gobovcem, sama okužila." | New York City — (Domovanja za Svetnica pa je odgovorila: "Jaz se pijance in jetične.) V posebni seji družili gob ne bojim, kakor le gob proračunskega odbora mesta New greha." — V neki bolnišnici v Parizu ■ York se je odobri la dovolitev $75,000 je ležal nevarno bolan turk. Sestra za nakup farme 840 akrov v okraju Legrace je silila bolnika naj vzame Orange v svrho ustanovitve sanatari-zdravilo. Turka je pa to tako razje- j Ja za pijance in jetične. (J. A. M. A. žilo, da je zgrabil steklenico in jo vr- , z dne 3. t. m.)
gel redovnici tako silno v obraz, da jo | Maryland — (Dovolitev za državni je oblila kri. Komaj pa je minula ura , sanatorij.) Zakonodajstvo je dovoli-in že je stala pri bolniški postelji ista
usmiljenka in je prijazno nagovorila bolnika. Ves začuden se vzravna bolnik in vpraša redovnico: "Povej mi, kdo te je naučil toliko potrpežljivosti?" Sestra pa mu je pokazala sv. križ iri mu je rekla: "Glej, ta-le!" Ves navdušen je vskliknil bolnik: "Ako je temu tako, tedaj postanem tudi jaz kristjan."
Ali najdemo kako zlo, kako nesrečo, kako bolest, kateri bi ne bila skušala odpomoči krščanska ljubezen? Ljubezen do bližnjega se ne zmeni za vroče ali pa nezdravo podnebje, za nalezljive in ostudne bolezni: Da bi reševali sužnje, je vstanovila ta ljubezen red •trinitarcev, da bi sprejemali popotnike. red bernardincev, da bi stregli bolnikom, red usmiljenih bratov in sester.
Ali more toliko vspeha pokazat: človekoljubje brez Kristusa? i" ,.ko-ljublje.je zgolj človeška čedno.-, in se ne more vkoreniniti globoko v človeškem srcu brez vere. Nehvaležno?* io že prestraši in nepotrpežlji .t b eda je že vzame vsak pogum. 'tiri, ' a-tera doprinese človekoljubi. i ni vkoreninjeno v veri, so podob, a delom in dejanjem farizejev, ki so daleč na okoli bobnali. kar so dobrega -rili. Človekoljubje brez vere odp e res morda roko trpečemu br ru. pre pa srca. Človekoljubje i pomaga in tolaži morda človt . v nj ■ govi telesni bedi, ne poto .ži ga p. v njegovi dušni potrebi.
Ako tedaj ljubimo svojega bližnjega in ako hočemo, da bo to človekoljubje res resnišno in trajno, ljubimo . svojega bližnjega zavoljo Boga! Le Iz mej vsili dokazov'o resničnosti ijube2en, ki meri na Boga, ki ima v
Bogu svoj cilj in svoj" vzrok je prava ljubezen, ki rodi zlate sadove za čas in za večnost.
REV. JOS. POLLAK.
	CERKVENI	KOJ-EDAR.
18.	avg. Nedelja	Helena, kraljica.
19.	" Pondeljek Ludovik Tol. šk.	
20.	" Torek	Joahim, oče M.D.
21.	Sreda	Ivana Frančiš. d.
22.	" Četrtek	Timotej, muč.
23.	" Petek	Filip Ben. spozn.
24.	" Sobota	Jernej apostol.
ČLOVEKOLJUBJE BREZ KRISTUSA.
(Nauk za dvanajsto nedeljo po binkoštih.)
in božanstvu krščanstva je najjasnejši njegov nauk sam. In res, neverniki, ( ki se- zaganjajo v čudeže in prerokbe j j in jim odrekajo v svoji zaslepljenosti vsako verodostojnost, morajo vendar prjpoznati, da je Jezusov nauk nad vsemi drugimi nauki vzvišen in da je res v polni meri sposoben poboljšava-ti, spopolnjevati in posvečevati človeštvo. Izmed vsih naukov Kristusovih pa je najvzvišenejši nauk in zapoved o ljubezni. Ako premišljujemo evangelij, katerega nam danes bere sv. cer-
KRATEK NAČRT ZA SLOVENSKI SANATORIJ V AMERIKI.
Naprava stalnega in uspešnega sanatoria ali nekakega zavetišča za onemogle in sirote se da lahko doseči samo po združenem delovanju vseh slo-
riki, sicer se po mojih mislih to podjetje popolnoma izjalovi ali ponesreči.
kev, tedaj moramo pripoznati, da je v | venskih podpornih organizacij v Ame-priprosti priliki zapopaden občudovanja vreden nauk, ki je sposoben pre-
roditi človeštvo. Gospod nam veleva j Ce vzamejo stvar v roko K. S. K. J., v današnjem evangeliju ljubiti vse lju-1 J. S. K. J., S. N. P. J. in Dr. sv. Bar-di in nas uči, da je naš bližnji vsak bare, je uspeh zagotovljen.
Moj načrt bi bil sledeči: Vsaka or-
človek, prijatelj ali sovražnik, rojak ali ptujec, bogat ali ubog, znanec ali neznanec. Sovražniki Jezusove vere se pa trudijo, da bi omadeževali tudi
ta prekrasen nauk in hočejo ga nado-
■ • . i :...........-1----1...
lo $100,000 za nova poslopja državne pa sanatorija za jetične v Sabillas-villu. (J. A. M. A. z dne 6. apr. t. 1.)
New York City — Zaseben sanato-Hj za $200,000 namerava zgraditi združba Montefiore Home za kronične invalide aH opešance. (J. A. M. A. z dne 27. jul. t. 1.)
Colorado—(Krščanski sanatorij nameravan.) Skupina coloradskih profe-sionistov in trgovcev namerava ustanoviti velik sanatorij v Denveru, ki se ima imenovati "The Christian Sanatorium". Podjetje bo stalo najmanj $1,-000,000, bo versko v svojem vodstvu in protestantsko v svojem veroizpo-vedanju. Dr. Henny S. Keve iz Los Angelesa, Cal., je zasnoval načrt, ki baje ne bo organiziran za dobiček. (J. A. M. A. z dne 13. apr. t. 1.)
New Jersey — (Bolnišnica za vojaški dom.) Zakonodajstvo je sprejelo nasvet zakona, s katerim se dovoljuje $50,000 za bolnišnico v newjerseysSem "Soldier's Home" v Vinela: .u (.T. M. A. z dne 20. apr. t. 1.)
Texas — Državni sanatc : i berkulozne v Carlsbadu, ki j stal 370,-000, je bil 'formalno posveč > d: 2/ junija 1912. (T. A. M. A. z :e t. 1.)
Illinois — Letno zborova	iž-
be "The Chicago-Winfield '	lo-;'
sis Sanatorium" se je vršilo , », i dne 23. maja. Poročilo je j : >, da je bilo dnevno povprečno š;« - i •• bolnikov 69 in da so znašali izdati-- za vsakega $1.19 na dan. (J. A. M. A. z dne 22. jun. t. 1.)
Louisiana — Pogodba za zgradbo sanatorija sv. Frančiška v Monroe se je odobrila dne 5. junija. Stavba in oprema bo stala $75,000. (J. A. M. A. z dne 22. jun. t. 1.)
DR. MARTIN J. IVEC.
■toliko vsotico na izvolitev kaceg; predsednika.
Razširja se poročilo morda v svrho da se obrne pozornost na preprostosi prejšnjih ekspedicij. v primeri z izrednimi stroški modernih izsledovalnil potovanj. Številke so dragocene s tega stališča. Pa vendar niso pravične moderni ekspediciji, kajti Kolumbova
kspedicija je bila opremljena času primerno, baš kakor je moderna eks-y. ' .ija.
.-Lolumb se ni pritoževal čez opre-uio. Imel je vse instrumente, ki jih je bilo dobiti ne glede na ceno. Njegove ladje so bile tako dobre, kakor povprečne ladje njegovih časov. 2i-vežna zaloga je bila prav taka, kakor živežna zaloga drugih ladij. Njegovi mornarji so bili najeti zaradi njihove sposobnosti kot pomorščakov, in niso bili nabrani tako, da bi se štedil denar. Ko bi bil imel mnogo več denarja, bi mogel imeti samo več ladij; pa ne mogel bi biti bolje opremljen.
A kdor misli, da stane odkritje Amerike samo nekaj več nego sedemtisoč dolarjev, on ne ve, koliko stane do-sežba kake dotlej nezaslišane stvari. Pionir v slehernem področju plača visoko ceno — navadno, in v Kolumbovem slučaju gotovo, svoje življenje.
Vsakdo, ki se vnema za kako idejo, mora plačati zanjo, pa naj se ideja posreči kakor Kolumbova, ali končno izjalovi. Celo človek, ki se vnema za kako politično idejo, plača veliko zanjo, in nekatere politične ideje, ki so pomagale preosnovati svet, so poslale svoje pospešitelje v ubožnico ali pa v samoto potrtih src.
Samo Krištof Kolumb je vedel, koliko stane odkritje Amerike. Ti stroški se niso mogli preračuniti, ko je veliki mož zatisnil svoje oči zadnjikrat pred nehvaležnim svetom, ves obubožan, potrt na duhu, z izmučeno dušo vsled nehvaležnosti drugih, ampak v zavesti, da je izvršil največje i odkritje vseh vekov.
Pravna in notarska pisarna
220*4 GROVE STREET
MILWAUKEE, WIS.
PRAVNOVELJAVNE, KONZULARNO POTRJENE LISTINE,
kakor: pooblastila, pobotnice, izjave, kupne pogodbe, etc. SODNE IN IZVANREDNE STAROKRAJSKE ZADEVE. (Tožbe, pritožbe, razne prošnje na sodne in politične oblasti.) DEDŠČINE IN DRUGI ZAHTEVKI se iztirjajo vestno in v najkrajšem času.
Kdor ima opraviti z VOJAŠČINO, naj bi se v svojo korist obračal
vedno le na podpisanega. Priporočam se
IVAN KAKER,
b. uradnik c. in kr. generalnega konzulata chicaškega.

Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
*	IPiite "Ellc Brand" pivo 1
•	Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
V Združenih Državah je sedaj okoli 23,000,000 konj.
Na Francoskem je bilo lani 742.114 porodov in 776,983 smrtnih slučajev.
Tovarniški izdelki Združenih Držav leta 1909. so bili vredni $20,767,000,000, in število zaposlencev je bilo 7,678,578.
Vrednost letošnje letine v Združenih Državah se ceni na $9,033,966,000, približno $617,000,000 višje nego lani.
Kr.	- v Massachusettsu
hoče s ;i> ul) 'co prodati, ko je stala let« ni p. a .a. To pa mora biti blagoslovljena i.-ajina.
VAŽNO ZA POTUJOČE DRŽAVLJANE STRIC SAMOVE.
Iz vnanjih dežel semkaj se povra-čajoči državljani Združenih Držav si lahko prihranijo vsako nadlegovanje po priselitvenem oblastvu v pristanu nevvjorškem in drugje, če pri dosegi svojega listka za povratno vožnjo natanko in pravilno naznanijo svojo pristojnost' ali pripadnost deželi svobodnih in hrabrih. Priselitveno oblastvo je dalo namreč napraviti za državljane posebne tiskovine, ki se pošiljajo a -genturam parobrodnih družb, in v ka-
ganizacija naj osnuje poseben reserv-ltere se vpiše vsak državljan ob njego-ni ,klad za sanatorij. Vsak član bi: vem povraiku, če naznani agenturi pa-moral prispevati 5 ali 10 c mesečno za robrodne družbe v inozemstvu pred-ta sklad. To ne bi napravilo velike! pisane podatke o svoji pristojnosti, luknje v žepu nikomur. V kacih treh , Ob prihodu v pristanišče ga potem
mestiti s tako imenovanim človeko
ljubljeni. Nauk o človekoljubju je sam 'ali štirih letih bi se nabrala potrebna ' priselitveni uradniki, ki pridejo pri
na sebi jako lep, toda mogoč je le tedaj, ako sloni na temelju krščanstva. Brez krščanstva pa je človekoljubje le malo vredno.
Človekoljubje, o katerem sanjarijo, oni ki nočejo pripoznati Kristusa ne prihaja iz družili nagibov, kakor le iz našega razuma in sočutja našega srca. Zgodovina vsih- stoletij nas pa uči in nam dokazuje, kako sebičen je vsled pokvarjene svoje narave človek. Tudi sočutje, katero občutimo s trpinom, je samo od sebe jako spremenljivo in minljivo. Danes se nam n. pr. kdo smili in v^e bi radi storili zanj, jutri se pa zanj morda niti ne zmenimo več. Zato pa pri največjih paganskih mo- za vsakega stanovnika v sanatoriju na
vsota, da bi se pričelo s približno $150, kvarantini na krov, puste skozi brez m\ to se pravi, pričelo prav. Dobra vsakega nadlegovanja. Državljani, ki farma bi se morala potem izbrati, z! "e naznanijo predpisanih podatkov dobro rodovitno zemljo, v primernem' pred svojim vkrcanjem, se vpišejo v podnebju, tako da bi se letina ne izja- druge ladijske zapisnike, in posledica lovila vsako leto. To bi stalo kacih je, da jih ob njihovem prihodu prise-$75,0(0. Potem bi stala gradnja po- litveni uradniki izprašuiejo. Torej je slopij najmanj $75,000 z moderno o- od državljanov samih odvisno, ali «e premo.	I hočejo ob svojem prihodu nenadlego-
Odbor petorice (5 mož) naj bi ime- van i izkrcati ali ne. novala vsaka organizacija. Ti odbo-j	~~
ri naj bi se poleni sestali, da določijo kraj in potrebno vsoto izdatkov. Ko se odborniki sporazumejo, se ima iz- j dati charter in oskrbeti inkorporačija.! Tekoči stroški ne bi znašali nad $1.20 odkritje Amerike samo $7,500, to se
KAJ STANE ODKRITJE AMERIKE.
Mnogo se piše o poročilu, da stane
dan. Jaz mi Predsednik razposlal okr z vprašanjem ustanovi tak tudi Voljni
i m. da mnogo manj. sake organizacije naj bi žnice vsakemu društvu ali so zadovoljna, da se •anatorij: če so, ali so prispevati mesečno za ta
drijanih ne najdemo nikjer, da bi bili orii učili in zapovedovali ljubiti svojega bližnjega. Modrijan Seneca imenuje usrrjMjeriost celo napako.. Da Človeštvo pred Kristusom ni poznalo prave ljubezni do bližnjega, nam priča tudi suženstvo. Kljub temu, da so v vedah silno napredovali Grki in da so si z močjo svojih armad Rimljani podjarmili celi svet, kljub vsemu vtUia-njfemu blišču in napredku najdemo po celem svetu suženstvo, v katerem so se trpinčili po božji podobi vstvarjeni ( trebne uslužbence, ljudje hujše nego živali in niso imeli Redovnice (nune) bi bile najcenejše prav nobenih pravic. Pomislimo, da in najboljše strežnice. Skrbeti bi moje v mogočnem Rimu bogatin Polio, j rale za kuhinjo, streči bolnikom in
načrt. To 'bi si« lahko za če ali pa bi konvencija odločila stvar.
Sanatorij ali zavetišče bi upravljal odbor ravnateljev (direktorjev), za-stopajočih vsako bratsko organizacijo. Ta upravni odbor bi najemal vse po-
pravi. da stane toliko vsa oprema, ki je bil z njo založen Krištof Kolumb. Ampak pravilno pač ni, določiti stroške za njegovo podjetje tako natanko po dolarjih in centih, zlasti če se ne poudari, da je odnosna razlika med dolarjem sedaj in kar bi bil vreden takoj, tedaj.
Sedemtisoč dolarjev je bila grofov-ska vsota pred štiristo leti. Morda je bilo težje za Kolumba spraviti skup ta znesek, nego bi bilo za kacega znan stvenika dobiti štiri milijone dandanašnji Nihče razttn kraljevske rod^ bine ni mogel toliko potrošiti za negotovo podjetje, dočim dandanes vsako številce ljudi na cesti lahko stavi
Stoletnica Napoleonovega pohoda na Rusko. Praznovanje stoletnice Napoleoni ... , da na Rusko leta 1812 se vrš P ' rburgu 25. avg. t. 1.
V koi ■	ke zbornice je iz-
■avil bav	io ji minister, da ta-
ko Bavarska kakor tudi Prusija načelno ne bosta potrjevali socialnodemo-kraških županov.
Pisalni stroj v sc*Iilnici. Glasom u-kaza avstrijskega pravosodnega ministrstva se bodo pri sodnijskih razpravah vpeljali pisalni stroji. Tudi zapisniki se bodo pisali na pisalne stroje.
Sultan hoče zdaj udariti malega Črnogorca. Vzv išeni vladar osmanske države naj nikar ne pozabi, da ima Črnogorec dva velika brata, Italijana in Rusa, ki mu prejkone priskočita na pomoč.
Le te pikne čebela, nikar ne primi žela s prstoma, da je odstraniš, nego izpraskaj je z nohtom. Na želu tiči strupni tnehurec, ki se koj izlije v rano, brzko poizkušaš prijeti želo s prstoma.
Republikansko gibanje na Ogrskem. Iz Budimpešte se poroča, da je oblastvo prepovedalo ustanovni shod republikanske stranke v Makou 8. septembra, ker bo takrat bival tam prestolonaslednik. Sploh se pa na Ogrskem zelo močno razvija republikansko gibanje.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje reke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, naisibo za uloge;ali pa za čekovni ali trgovski promet.
nl"čanio 3' obresti na vlogah, rst > tional Bank
Cor. C UUUn o and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.

JOUCTJU.
FINO PIVO V STEKLENICA?.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones
26-
Evhanstični kongres na Dunaju. Na evharistični kongres na Dunaju bo prišlo pod vodstvom grofice Henrije-te Chotek, sestričinc knjeginje Zotije Hohenberg. soproge avstr. prestolonaslednika, 10,000 Slovakov iz Ogrske, ki se bodo pripeljali v 25 posebnih
vlakih.
Olimpske igre. Pri olimpskih igrah v Stockholmu so dobili največ nagrad Amerikanci in Švedi. Amerikunci so dobili 25 jirvih, 17 drugih in 20 tretjih nagrad, Švedi pa 27 prvih, 21 drugih in 15 tretjih nagrad. Avstrijci niBO dobili nobene prve nagrade, dve drugi in dve tretji.
Koliko zasluži Caruso. Iz New Yorka poročajo: Najvišjo gažo, ki je bila kedaj plačana opernemu pevcu, dobi baje Caruso v prihodnji sezoni v Buenos Airesu: Kakor poročajo, dobi za 12 predstav po 7000 dolarjev, zamo-re pa nastopiti še večkrat, ako se mu zljubi. Tukaj dobiva po žimi na mesec po 100,000 dolarjev gaže v operi in 50,000 dolarjev tantijeme pri gramofonskih družbah. Poleg tega si v poletnih mesecih lahko zasfuži še lepo svoto v Evropi, tako da ima na ieto dohodkov, da sam ne ve koliko. >

ZEMLJA!
40 akrov iste za $600 — z positivnem jamstvom, da boste zadovoljni, ker plačate kakor hočete medtem ko na farmi mirno in lep° živite. Damo vam: Rodovitno prst, prijazno podnebje, čisto i zdravo vodo in svobodo — vstran od tovarn in rudokopov.
Tu rastejo najfinejša jabolka in črešuje na svetu; krompir sam vas obogati tekom 4. let. Letos se na kosi 2'/j do 3 tone sena na akrt' Oves in rž, ječmen in sladkorna pesa, kažejo posebno dobro	;
Damo vam—Square Deal.
ILLINOIS-NOltTHWEST COLONIZATION <<>•
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL'