PRIMORSKI dnevnik J« zbčoI izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-br® 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-*kal v tiskarni «Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebu- * od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. •baja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini w?iani Partizanski DNEV-NlK v zasužnjeni Evropi. primorski Ml dnevni] TRST i m m nn r«?g w Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 278 (11.694) Trst, sobota, 26. novembra 1 Sklenjeno jubilejno srečanje mešanih zbornic Italije in Jugosl Koristni napotki za razvoj višjih oblik sodelovanji na obmejnem področju in med obema gospodarstvoma Pogovori med ministroma za zunanjo trgovino Bojaničem in Caprio, ki sta tudi posegla v razpravo Capria sprejel delegacijo SDGZ Po srečanju z zveznim sekretarjem SFRJ Bojaničem so se Predstavniki SDGZ včeraj sesta-" z italijanskim ministrom za zu-nanio trgovino Caprio. Med razgovorom, ki je potekal v prijaz-nem in sproščenem vzdušju so * as topnimi združenja obrazložili Ministru Caprii strukturo in vlo-8o SDGZ ter glavne smernice gospodarske usmeritve in prizade-Vani zamejskih Slovencev. Razgovora z obema ministro-tn‘i sta potrdila vlogo SDGZ kot aktivnega povezovalca gospodar-skih tokov med državama in važ-dejavnika v deželni gospo-^ki stvarnosti. NA 3. STRANI TRST — S soglasnim izglasovanjem sklepnih resolucij se je sinoči sklenilo dvodnevno jubilejno srečanje mešanih zbornic Italjug in Jugital, ki ga je označevala poglobljena in zavzeta razprava o skupnih ekonomskih perspektivah Italijo in Jugoslavije in je obrodilo vrsto koristnih napotkov za uvajanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja, s posebnim poudarkom na utrjevanje in razvoj izmenjav ob meji. Včerajšnjemu zasedanju sta dala poseben pomen govora zveznega sekretarja in ministra za zunanjo trgovino Bojaniča in Caprie, ki sta se nato zadržala s sodelavci na daljšem skupnem sestanku (na sliki). Na srečanju je bila vidna vloga zastopnikov SDGZ. NA 3. STRANI Sklepne resolucije Dvodnevno zasedanje zbornic ITALJUG - JUGITAL se je zaključilo s sprejetjem resolucij, ki so jih pripravile tri delovne skupine. Prva, ki jo je pripravila skupina za trgovinske izmenjave je razdeljena na devet točk; v njej se poudarja posebna važnost povečanja izmenjav med o-bema državama; opozarja se tuj nujno oportunost in v kakšnem primeru na potrebo, da pristojne javne oblasti z obeh strani meje sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo začasnih zaprek, ki zavirajo hitre izmenjave; poudarja se, da v procedure o izmenjavah ne bi smeli vključevati razne (poleg že predvidenih) omejitve; ugotavlja se, da se je obmejna kooperacija v zadnjih letih močno okrepila, ni pa še dosegla stopnje, ki bi odgovarjala interesom in možnostim obeh strani; potrjuje se važnost zahteve po ustanovitvi mešane komi sije za gospodarsko sodelovanje ob meji; izraža se želja po intenzivnej- ših sejemskih načrtih; poudarja se nujnost po odpravi problemov, ki zavirajo blagovni promet po železnici in po cesti; izraža se želja po hitrejšem postopku pri izplačevanju tržaškega avtonomnega računa; v zadnji točki obe strani izražata željo, da bi obe državi smatrali kot primerno in koristno izvajati osimske sporazume, še posebej njihov gospodarski del. Delovna skupina za dolgoročno industrijsko sodelovanje je v resoluciji poudarila, da se zbornici ITALJUG in JUGITAL zavzemata, da bi vladne oblasti in pristojne ustanove v obeh državah delovale za ustvaritev večjih priložnosti za sporazume o dolgoročnem sodelovanju. Delovna skupina za banke in zavarovalnice pa je v svoji resoluciji med drugim izrazila željo po ponovni vzpostavitvi kratkoročnih kreditnih linij. Včeraj v Rimu na sedežu vsedržavnega vodstva PSI Socialisti predstavili prenovljeno besedilo zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji ^^BOGO SAMSA T <0Udari|S**>rV|i dvorani Marof v Novem mestu je to venjje 'tudi predsednik Telesnokulturne skupnosti Slo-lone Florjančič, ki je v utemeljitvi podelitve nagrade dejal, da jo ZSŠDI prejema za vsestranski razmah telesne kulture med zamejskimi Slovenci. «Združe-nje so ustanovili — piše še v utemeljitvi — ko se je pokazala potreba, da se ob porajajočih slovenskih športnih društevih ustanovi skupno telo, ki bi jih povezovalo po organizacijski in strokovni plati. Združenje, ki vključuje 31 osnovnih organizacij, v tržaški pokrajini 18, v goriški 12 in v videmski 1, opravlja že ves čas tudi pomembno vlogo pri vzpodbujanju in ohranjanju narodne zavesti, hkrati pa v nekaterih izmed dvajsetih panog, kolikor jih gojijo društva, dosegajo tudi pomembne tekmovalne uspehe, še posebno velik je delež združenja pri vzgoji strokovnih in organizacijskih kadrov za delo v zamejskem športu.» Bloudkovo nagrado, ki spominja na pred 24 leti umrlega inž. Stanka Bloudka, enega pionirjev slovenskega in jugoslovanskega športa in ki nosi največ zaslug za to, da je Planica zaslovela po vsem svetu, je v imenu ZSŠDI dvignil njegov predsednik Odo Kalan med včerajšnjo slovesnostjo v Novem mestu. V Sloveniji proslave ob dnevu republike LJUBLJANA — Po vsej Sloveniji so se že te dni vrstile proslave dneva republike, ki letos pomeni tudi 40-letnico drugega zasedanja Avnoja in odločitev odposlancev slovenskega naroda v Kočevju ob priključitvi Primorske Jugoslaviji. O-srednja proslava je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani ob slavnostnem koncertu in govoru člana predsedstva CK ZKJ Milana Kučana. Kučan je spomnil na velike odločitve, ki so leta 1943 nastale kot posledica stremljenja slovenskega in jugoslovanskih narodov, želja, ki so živele med slovenskim narodom že daleč nazaj, a so od Cankarja prek čebinskega manifesta, Osvobodilne fronte, Kočevja in Jajca postala sestavina slovenske narodne zavesti. Pri tem je avnojska izhodišča aktualiziral, da ideja iz Jajca uveljavlja in izraža svojo ustvarjalno in povezovalno moč v toliko, kolikor je zagotovljena z dejanskim položajem republik in pokrajin, z njihovo enakopravnostjo. V tem smislu je separatistične in unitaristične težnje označil kot odmik od ustavne zamisli, ki lahko zaostri tudi mednacionalne odnose. Izrazil je prepričanje, da glede temeljnih ustavnih usmeritev ni treba ničesar spreminjati, pač pa dosledno uresničevati tako ustavo kot dolgoročni program stabilizacije. Samo od tega je odvisna moč in trdnost Jugoslavije. (jp) X r Iz poročila na zasedanju CK KPI Zaskrbljenost Berlinguerja ob mednarodnem položaju Demokristjani ocenjujejo dveletno delo 1 obiskom v F - JK De Mita začel priprave na vsedržavni kongres KD -RIM — Po zaključku razprave glede predloga o novi gospodarski politiki, ki je sledila Reichlovemu poročilu, je centralni komite KPI začel razpravo o mednarodnih vprašanjih. Iz uvodnega poročila Enrica Berlinguerja je jasno izhajala velika zaskrbljenost: človeštva ni še bilo nikoli tako blizu nevarnosti jedrskega spopada je dejal tajnik KPI, ki je še enkrat ponovil predlog, katerega je že dal v parlamentu, da bi namreč zahodne države začasno odložile namestitev manevrskih raket, istočasno pa bi Sovjetska zveza odpravila svoje SS 20. Ber-linguer je tudi pozval vse miroljubne sile, naj si prizadevajo, da bi prekinili tragično spiralo oboroževalne tekme, ki jo namestitev prvih pershin-gov v Zahodni Nemčiji še zaostruje. Največja krivca sta, po mnenju tajnika KPI, obe velesili, krive pa so tudi zahodne vlade in tudi italijanska, ki se je sprijaznila z ameriško logi- ko. Namesto, da bi skušali doseči skrčenje sovjetskih raket so Američani hoteli po vsej sili namestiti svoje rakete. KPI je pred časom odločno obsodila namestitev sovjetskih SS 20 in zahtevala njihovo odpravo, sedaj pa obsoja logiko oboroževanja pred zaključkom pogajanj. Iz jutranje razprave je treba omeniti Giorgia Napolitana, predsednika komunističnih poslancev. Napolitano je v prozorni polemiki z Reichlino-vim poročilom zahteval večjo konkretnost v politični in parlamentarni dejavnosti partije, čas je že, je dejal Napolitano, da opustimo sektaštvo in začnemo konkretno in odprto voditi svojo politiko. Razprava v centralnem komiteju se bo nadaljevala tudi danes in sicer o poročilu tajnika Berlinguerja. Predvidevajo, da bosta danes posegla, čeprav ni bilo uradnih napovedi, tudi Pietro Ingrao in Armando Cossutta. VIDEM — Ciriaco De Mita je z včerajšnjim tipično strankarskim obiskom v Furlaniji - Julijski krajini dejansko odprl predkongresno debato v sklopu stranke, ki so jo le nedavni izidi upravnih volitev v Neaplju nekoliko zdramili iz hude politične krize, v katero je zašla po katastrofi na junijskih volitvah. Vsedržavni tajnik Krščanske demokracije se jasno zaveda izredne pomembnosti vsedržavnega strankinega kongresa, ki se bo odvijal konec februarja prihodnjega leta, zato se hoče nanj čim bolje pripraviti in zlasti na njem nastopati s širokim konsenzom, s katerim bi lahko nadaljeval svojo pot notranje moralizacije stranke in tako preprečil vsako morebitno presenečenje s strani novih in starih sovražnikov. Vodilna vloga Čiriča De Mite v stranki se je po volitvah res nekoliko utrdila, s strogo osebnega vidika pa tudi ošibila, saj ne smemo pozabiti, da je njegov glavni tekmec za tajniško mesto sedanji minister za civilno zaščito Scotti prav v Neaplju doživel pomemben uspeh. Ni naključje, da je politik iz Avellina izbral prav našo deželo za začetek svoje predkongresne kampanje. V prvi vrsti je to storil, ker pri nas Krščanska demokracija ni doživela na zadnjih deželnih in političnih volitvah tako pekočega poraza kot drugod po državi in je tako v bistvu, razen v Trstu, ohranila svojo premoč-V drugi vrsti pa zato, ker se tukajšnje strankino d0" želno vodstvo opira na heterogeno koalicijo struj, ki sp na vsedržavni ravni doslej vodile več ali manj opo®; cijsko linijo do sedanjega tajništva. De Mita je tudi na sinočnjem množičnem sestanku v Vidmu potrdil, da je odločen do konca izpeljati obnovo Krščanske demokracije in korenito moralizacijo vsega strankinega živ; ljenja. V ta okvir se uvršča tudi februarski kongres, ki bo, kot je sam poudaril, zgodovinska prelomnica za novo vlogo Krščanske demokracije v italijanski stvarnosti. Sedanji ustroj stranke ne odgovarja več potrebam, ki postopoma prihajajo na dan v družbi. Naša stranka, je dodal De Mita se mora otresti mentalitete po kateri mora biti vedno in povsod na oblasti in postati tudi v kriznih obdobjih usmerjevalec javnega mnenja. Zato De Mita jasno predlaga premostitev struj, ki danes ne odgovarjajo več družbi in kolegialno vodenje stran-ke, čeprav se sam zaveda, da bo to težko, če ne skp" raj nemogoče uresničiti. V jutranjih urah je De Mn3 obiskal Trst, kot poročamo na tržaški strani, in Po*®®" non, kjer je imel srečanje s tamkajšnjimi voditelji KD- SANDOR TENCE • Socialisti NADALJEVANJE S 1. STRANI lo z ostalimi predlagatelji. S komunisti to ne bo težavno, s KD ne bo lahko, ker je njih zakon bistveno omejevalen. Toda zaščito je treba doseči, ker gre za miroljubno in demokratično manjšino, ki uživa polno zaupanje. Zakonski predlog je uravnovešen tako, da ni nevarnosti, da bi nekdo prevladal nad drugim, toda treba je manjšino resnično zaščititi. Podpredsednik deželne vlade Piero Zanfagnini je podčrtal pomen zakona za deželo in njene pristojnosti za sprejem ustreznih zakonov in drugih u-krepov v korist manjšine. To je še zlasti važno glede socio - ekonomske zaščite, ki predstavlja obvezo sedanjega deželnega odbora. Načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Gianfranco Carbone pa je obravnaval nekatera konkretna vprašanja zaščite zlasti na Tržaškem in probleme odnosov sil. V razpravo je posegel tudi evropski poslanec Gaetano Arfe, ki je izhajal iz resolucije o manjšinah, ki jo je Teta 1981. sprejel evropski svet in. o raznih konkretnih pobudah v tej smeri. Tudi zaščitni zakon za Slovence je torej sestavni del obvez in naporov sprejetih v evropskem merilu, da se na ustrezni način zaščitijo etnične manjšine. Arfe je podčrtal pomembnost tega problema, saj v o-kviru zahodne Evrope živi kar 25 mi lijonov pripadnikov raznih manjšinskih skupnosti. Zato so tudi ustanovili poseben «urad za manjšine®, ki sedaj že učinkovito deluje. V razpravi na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral funkcionar sekcije za človečanske pravice direkcije PSI, osebni prijatelj in poznavalec slovenskih problemov, Pietro Ar-dizzone so številni novinarji opozorili na razna vprašanja. Z naše strani smo opozorili predvsem na stališče vladne komisije Cassandro in poročilo Rizzo, kjer je govor o 35 občinah, za katere naj bi veljale zaščitne norme in da bi bilo prav, če bi vladni dekret vseboval to že sprejeto načelo. Opozorjeno je bi'o tudi na sicer pomembno toda nezadostno socio - e-konomsko zaščito, glede katere zakonski predlog PSI ni bil spremenjen in izboljšan, kot je bil glede šolskih vprašanj in predvsem avtonomije slovenske šole. BOGO SAMSA Mednarodna javnost zaskrbljeno gleda umik Sovjetske zveze z ženevskih pogajanj ŽENEVA — Odločitev državnega in partijskega voditelja Sovjetske zveze Jurija Andropova, da umakne svojo pogajalsko ekipo z ženevskih pogajanj za zmanjšanje števila jedrskih raket srednjega dometa v Evropi, je povzročila najrazličnejše komentarje v svetovnem tisku, povečini pa so ti komentarji negativnega značaja. Mednarodna javnost je upravičeno zaskrbljena, da bo takšna odločitev pospešila oboroževalno tekmo, še bolj zaostrila mednarodne odnose in povečala nevarnost vojnega spopada. Ameriški predsednik Ronald Reagan je presenečen® zaradi sovjetskega reagiranja in napoveduje obnovo ameriških naporov za odpravo tega orožja. Funkcionarji ameriške diplomacije pa vidijo v sovjetski potezi opravičilo za namestitev jedrskega orožja na Češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji in na sovjetskih podmornicah nekje v bližini ameriške obale. V ameriških krogih prevladuje mnenje, da Sovjetska zveza ni podrla mostu za seboj in da se ho vrnila na pogajanja, ZDA pa v tistem primeru «ne bodo storile ničesar, kar bi obnovitev pogajanj preprečilo®. V bitki za evropsko dušo in posebno za nemško, so ZDA sicer dobile bitko, ne pa vojne. sodijo ameriški poznavalci evropskih razmer. Ob tem pa pričakujejo, da se bodo prot militaristična in protijedrska gibanja v Evropi selila iz kraja v kraj skupno s pershingi 2. To orožje namreč nima stalnih baz kot dosedanja jedrska orožja, amp>ak jih premeščajo, kar bo povzročalo verižne protijedrske demonstracije. Naj dodamo, da v Zahodni Nemčiji nameščeni pershingi 2 v samo petih minutah z veliko natančnostjo zadenejo cilje v Moskvi in Leningradu in da z isto natančnostjo zadenejo cilje v zahodni Evropi tudi sovjetske SS 20 in druge rakete iz serije SS novejše generacije. Senca ženevskih pogajanj je padla tudi na dunajska pogajanja za zmanjšanje števila vojakov in konvencionalnega orožja v Srednji Evropi. Oglejmo si sedaj, kako so na umaknitev sovjetske delegacije v Ženevi reagirali v Italiji. OGIL je povabila italijansko vlado, naj s politično - diplomatsko akcijo doseže obnovitev ženevskih pogajanj. Sindikalna konfederacija sodi, da prihod prvih pershingov in cruisov in sovjetsko obnašanje predstavljata uvod v nenadzorovano oboroževanje in povečujeta smrtno nevarnost za človeštvo. OGIL je povabila delavce, naj sode- lujejo na mirovnih manifestacijah proti evrop" sidrn raketam in za obnovo pomirjevalnega Pr0C sa v svetu. Na pogovoru s časnikarji, ki so spremljali ®* sedanje centralnega komiteja KPI, je senator BU falinj v zvezi z evropskimi raketami dejal, zavajajo javno mnenje tisti, ki so napovedoval, da SZ ne bo reagirala na pershinge in cruri • Bufalini se je zavzel za p»osredovanje med vel silama in se je skliceval na Berlinguerjevo P® budo za politično akcijo vlade. «Mi ne žehn^ izvedeti, kakšni so tajni dokumenti Farnesin ■ kot nam je očital Craxi,» je dejal Bufalini in P stavil, da politična pobuda, o kateri se nic n ve, ni politična pobuda. Socialdemokratski predstavnik Pier Luigii mita, minister za deželne zadeve, vidi v prekuj vi pogajanj v Ženevi resno nevarnost za P past sicer rahlega optimizma po Berlinguerjev govoru v poslanski zbornici. Krščanskodemokratski poslanec Paolo Cacci^,^ pisal predsednici poslanske zbornice Nilde naj bi prišlo «do pogajanj med predstavniki 1 lijanskega in sovjetskega parlamenta o dvostr ^ skem znižanju števila evropskih jedrskih rak01. V SFRJ teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva zvezne konference SZDL so kot zadovoljivo ocenili dosedanje sodelovanje socialistične zveze s socialističnimi progresivnimi demokratskimi in miroljubnimi silami sveta. Član predsedstva zvezne konference dr. Aleksandar Grličkov je opozoril na resno nevarnost, da bi zavrli narodnoosvobodilne in protikolonialne revolucije v svetu in še bolj omajali solidarnost med silami levice. Predsedstvo socialistične zveze je podprlo program tedna solidarnosti z osvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije, ki bo od 4. do 11. decembra letos. Pozvalo je vse Jugoslovane, naj se aktivno vključijo v solidarnostno akcijo z narodi in gibanji, ki se bojujejo za svobodo, neodvisnost in demokracijo. Sredstva, ki jih bodo v teh akcijah zbrali, bodo porabili za nakup zdravil in medicinske opreme, šotorov, hrane, obleke in obutve kot pomoč osvobodilnim in progresivnim gibanjem. V tednu solidarnosti bodo pripravili tudi več predavanj in ur zgodovine o posameznih osvobodilnih gibanjih, pa tudi več solidarnostnih srečanj, slovesnih akademij, razstav in srečanj mladih. (dd) «UMEA> _ KOŽUHU Najboljše kar nudi domača p*®-izvodnja, prvič v Trstu in •° samo pri nas: »Turkis-Tukkuf kožuhi iz Finske- Origma,nl-mehki. lahki, izredno topli— z0" njo in zanj v trgovini o njegovem mnenju — «iznašli» le zato, da bi z njeno pomočjo odstranili osebe, ki niso bile več vredne zaupanja. Admiral Henke pa je zanikal kakršnokoli povezavo z Borghesejevim poskusom državnega udara in z «ve-trovnico®, ker je načeloval SID od leta 1966 do 1970, torej precej prej. Prav tako je zanikal, da bi vedel za lrolrr> nnnwvrj»vn■ CTT> ir« Irv^r* T> *> dl PINCIN LUCIANO EHTRO ncno H ULICA MADONNINA 43 — TEL. (040) 76.87.87 — TRST m SP10SI0 GRADBENO P0DJET1L STAVBENIK Z'mos aključninfi' TOZD GRADBENA OPERATIVA OBALE, KOPER TOZD GRADBENA OPERATIVA. LJUBLJANA TOZD OBNOVA STANOVANJ, KOPER TOZD GRADBENI POLIZDELKI, KOPER TOZD OBRTNIŠKI OBRATI, IZOLA TOZD AVTOSTROJNI PARK, IZOLA TOZD PROJEKTIVNO KONSTRUKCIJSKI BIRO, KOPER TOZD DRUŽBENI STANDARD, IZOLA SDS SKUPNE SLUŽBE, KOPER — gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje z zak deli, iu g- — opravljamo transport in vse vrste storitev s težko in lahko 9^° no mehanizacijo ter servisne storitve. 0p- — izdelujemo kompletno projektno dokumentacijo za vse vrste iek,ov' , h mon- — proizvajamo širok asortiment armiranobetonskih in drugm tožnih elementov za objekte visokih in nizkih gradenj, j6- — proizvajamo širok asortiment vseh vrst gradbenih materialov ' klenih konstrukcij, nbra' — nudimo kompletne storitve izvajalskega inženiringa, storitve tov družbenega standarda ter storitve avtomatske obdelave datkov, — prodajamo gradbeni, sanitarni instalacijski material. Zaključni dan srečanja mešanih zbornic Ilalije in Jugoslavije Pomen obmejnega sodelovanja poudarjen v govorih ministrov za zunanjo trgovino in predsednika GZ SRS Milenko Bojanič . Zvezni sekretar za zunanjo trgovino SFRJ je v svojem govoru seznanil udeležence mednarodnega gospodarnega srečanja z najnovejšimi gibanji v jugoslovanskem Sospodarstvu, s perspektivami razvoja in z gledanji Jugoslavije na razvoj dvostranskega gospodarskega sodelo-Vanja z Italijo. Predvsem je poudaril, da je letos skupna gospodarska rast, navzlic svetovni krizi, ohranila lansko raven. Industrijska proizvodnja se je, po stagnaciji n* junija zaradi pomanjkanja uvoženih surovin in repro-ptateriala, v drugi polovici leta povečala za 2,4 odstotka 111 zato izvoz za 4,7 odstotka. Glede gospodarskih odnosov s tujino je naglasil, da je hitro zmanjšal deficit plačilne bilance (od lanskih skoraj poldruge milijarde na 400 milijonov dolarjev) s konvertibilnim področjem, kot tudi trgovinske bilance, ^hanjšale so se vse vrste potrošnje, zaposlenost se drži aa Predvideni ravni, še vedno pa je visoka inflacija, saj 601 se cene do oktobra zvišale za 35,7 odstotka. .. Bojanič je nato poudaril, da se vse fiksne in garantne obveze redno odplačujejo', nakar je razgrnil vrsto podatkov o povečanju izvoza na konvertibilno področje “J zmanjšanju uvoza, kar je skoraj razpolovilo primanj-"Bnj. Izvoz pokriva splošen uvoz za 81,4 odstotka, s konvertibilnim področjem pa za 77,7 odstotka. Kar zadeva dvostranske odnose z Italijo je izrazil “‘‘dovoljstvo nad njihovo ravnijo in razvitimi oblikami valovanja na industrijskem, finančnem in mnogih po-kijih. Poudaril je, da prijateljski odnosi omogočajo, da JP «posebno razvito gospodarsko sodelovanje na obmejni področjih, ki mu obe državi posvečata posebno po-~Pfn°st», pri čemer se je zavzel za intenzivnejšo realiza osimskih sporazumov glede višjih oblik sodelovanja, j,. Perspektive nakazujejo, da lahko SFRJ izvaža v Ita-J° še več hrane, upoštevajoč potrebe in bližino tržišča. °janič je končno izrazil zadovoljstvo nad italijansko fi-ančno podporo stabilizacijskim naporom SFRJ, za-^1 se je pa za hitrejše izkoriščanje teh sredstev. Nicola Capria V svojem posegu se je minister za zunanjo trgovino poslanec Nicola Capria, potem ko je potrdil svojo osebno obvezo in kot član ministrskega sveta v korist obmejnih področij na Tržaškem in Goriškem, ki jih je zajela huda kriza predvsem v zvezi s pomorskim gospodarstvom, lotil obširne problematike bilateralnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Minister Capria je s tem v zvezi predvsem podčrtal, da je treba te odnose vsekakor upoštevati v širšem mednarodnem kontekstu, ki ga karakterizira vedno večja gospodarska soodvisnost. V nadaljevanju svojega govora je italijanski minister za zunanjo trgovino ponovno poudaril, da je treba har-monizirati različne potrebe, ki jih imajo posamezne države; te potrebe pa je treba usklajevati v skupnem interesu za sanacijo in preporod gospodarstva, za razvoj trgovinskih izmenjav in za gospodarsko kooperacijo na mednarodni ravni. To so edini pogoji — je dejal Capria —, ki lahko omogočijo premostitev velikih razlik med industrializiranimi državami na eni ter med deželami v razvoju na drugi strani. Ti pogoji pa so tudi edini, ki lahko zagotovijo trdne perspektive miru v svetu. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo — je ugotavljal minister Capria — ohranjajo pozitivni trend, čeprav v prisotnosti nekaterih težav, za katere želimo, da so le konjunkturnega značaja in ki jih je treba rešiti v okviru solidarnosti in recipročnosti. Kar se podrobneje tiče italijansko-jugoslovanskih odnosov na obmejnem območju, je minister Capria nakazal oportunost, da bi obe vladi globalno ponovno vzeli v pretres obstoječe potencialnosti in instrumente, da bi gospodarski odnosi dobili novega zagona in postali stabilnejši. Glede industrijskega in tehničnega sodelovanja je minister povabil, da bi vzeli v poštev možnosti individui ranja novih instrumentov, da bi se na obmejnem območju ohranile tiste že predvidene prednosti, ki so vključene v sporazumu med EGS in Jugoslavijo. Marko Bulc Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc je svoj poseg posvetil skoraj izključno razvoju obmejnega gospodarskega sodelovanja, oziroma uresničevanju 9. in 10. člena osimskega sporazuma. Pri tem je poudaril njegovo vlogo za razvoj ekonomskih in medčloveških odnosov v obmejnem prostoru, ki sta jo priznali prej skupščina SRS, letos pa tudi skupščina SFRJ. Naglasil je, da so se v to sodelovanje vključile delovne organizacije iz vse Jugoslavije in da obmejna menjava postaja novo okno za jugoslovansko gospodarstvo, ter prispeva k uveljavljanju slovenske manjšine, ki se že dolgo uspešno vključuje v spodbujanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Navedel je že nekaj uspelih akcij za višje oblike sodelovanja ob meji (6 mešanih podjetij, 9 pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji, pogodba med Friulgiulio ter Smeltom in Imosom o skupnem nastopu na tretjih tržiščih) in izrazil prepričanje, da je to prava pot, ki bo še bolj zbližala prebivalstvo obeh držav v skupnem razreševanju gospodarskih težav. Orisal je nato pobude slovenske zbornice za spodbujanje teh višjih oblik sodelovanja in v tem okviru sodelovanje z zbornicama v Trstu in Vidmu ter z vrsto trgovinskih v bližnji deželi Veneto. Posebej je Bulc pohvalil sodelovanje s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, «katerega člani so se že sedaj uveljavili kot aktivni člen v povezovanju gospodarstev Obeh držav*. Glede razvoja sodelovanja ob meji je obžaloval, da so ostali na papirju vsi predlogi mešanih zbornic od decembra 1979 v Portorožu in pozval vladi obeh držav, naj hitreje uresničujejo vsebino osimskih sporazumov, z nujnim sklicanjem mešanih komisij za obmejno sodelovanje in tudi mešana komisija za promet, ki naj nujno razreši probleme transporta blaga, dovoljenj in vagonov, kajti posli bodo ogroženi, če ne bo kontinuiranega pretoka blaga. Predlogi predsednikov delegacij ITALJUG za Trst in Videni ki H .^dsednik tržaške delegacije itali-ko-jugoslovanske trgovinske zbor-GIULIO PETRUCCO je v svo-711 referatu o stanju Obmejnih gospodarskih izmenjav, podrobneje pa ja^anomnih računih med drugim de-• • da dinamika menjav, ki se odvi Da frt^° hjih priča nujnost, da bi biT , ent Potrdil tiste ukrepe, ki so ni, zahtevani na lanskem zaseda-v Opatiji in ki so že dogovorjeni j ravni predstavnikov vlad obeh korrfV-- ažuriranje Ust in ustanovitev konvoj® s pooblastilom, da porazdeli j. bngente med seboj v okviru mak-av't°matično pa naj se jim Kujajo na osnovi letnih indeksov, (j/jhicco je tudi poudaril nujnost bgT^H^alnega usklajevanja med služ-vT1*1. carine, železnic, prevoza s to-sanit^ki.' veterinarski ti in fito- rt,', tarnih kontrol, kontrol kakovosti, la„ I °ških kontrol in še drugih; pred Ulj 71 J® ustanovitev odbora med te-ppj ^'osi, ki bi se izmenično sestajal s^tržaški in eni jugoslovanskih go-(vpčjffskih zbornic, da bi reševala ^ probleme. '5* ao bila v glavnem vprašanja, -„1 Jih je v svojem posegu dotak-Itai.Predsednik videmske delegacije Nču? GIANNI BRAVO; avtonomni strjj nh Problemi in perspektive indu-^JSko in tehnične kooperacije ob '?-bo]> sea je zaprosil slovenske gospodarstvenike, naj mu prismeno piošljejo svoje poglede in o-cene. Srečanje z obema ministroma za zun. trgovino je piotrdilo vlogo združenja kot aktivnega povezovalca gospodarski!) tokov med državama in važnega dejavnika v deželni gospodarski stvarnosti. Danes v Kulturnem domu v Trstu Slovesnost ob 40-letnici Partizanskega dnevnika Otvoritev razstave o partizanskem tisku ter podelitev nagrad Albina Bubniča Danes ob 17. uri bo v Kulturnem dokaj dobri ravni, zaradi česar je domu v Trstu skromna, a zato toliko bolj ponemljiva in pomembna slovesnost. Proslavljali bomo 40-letnico tistega zgodovinskega dogodka, o katerem govori mali stolpec ob naslovu našega dnevnika. 26. novembra 1943 je namreč začel izhajati v vasi Zakriž nad Cerknim Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika in edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi. Za to priložnost bodo v foyerju Kulturnega doma odprli razstavo o Partizanskem dnevniku, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Ob tej priložnosti bodo tudi razglasili in nagradili zmagovalce drugega nagradnega natečaja za »nagrado Albina Bubniča, za spise in študije o temi »Ustno izročilo: življenje in navade v naših krajih v preteklosti*. Glede odziva na natečaj je treba reči, da je bil kar dober, pa tudi kakovost prispevkov je na imela ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki uredništva Primorskega dnevnika, Odseka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Slovenskega raziskovalnega inštituta ter literarni ustvarjalci, zelo zahtevno nalogo. Skupno je na natečaju sodelovalo 78 dijakov, bodisi da so poslali individualne bodisi skupinske prispevke. Nedvomno gre veliko priznanje tudi ravnateljem in profesorjem slovenščine, ki so stimulirali svoje dijake, da so se lotili zahtevne, a privlačne teme ustnega izročila o nekdanjih šegah in navadah v naših krajih. Najbolj sta se med slovenskimi višjimi srednjimi šolami izkazali učiteljišče »A. M.. Slomšek* iz Trsta in zavod »Ivan Cankar* iz Gorice, med nižjimi srednjimi šolami pa »Srečko Kosovel* z Opčin, »Simon Gregorčič* iz Doline in «Ivan Trinko* iz Gorice. Tokrat so razočarali univerzitetni študentje. Za drugi nagradni natečaj je namreč dospela ena sama študija. Med njegovim včerajšnjim obiskom v Trstu Voditelji KD opozorili De Mito na hude probleme našega mesta Vsedržavni tajnik Krščanske demokracije Ciriaco De Mita, ki je včeraj obiskal našo deželo, se je v jutranjih urah v Trstu srečal z županom Richettijem, s predsednikom deželnega odbora Camellijem ter z deželno svetovalsko skupino svoje stranke. Na sedežu deželne skupščine je imel ugledni gost tudi kratek raz- govor z demokristjanskimi župani Vidma, Pordenona in Gorice. Čeprav je šlo za tipično strankarski in predkongresni obisk, so tukajšnji vodilni predstavniki KD seznanili De Mito z najbolj perečimi problemi, ki v tem trenutku pestijo Trst in njegovo pokrajino. V razgovorih je prišla na dan potreba po večji angažiranosti stranke relativne večine tako na par; lamentami kot na ministrski ravni za rešitev «kriznih vozlov* Trsta in Gorice, seveda pa je bilo tudi govor o sedanjem «postlistarskem» upravnem in političnem obdobju na Tržaškem. S to problematiko sta De Mito seznanila župan Richetti in {»krajinski tajnik KD Coslovich, medtem ko j® aktualna gospodarska problematika prišla na dan zlasti na srečanju s Co-mellijem, ki mu je prisostvoval tud1 deželni odbornik za finance Rinaldi-Predsednik deželne vlade je državnega sekretarja svoje stranke opozoril na hudo gospodarsko krizo, ki P0" sti zlasti tržaško in goriško pokrajin0 ter nekatera specifična področja Videmskega in pordenonskega območja-Precejšnjo pozornost so posvetili državnemu finančnemu zakonu, ki b° pogojeval tudi deželni proračun & mednarodni vlogi tržaškega pristanišča. De Mita, ki ga na obisku spremljata deželni tajnik Biasutti in podtajnik Longo, se je na ronškem letališ°u srečal tudi z vodstvom posoške Krščanske demokracije ter z delegacij0 strankarske sekcije znotraj tržiške ladjedelnice, ki mu je izročila peticij0 o hudih težavah obrata Italcantieri. Občni zbor Športne šole Trst potrdil veljavnost te ustanove V četrtek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu redni občni zbor Športne šole Trst, organizacije, ki povezuje s svojo dejavnostjo vse slovenske osnovne šole in vrtce na področju Trsta in Milj. Občni zbor, kateremu so prinesli pozdrave Valenčič za ZSŠDI, Švabova za odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ, M. Race za Bor, Rudež za SPDT, Gerdolova za Sireno in Abram za revijo Galeb, je bil pomembna prelomnica v življenju te organizacije, to pa ne le zato, ker je prvo gene- racijo odbornikov, ki so ŠŠT ustanovili in utrdili njeno delovanje, zamenjala nova ekipa odbornikov, ampak tudi zato, ker se pojavljajo nove programske naloge in cilji. Mladinska telesna kultura se je namreč v zadnjih letih izredno razmahnila tudi na področju Trsta in Milj, zato pa se tudi pojavlja vprašanje vloge ŠŠT v novih pogojih tega delovanja, kar je tudi izhajalo iz poročil odbornikov. Ta so bila izredno izčrpna, zlasti tajniško, in so razgrnila vso širino delovanja te naše ustanove ter si je bilo mogo- če na podlagi prikazanih podatkov jasno ustvariti sliko o njeni vlogi in pomenu za naše najmlajše. Da je problematika, s katero se ukvarja ŠŠT izredno aktualna je pokazala tudi diskusija, ki se je razvila po poročilih. V njo je poseglo kakih 30 zborovalcev, ki so s svojimi posegi poglobili razna vprašanja, ki se tičejo telesne vzgoje naših otrok. Prav ti posegi so izredno dragocen napotek za delovanje novega odbora ŠŠT, obenem pa so lahko tudi koristna osnova za širša razmišljanja o pomenu dela z našimi najmlajšimi ne le na ožjem telesnokulturnem, ampak tudi na družbenem in narodnoobrambnem področju. Potem, ko so zborovalci izvolili še novi odbor, so si ogledali prisrčen film o zadnji osnovnošolski olimpiadi, Glavni vtis, ki smo ga odnesli z občnega zbora je bil predvsem ta, da je (poleg velike zavzetosti staršev) prišla do izraza zlasti izredno koristno in usklajeno sodelovanje med ŠŠT, starši in slovensko šolo, ki je temeljno doprineslo k razvoju in uspehom te naše najštevilnejše zamejske slovenske organizacije, ki združuje učence naših vrtcev in osnovnih šol. V DOLINI TEČAJ O OLJKAH V Dolini je v polnem teku tečaj za gojenje oljk, ki ga prireja Sl0-venski deželni zavod za poklicno izobraževanje v sodelovanju s Kmečko zo. Tečaju sledi 14 ljudi, večinoma domačinov, saj je prav dolinski Br°e najbolj primemo področje za gojenje oljk pri nas. Tečaj vodi Darko Sedmak, izvedenec iz Kapra. Poleg tečaja za gojenje oljk je priredil letos Slovenski deželni za poklicno izobraževanje še sedem tečajev, ki so se začeli konec klega meseca. Štirje od teh tečajev se nanašajo na kmetijske dejavnosti, pri čemer je zavodu priskočila na pomoč Kmečka zveza. Dolinski zbor bo pel v Padovi Umetniške skupine naših kulturnih društev si vse bolj utirajo pot v žtaiM in s kulturnimi izmenjavami utrjujejo svojo vlogo mostu med obema nostima. V okviru teh izmenjav se danes podaja v Padovo moški zbor »j* lentin Vodnik iz Doline. Občina Cadoneghe blizu Padove prireja prvi rrieac narodni festival polifonije, to je množična manifestacija, ki traja ves Tneffn. in na kateri nastopajo različne umetniške skupine iz več krajev Italije. " linskemu zboru, ki ga vodi Ignacij Ota pritiče naloga, da predstavi s^PveM sko ljudsko pesem in pesmi tržaških skladateljev. Zbor Valentin Vodnik 00 imel nocoj v avli srednje šole v Cadoneghe celovečerni koncert, (ris) Pristaniška ustanova za ovrednotenje Trsta V okviru posveita, ki sta ga priredili prejšnji teden v Gradcu italijanski avstrijska zbornica in trgovinska zbornica iz Gradca, se je odvijal tudi te°e’ tržaške avtonomne pristaniške ustanove. Pobudo je priredila tržaška ustr0^ z namenom, da bi pobliie spoznala potrebe avstrijskega tržišča in da bi obenem soočila z avstrijskimi ekonomskimi operaterji o sedanji vlogi trz škega pristanišča, njegovih tehničnih aspektih in cenah. Namen pristaruš ustanove, v soglasju s pristaniško družbo, je vzpostaviti z avstrijskimi UVJ® niki in izvozniki bolj odprt in tekoč odnos, tako da bi na tujih tržiš0 ovrednotili vlogo našega pristanišča in njegovih storitev. SKUPŠČINA OBČINE IZOLA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI čestitajo občanom in delovnim ljudem ob dnevu republike, 29. novembru Uspešno gostovanje lutkovne skupine Po «13. vojni» ostane poslednja cvetlica Lutkovni ansambel Centra za kulturo mladih v Ljubljani je včeraj na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev gostoval s svojo predstavo «Poslednja cvetlica» na nižji srednji šoli Ivan Cankar in v Dijaškem domu. Mladi ljubljanski umetniki so z lutkami, glasbo, pantomimo, plesom, neartikuliranimi glasovi prikazali izredno aktualno temo — samouničeva-nje, ki postane neizogibno tudi za civilizacijo, ki je preživela rali in pripravili sami člani s^Lfl ki so jo priredili obenem za e-jezike (srbohrvaščino, angleščm°’e, speranto). Tako je tudi izven ^ ni je požela veliko uspehov, hha gre vsekakor dodati včerajšn) gre šoli Cankar in v Dijaškem doma• Konec fašističnih zasedb «proti bilingvizmu» Sinoči prekinili zasedbe na šolah Galilei, Carducci in oddelku Volta Na italijanskih šolah »Galilei*, oddelku »Volta* in »Carducci* so sino-Cl prekinili zasedbo «proti bilingviz-n?u»- Dijaki, pripadniki fašistične *botta studentesca», so bili prisiljeni Prekiniti svojo akcijo, da bi danes mogočih pripravo na jutrišnje voli- Na znanstvenem liceju «Galileo Ga-. e'» in na oddelku tehničnega zavo-r,a »Alessandro Volta* v Ul. Monte ^aPPa so se že ob začetku protestih akcije «proti bilingvizmu* odloči-• da prekinejo zasedbo v petek zve-če bi vztrajali pri svojem, bi JJ^lbrž prišh v lase s policijo. Orga-1 Javne varnosti morajo namreč zagotoviti redni potek volitev v šolske uffne, ki morajo, po zakonu, pote- ^ati prav §0]^. *** uCeja «Galilei» in oddelka Volta* je bilo včeraj zjutraj zasede-? tudi učiteljišče »Giosue Carduc-j1*- Na šoli je bilo že v preteklih oneh več dijaških zborovanj. V pone-fljek so šolo tudi zasedli, toda le za P*člo uro. Včeraj ni bilo najavljene-ea nobenega zborovanja. Kljub temu so desničarji na lastno pest sklicali skupščino, ki pa se je je udeležil le del dijakov. Medtem ko so eni zborovali* v telovadnici, so se v nekaterih razredih nadaljevala predavanja, v enem razredu pa so pisali latinsko nalogo! Na zborovanju* sploh ni bilo razprave: pripadniki «Lotta studen-tesca* so izsilili glasovanje, na katerem se je 170 dijakov izreklo za zasedbo, 102 sta bila proti, 24 pa se jih je vzdržalo. Naj omenimo, da obiskuje učiteljišče «Carducci» 400 dijakov. Od teh se dobro četrtina (več kot 100) ni udeležila zborovanja. Nekaj podobnega se je pripetilo pred dvema dnevoma na oddelku »Volta*, kjer je od skupnih 1100 vpisanih sledilo skupščini le 400 dijakov. Te številke jasno pričajo, kolikšna je zavzetost vsaj dela italijanskih dijakov do tega vprašanja. Kot rečeno, so včeraj okrog sedmih zvečer zasedbo na vseh treh šo-,, lah prekinili: na liceju Galilei spontano, na Carducciju in na oddelku Volta pa po «prijaznem» pozivu agentov Digosa. Zasedbo italijanskih šol «proti bi-hngvizmu* je včeraj ostro obsodilo pokrajinsko vodstvo sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Sindikati poudarjajo, da so desničarske organizacije izkoristile predstavitev zakonskih osnutkov za globalno zaščito Slovencev, da bi sejale razdor v dijaških vrstah, pri čemer so imele lahko delo zaradi dezinformacije dijakov o tem vprašanju. Sindikalna federacija zato zahteva od šolskih u-stanov (skrbništva, ravnateljstev, pokrajinskega šolskega sveta, šolskih okrožij, didaktičnih ravnateljev in šolnikov) naj poskrbijo, da bi se na šolah resno seznanili z raznimi zakonskimi osnutki KPI in ZKMI pa bosta na fašistično rovarjenje odgovorila z javno razpravo s študenti tržaških višjih srednjih šol, ki so jo napovedali za danes popoldne ob 16. uri v dvorani v Ulici Capitolina. O problemih sožitja, miru in zaščite slovenske manjšine bosta spregovorila član pokrajinskega tajništva KPI Stojan Spetič in pokrajinski tajnik ZKMI Claudio Cumani. Nov vlak na progi Trst-Benetke Na železniški progi Trst - Benetke in Benetke - Trst bo začel od 30. novembra ponoči peljati nov pospešeni potniški vlak. Vlak št. 4495 bo odpotoval 30. novembra ob 22.22 iz Benetk in bo prispel v Trst ob 0.37. (Ob 0.14 se bo ustavil v Tržiču, ob 0.24 v Nabrežini.) Naslednje jutro bo vlak št. 4482 odpotoval iz Trsta ob 5.25 (ob 5.38 iz Nabrežine, ob 5.49 iz Tržiča) in bo prispel ob 7.48 v Benetke. Nov vlak na progi Trst - Benetke in Benetke - Trst je poskusnega značaja. Državne železnice so se odločile za potenciranje nočnih voženj predvsem zato, ker se je zadnji nočni vlak iz Benetk ustavil v Portogruaru, kjer je bilo treba čakati približno dve uri na vlak, ki prispe v Trst ob 2.22. Sporočilo devinsko-nabrežinske občine Devinsko - nabrežinska občinska uprava obvešča vse občane, da zapade 30. novembra rok za plačanje dodatnega davka na zgradbe (SOCOF). Davkoplačevalci lahko vplačajo znesek v občinski zakladnici v Sesljanu ali v vsakem poštnem uradu. Obrazci so na razpolago vsem interesentom na občinskem hodniku. Poleg tega občina sporoča, da morajo plačati omenjeni davek vsi lastniki stavb, vključno tisti, ki imajo stanovanja v odkupu ter tisti, ki so že sklenili z ustanovami pogodbo za prodajo. Dodatni davek je treba plačati tudi na nepremičnine, ki so oproščene davka ILOR. Za morebitne informacije se občani lahko obrnejo na županstvo, soba št. 2 v pritličju, vsak dan od 13. do 14. ure. Prispevki za obolele na ledvicah Obolelim na ledvicah bo deželna uprava nudila pomoč za skupno milijardo lir. Sklep je pred dnevi sprejel deželni odbor. Bolniki bodo prejeli posebno denarno pomoč za hemodialize, ki jih opravljajo na domu, kdor opravlja hemodializo v bolnišnicah bo prejel odškodnino za prevoz. Posebno pomoč bodo prejeli bolniki ob morebitni presaditvi ledvic, prav tako pa tudi za oskrbo po operaciji. Dežela bo ob podobnih primerih obenem prispevala pri kritju stroškov za prevoz, prehrano in prenočevanje operiranega bolnika in njegovega spremljevalca. Poldrugi mesec po pismu Opencev, KZ in I\Z Richetti se še ni odzval vabilu na srečanje o PEEP ai^a-ški župan Richetti še vedno °dgbvoril na poziv Kmečke zveze, Naša zemlja in prizadetih n a tCOV’ da k’ pri-šlo do srečanja, ajkaterem naj bi pojasnili stališča vprašanja načrtov za ljudske Zahf11600 gradnje PEEP na Opčinah. tev0 po srečanju so izrazili že Or*. -Pnem sestanku KZ in NZ z ata’ ki je bil še 5. oktobra, en Pozneje, 12. oktobra, pa je bilo čarr ^ano P'5™ z zahtevo po sre-kotJU °. problemih tako županu V ,.načelnikom svetovalskih skupin kra1-a'skern občinskem svetu ter po-l[e Jlnskim tajništvom strank. Stran-* Povabilu odzvale in z ne-ž-nm. so pogovori že stekli, z glas tva P® n* bilo doslej nobenega trj Glede na dejstvo, da je prav Vezlf*8 °bčina svoj čas prevzela ob-čgj* ha revidira načrte PEEP (za . Spaccinijevega županovanja), bitji® jasno, da bi moral prav župan biv„f, ^ sogovornik openskega pre-a *-er Kmečke zveze in Naše je rJ?' Obeležiti velja tudi, da se skernV Richetti svoj čas v občin-svetu v imenu Krščanske de-T‘EEpJe obvezal v korist revizije {^tržaškega župana na pozive Zask*ke311-iu ^ torej nerazumljiv in Kwfbljujoč: ali naj pomeni, da na-ter nVa °bčina zatajiti stai% obljube stev?v ^evatt P° P°t* izvršenih dej-so (jj, Not smo pred kratkim poročali, Ha '*a raznim zadrugam že dodelje-8o jf^hbena zemljišča, ponekod pa ^ "^čeli postavljati količke. Prav ki nuJno potreben poseg občine, Ijo,) ,1 zamrzne izvajanje načrtov za spro^0 V1 cenene gradnje in naj Satho nhbovo revizijo v skladu ne žahtevS .Predloženimi ugovori in z stya atm zainteresiranega prebival-reč^l-Pač pa s samimi stališči, iz-kor jJPt v občinskem svetu. Vsekali je skrajni čas, da župan ven- darle odgovori na pismeni poziv in da pristane na srečanje, ki naj bi bilo v najkrajšem času. MIRA SARDOČ NA RADIU TRST A Danes ob 18. uri bo v oddaji PORTRETI NAŠIH IGRALCEV nastopila Mira Sardoč, članica Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je ■ pred kratkim prejela Borštnikovo nagrado za najbolj dognan odrski jezik. V oddaji bo med drugim podala novelo Ivana Preglja »Matkova Tina*. Po mnenju tržaškega občinskega odbornika D’Alessandra Ustanoviti je treba pokrajinski konzorcij za upepeljevanje smeti Pred približno petnajstimi dnevi se je tržaški občinski svet na osnovi predloga odbornika za industrijske službe Rocca D’Alessandra obvezal, da bo do marca prihodnjega leta sklepal o novem upepeljevalniku in o njegovi krajevni namestitvi. Problem je «vroč», saj je sedanji upepe-ljevalnik na Pantelejmunu zastarel, prebivalci okoliških predelov že nekaj let protestirajo zaradi onesnaže- V openskem Prosvetnem domu Razstava o partizanskem šolstvu V Prosvetnem domu na Opčinah so sinoči na pobudo SKD Tabor odprli razstavo o partizanskem šolstvu na Primorskem. Uvodno besedo je imela Minka Pahor, sodelovali pa so dijaki srednje šole Srečko Kosovel z Opčin. Jutri popoldne pa bodo v Prosvetnem domu proslavljali pomembne zgodovinske mejnike 1943-1983. Sodelovala bosta moški in ženski zbor ter folkloristi in recitatorji SKD Tabor. Predstavo je režiral Drago Gorup, spremno besedo pa bo imela Olga Lupine. nja in zdravju škodljivih posledic, dosedanje uprave pa so se njegovi rešitvi elegantno izogibale. Kakšni so pravzaprav načrti sedanje uprave, kako misli tehnično in politično rešiti vprašanje, ki je v sodobnem potrošniškem in torej z odpadki nasičenem svetu skrajno pereče? Občinski odbor je poveril komisiji strokovnjakov, sestavljajo jo poleg odbornika za industrijske službe u-niverzitetni docenti Pelizzer, Roberto, Tommasi in Pisani, nalogo, da izoblikuje predloge za najbolj ustrezen tip upepeljevalnih naprav kot tudi za kraj, kjer naj bi jih bilo najbolj u-mestno namestiti. Decembra lani je komisija ugotovila, da bi bil najbolj primeren upepeljevalnik modularnega sistema, ki bi ga lahko izgradili postopoma in ki bi med delovnim procesom lahko proizvajal energijo, denimo za ogrevanje velikih količin vode. Od možnih namestitev so predlagali tri: dolino pri Orehu, hrib Čelo med Boljuncem in Ricmanji ter prostor v industrijski coni na koncu Ul. Errera. Tem predlogom je komisija jeseni letos dodala še enega, in sicer hrib Dolgo krono v dolinski občini. Samo za naprave bi stroški znašali. okrog 30 milijard lir, ki bi se pa ob izgradnji infrastruktur (dovozi, eventualno vodno omrežje za toplo vodo itd.) jasno povišali. «Omenjeni kraji so le predlogi komisije,* je poudaril občinski odbornik D’Alessandro, ko smo ga včeraj o-biskali. »Dolga krona se ponuja kot najbolj umestna namestitev, ker je na nadmorski višini 148 metrov, s 60-metrskim dimniškim stolpom pa bi se hlapi in plini razpuhteli v višini 200 metrov. Vprašanje je, kako bi na dim vplivali vremenski dejavniki, kot so veter, zračni tlak, vlaga itd. Mednarodna špedicija in transport KOPER n.sol.o. JnitAAuAofia 6000 KOPER, Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 25161, 22361 — Telex: 34285, 34117, 34297 kolektiv koprske Intereurope v sestavi: T?° Kontinentalna špedicija, TOZD Pomorska in sejemska špedicija, I Zagreb (špedicija), TOZD Interagent, TOZD Transport in De-°Vna skupnost skupnih služb čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem občanom in poslovnim partnerjem laneni sporočamo vsem zainteresiranim, da smo tik ob vhodu Koprsko luko odprli novo. sodobno popravljalnico kontejnerjev. Tatovi so včeraj obiskali 4 trgovine v središču mesta Po stanovanjskih so se spravile živahno na delo tudi «trgovske» miši. Kar štirje lastniki trgovin v samem središču mesta so včeraj po opoldanskem premoru namreč ugotovili, da je med njihovo odsotnostjo zmanjkala iz zapečatenih blagajn večja ali manjša vsota denarja. Povsod so se tatovi poslužili ponarejenih ključev, kar jim je omogočilo, da so »obisk* izpeljali povsem neopazno. V trgovini s čevlji «Betty» v Ul. Carducci 30 so iz blagajne odnesli 30 tisoč lir, iz trgovine z oblačili »Bilbo* v istoimenski ulici še nepreverjeno vsoto in volneno majico ter suknjič v vrednosti 300 tisoč lir, v športni trgovini »Villini* na Trgu Stare mitnice so lastnika »olajšali* Zaradi praznovanja dneva republike uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu dne 28., 29. in 30. novembra 1983. leta ne bodo poslovali. za jutranji zaslužek v višini 300 tisoč lir, trgovino «ABC» v Drevoredu XX. septembra pa tudi za isto vsoto. Eksplozija peči pri upepeljevalniku 31-letni delavec se je hudo opekel Upepeljevalnik na Pantalejmunu je bil prizorišče nesreče na delu, ki bi lahko imela tudi tragične posledice. 31-letni delavec Claudio Veliscech, ki stanuje v Ul. dell’Acqua 6, je malo pred osmo zvečer prižigal eno od peči na nafto, ko je ta eksplodirala. Delavca je zajel plamen po obrazu, prsih in rokah ter mu prizadejal opekline prve in druge stopnje, kot so pozneje ugotovili na dermatološkem oddelku glavne bolnice, kjer se bo moral Veliscech zdraviti en mesec. Njegov delovni tovariš Mario Viari, ki je bil skupaj s ponesrečencem pri peči, ko je ta eksplodirala, je med večjo srečo, saj ni bil poškodovan. Deželni odbor proti onesnaženju (CR IA) je namreč ob pregledovanju naših študij ugotovil, da so prav glede tega vprašanja pomanjkljive. V komisijo smo zato vključili še meteorološkega izvedenca Cerasuola in odgovornega za zdravstvo ter higieno pri KZE dr. Botteghellija. Medtem ko bodlo člani komisije preverjali te značilnosti in še druge v zvezi z ekološkimi posledicami (za vsa štiri področja), pa bi želel, da bi prišlo do srečanja med predstavniki vseh občin naše pokrajine. Problem upepe-ljevalnika je namreč vseh nas, moramo ga na nekak način rešiti, kajti drugače bo posegla dežela. Vsekakor pa potrjujem, da tržaška občina ne misli storiti niti enega koraka brez privoljenja posameznih občin in da bo o vsem stalno obveščala prebivalstvo. Na srečanju vseh občinskih u-praviteljev, upam, da bo v prvi polovici decembra, pa bo nujno, da spregovorimo o ustanovitvi pokrajinskega konzorcija za upepeljevanje smeti in da bomo tako lahko izražali skupna stališča.* • V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija bo danes ob 18. uri javna razprava o vprašanju miru. Govorila bo članica pokrajinskega tajništva KPI Perla Luša. Večer prireja sekcija KPI «Pescatori». Zapustila nas je naša draga Justina Kerševan Pogreb bo danes, 26. t.m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo bratje, sestra in nečakinje. Trst, 26. novembra 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Vinko Jalen Pogreb bo jutri, 27. novembra, ob 14. uri na domačem pokopališču. Žalujoči: hčerka, sinova, snaha, zet, vnuki in drugo sorodstvo. Fusine Laghi, 26. novembra 1983 Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se s hvaležnostjo spominja svoje odbornice in dolgoletne požrtvovalne sodelavke Ivanke Furlan in izreka svoje globoko sožalje sorodnikom. GLASBENA MATICA TRST ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IXD Kulturni dom v Trstu - Danes, 26. novembra 1983, ob 20.30 PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE Dirigent: JOŽE HRIBERŠEK Solist: STANKO ARNOLD, trobenta Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma ^SLOVENSKO ™STALNC> GLEDALIŠČE V TRSTU Gostovanje DRAMSKEGA STUDIA SLEPIH »NOVI ŽIVOT* IZ ZAGREBA BRANKO ČOPIČ VUK BUBALO vesela igra v petih slikah Režiser: MIRKO MERLE V TOREK, 29. novembra 1983, ob 20.30. Prodaja vstopnic ob dejavnikih od 11. do 13. ure pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča SSG Danes, 26. novembra, ob 19.30 gostovanje SSG z delom D. Jovanoviča »Vojaška skrivnost* v Mestnem gledališču ljubljanskem. ROSSETTI Danes, 26. t.m., ob 20.30 (red 1. sobota) bo skupina «La Fondazione A. Bion-do» nastopila v Shakespearovem delu «11 mercante di Venezia* z G. Santuc-ciom. VERDI Danes, 26. novembra, ob 17. uri četrta predstava Puccinijeve opere «La fanciul-la del West» (red S). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini. GLEDALIŠČE CRISTALLO Danes, 26. novembra, ob 11.15 se prične ciklus baletnih predstav za dijake. Predvidenih je osem predstav, ki se bodo končale 3. decembra, šole se za vstopnice lahko obrnejo na blagajno gledališča Verdi (tel. 631-948 po urniku: 9-13, 16-19, v ponedeljek zaprto). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V četrtek, 1. decembra, ob 20. uri: N. Robertovič Erdman «Mandat». Predstava za abonma S - četrtek A in izven v gledališki dvorani v Solkanu. CANKARJEV DOM - Ljubljana Okrogla dvorana V ponedeljek, 28., torek, 29., in sredo, 30. t.m., ob 20.30: R. Queneau «Vaje v slogu*. Mala dvorana Danes, 26. novembra, ob 10. uri: Otroška matineja .- A. Gerlovič »Jurček in trije razbojniki*. Velika dvorana V soboto, 3. decembra, ob 17. in 21. uri: Modni bazar. Razstave Do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB. Kino La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 «Manhattan». Režiser in igralec Woody Allen, in v dvorani Maxi Video «Go-beetwen» Josepha Loseya. Ariston 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «E la nave va». Režiser Federico Fellini. Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «Un anno vissuto pericolosamente*. Režiser Peter Weir. Film za vsakogar. Fenice 17.30, 19.50 in 22.15 «Octopussy -Operazione piovra*. R. Moore. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «11 diavolo e l'acqua santa*. Thomas Milian. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «L’immo-rale sexy e viziosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Shunka VVakan - L'uomo chiamato cavallo -Parte III.». Film za vsakogar. Grattacielo 17.00, 18.40, 20.30 in 22.15 «All'ultimo respiro*. R. Gere. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00, 18.25, 20.20, 22.15 «Monte Python - II senso della vita*. Film za vsakogar. Aurora 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 «Torna-do». Alan Collins in Tony Marsina. Capitol 16.30, 18.20. 20.10 in 22.00 «Un jeans e una maglietta*. Film za vsakogar. Moderno 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Mani di fata*. Eleonora Giorgi in Renato Pozzetto. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 »Segretaria particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 «Porky’s II. - II giomo dopo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «La cosa*. Kurt Russell. Alcionc 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Polter-geist - Demoniache presenze*. Režiser Števen Spielberg. Prepovedan mladini pod 14. letom. KD V. VODNIK - Dolina ob jugoslovanskem državnem prazniku priredi jutri, 27. t.m., ob 17. uri na društvenem sedežu 4. srečanje borcev, aktivistov in internirancev Ob tej priložnosti bo JOŽE KOREN spregovoril o 40-letnici PARTIZANSKEGA DNEVNIKA. Vabljeni SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO TRST sklicuje I. redni občni zbor ki bo v dvorani restavracije Furlan na Repentabru danes, 26. novembra, ob 16.30. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Slovan - Padriče obvešča pevke in pevce, da bodo skupne vaje ob torkih in petkih ob 20.30. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 27. novembra, ob 16.30 POMEMBNI ZGODOVINSKI MEJNIKI 1943-1983. Sodelujejo moški in ženski pevski zbor, folkloristi in recitatorji SKD Tabor. Režija: Drago Gorup. Spremna beseda: Olga Lupine. Vabljeni! KD Lipa priredi v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje JOŽETA KORENA o 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni! KI) Rovte - Kolonkovec priredi razstavo in prodajo knjig, kaset in plošč ob priliki miklavževanja 2. in 3. decembra v društvenih prostorih Ul. Monte Semio 27, od 17. do 20. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 predstavitev knjige, ki jo je Mladika izdala ob 70-letnici pesnika in pisatelja Vinka Beličiča. Delo z naslovom «Vin-ka Belčiča pogled nazaj*, ki ga je pripravil Marij Maver, bo predstavil Saša Martelanc. Sledilo bo srečanje s pesnikom. KD Slavec Ricmanje - Log vabi danes, 26. t.m., ob 20. uri na ogled filmskih posnetkov o poimenovanju šole pri Domju po Mari Samsi in o letošnjem ricmanjskem tednu. KD Rdeča zvezda prireja v torek, 29. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu otvoritev razstave in predstavitev grafične mape Stojana Zafreda iz Divače. Sodelujejo: Milko Bambič, De-ziderij Švara, pesnik Franc Magajna in domači mešani pevski zbor. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri, 27. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu ZBOROVSKO REVIJO ob 20-letnici delovanja. Na reviji bodo prejeli diplomo pevci za 40-letno delovanje v zboru in zborovodja ter organisti za 25-letno delovanje. Razna obvestila Zadruga Planinski doni Mangart vabi vse člane in prijatelje na izredni sestanek, ki bo v ponedeljek, 28. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Ob sobotah ob 15.30 se na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 v Trstu nadaljuje tečaj za vodje otroških in mladinskih zborov, ki ga vodita priznana strokovnjaka. Zaprt železniški podvoz pri Vižovljah Pokrajinska uprava je na prošnjo državnih železnic odredila začasno zaporo za promet železniškega podvoza na pokrajiaski cesti Scsljan - Mav-hinje v bližini Vižovclj. Zapora, ki je stopila v veljavo 22. t.m., bo trajala mesec dni. Do zapore je prišlo, ker morajo državne železnice opraviti nekaj nujnih del na progi. darovi in prispevki Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 26. novembra KONRAD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26 — Dolžina dneva 9.07 — Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 12.47. Jutri, NEDELJA, 27. novembra BERNARD Vreme včeraj: temperatura 8,4 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 36-odstotna, nebo poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandro Elleri, Maurizio Vattovaz, Valentina Nini. UMRLI SO: 84-letna Maria Treglia vd. Pacci, 69-letni Alberto Alfiero, 93-letna Maria Marchetti, 6-letna Francesca Bas-so, 1 leto in 28 dni stara Jennifer An-drea Cavina, 79-letni Carlo Pettelini, 84-letna Virginia Monti vd. Stoppari, 61-letni Pasquale Metta, 83-lelna Giustina Kersevan, 83-letna Giulia Graziani vd. Martone, 86-letna Aliče Baisero. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9. Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica in žavlj >. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljan, Bazovica in žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. j— ------------------------- Danes se poročita SILVANA PETAROS in MIRJAN KAPELJ Sekcija K PI Dolina jima vošči mnogo sreče na življenjski poti. Razstave Danes, 26. novembra, ob 18. uri bo v galeriji «Corsia Stadion* otvoritev razstave slikarja Adriana Fabianija. Razstava bo odprta do 9. decembra. V ponedeljek, 28. t.m., ob 18. uri bo v občinski galeriji na Trgu Unita otvoritev razstave slikarja Alda Cecchettija. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM dvostranovanjsko hišo z vrtom na Greti, potrebno popravil. Tel. 040/ 573-182 ali 410-208. KUPIM zazidljiv teren v občini Dolina (predal Ricmanje - Domjo). Tel. 040/ 818-155 po 14. uri. PRODAM žago cirkularko za traktor v dobrem stanju, cena 200.000 lir. Telefonirati v večernih urah 040/229-285. PRODAM hišo z vrtom v Zabrežcu. Telefonirati na št, 213-791 ali 225-354. PRODAM Ford Escort 1100 XL, letnik 1973, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 291-191 od 10. do 13. ure. ZAVAROVALNICA Latina Renana je odprla agencijo na Opčinah v Narodni ulici 28, blizu openskega tramvaja, telefon št. 040/213-939. Nudi vse zavarovalne usluge, odgovorni agent Anton Feri. MENJALNICA vseh tujih valut 25. 11. 83 Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . švedska krona .... Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank .... Funt šterling .... Irski šterling .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . španska pezeta . . Japonski jen............ Avstralski dolar . . . Grška drahma ..." Debeli dinar............ Mali dinar.............. iBSOilS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P, A. TRST - ULICA I ril.zi 1Q polaganje in popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895 V spomin na dragega Avgusta Grudna darujeta Maruška in Kiljan 50,000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel. V spomin na Avgusta Grudna darujeta Marina in žarko Prašelj 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Vojka Ferlu-ge darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev spomina Maksa Skumavca darujeta Grozdana in Ito Kolerič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marčela Kufersina daruje Grozdana Čebohin 10.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Marino Hrvatič daruje 50.000 lir za KD Slavec. V spomin na pokojne starše in brate daruje Doro čok (Pušarjev) z družino 20.000 lir za obnovo spomenika padlim borcem v NOB v Lonjerju. V spomin na pok. Marijo Placer - čok darujeta družini čok - Delpiero 10.000 lir ter družini čok - Poropat 10.000 lir za ŠD Adria. Milka Paoli daruje 20.000 lir za KD Slavec. V spomin na mamo Nado Rojc daruje hči Tatjana 50.000 lir za dekliški zbor I. Gruden. V spomin na Avgusta Grudna daru jejo Ladi in Marica, Aleš in Nadja, Nevenko in Nevenka ter Martin in Mileva 40.000 lir za SKD I. Gruden in ŠD Sokol. V spomin na Pavla Pertota darujeta Eda in Mari z družinama 10.000 lir za SKD I. Gruden. Ob plačilu članarine darujeta Anton in Nella Hrovatin 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 5. obletnici smrti drage none Marije Gerlanc darujeta Sonja in Rado z družinama 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka Prosek-Kontovel.. V spomin na Avgusta Grudna darujeta Sonja in Viktor Košuta 20.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu. Ob obletnici smrti dragega Antona Gerlanca daruje žena 10.000 lir za amaterski oder J. Stoka Prosek Kontovel- V spomin na svoje pokojne sorodnih® daruje Bogomila Gerlanca 10.000 lir za dvorano na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Avgusta Grudna daruje Bogomila Gerlanc 10.000 h® za vzdrževanje spomenika padlim v NOp s Kontovela. Namesto cvetja na grob Jožefa Ra?e„ tiča darujejo Bernardinkine koleg'*® 20.000 lir za Skupnost družina Opčine- V spomin na Franca Škabarja daruj® Angela Škerlavaj Sferzi 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V spomin na Franca Škabarja darujeta žena Marija in hči Vojka z družino 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad- V spomin na Alojza Daneva daruj* Zofija Cerneka 20.000 lir za MPZ 'e sela pomlad. NORDMENDE _VIDEQ DANES OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA TRGOVINE BRESCIANI BRUNO ULICA NAZIONALE 39 — Tel.: 211711 — OPČINE (nasproti tramvajske postaje) ENSKA - MOŠKA ^ KONFEKCIJA t«^ TRŽIČ ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174 velika izbira ženskih in moških pletenin kakovost — moda — prava cena SPOROČILO ENEL Oddelek v Benetkah Okrožje Furlanija - Julijska krajina V Furlaniji - Julijski krajini je bila vpeljana TELEFONSKA SLUŽBA ZA UPORABNIKE Ta omogoča prebivalcem, ki neposredno koristijo uslu9e ENEL, da brez obiska uradov in torej s prihrankom č°s° in denarja po telefonu urejajo vse formalnosti v zvezi z dobavo električne energije. Zato uporabniki uslug ENEL odslej lahko po telefo^ uredijo vse, kar je potrebno za: PRIDOBITEV PRIKLJUČKA. SKLENITEV NOVE POGODBE, PREKINITEV DOBAVE E-LEKTRIČNE ENERGIJE, OB TEM PA ŠE LAHKO DOBU0 INFORMACIJE V ZVEZI Z RAČUNI IN SPOROČIJO STANJE ŠTEVCEV. Klicati je potrebno naslednje številke: 55024 za uporabnike uslug ENEL v tržaški in gorišk' pokrajini (za uporabnike, ki kličejo izven Trstje pozivna številka 040). 26034 za uporabnike uslug ENEL v videmski pokra"!'11' (za uporabnike, ki kličejo izven Vidma, je pozi^ na številka 0432). 26154 za uporabnike uslug ENEL v pordenonski P° krajini (za uporabnike, ki kličejo izven P°r“e nona, je pozivna številka 0434). Služba deluje ob delavnikih, razen ob sobotah, ne prekinjeno od 8. ure do 16.30. Da bi se izognili morebitnemu čakanju, vam s'/et^ jemo, da kličete po 13. uri; s tem v zvezi vas opozarja111 da so telefonske tarife po tej uri tudi občutno nižje. Ob tej priliki ENEL obvešča uporabnike, da za P10^ računov ni potrebno obiskovati uradov ENEL, ker I<>hK račun poravnajo na poštah ali bankah, ki so navedene h zadnji strani računa. . . 1.630.— . . 1.315.— . . 750,— . . 165.— . . 215.— . . 203,— . . 537,— . . 197.— . . 26,-. . 2.380,— . . 1.870,— . . 603,— . . 85,— . . 11.— . . 10,-. . 5,— . . 1.350,— . . 13,— . . 10,50 • • 10,50 Ur v ja 1iinaatrljr Težko bo za gledalce izbirati film v nedeljo in seveda nadaljevanje v Ponedeljek. Borba med državno in posebnimi televizijami postaja iz meseca v mesec ostrejša. Zgodilo se je cel°. da je začela RAI posnemati sistem obveščanja o nadaljnjem spore-ki so ga uvedli zasebniki, med-18,11 ko so le ti «ukradli» obliko prikazanja velikih filmov državne tele l^je, s tem da jih razdvojijo v dva S°tova dneva: nedeljo in ponedeljek. Pa to samo po sebi ni dovolj, da r® ulovijo tudi gledalci, sedaj zasebna Postaja začne predvajanje pet minut z jasnim namenom: kdor prvi Pritisne gumb za film, bo raje gledal °> kar se je najprej začelo. Reklamo Pa samo zamudijo za pet minut. 'L PONTESUL FIUME KWAI «The Bridge on the River Kwai» (1957) Režija: David Lcan. Igrajo: Alec Guinness, Jack Havvkins, VVilliam Holden 1. v nedeljo, 27. in ponedeljek, novembra, ob 20.30 lL GATTOPARDO (1962) Režija: Luchino Visconti. Igrajo: “nrt Lancaster, Claudia Cardinale, £'ain Dclon. J^anale 5, v nedeljo, 27. in poncde-l®k, 28. novembra, ob 20.25. sta 11X13 na Prvem in petem «kanalu» J3 gotovi uspešnici: «Most čez reko Je pred četrt stoletja zaslužil . °h 20 milijonov takratnih dolarjev Pol ducata Oskarjev. .Visconti jev film pa je vabil v kino-”ane številne Italijane, ki so jih Parali razkošne scenografije in «le-i* 'mena igralske zasedbe. Izjemni ^ alci, razkošna scenografija, prikup-sk. . °Srafija in odlična režija so 0l P111 elementi obeh filmov. Skupna n .m • Protagonistom je tudi borba za 8 *d°ale: Nicholson - ameriški pol kih;1^ 140 ^ori Protl izgradnji mostu, P* lahko spremenila potek vojne. Pabrizio pa brani vrednote sicil-je Plemiške družbe proti novim slo- vlogi: Giancarlo Giannini in Ma-riangcla Melato Italia 1, v četrtek, 1. decembra, ob 20.30. Klasičen Giannini v vlogi sicilskega brezposelneža, ki se odpravi v Milan, v iskanju dela in. . . novih izkušenj. Patriarhalna domača vzgoja, južnjaški temperament in svojevrstno pojmovanje zakonske zvestobe spremljajo njegovo življenjsko izkušnjo v tovarni, kjer ovadi mafijsko tolpo — ovadba gre proti njegovim načelom — in s tem (ko spoštuje državne zakone) krši najenostavnejše pravilo sicilske družbe. Še bolj travmatična je ljubezenska izkušnja s feministko, navkljub noseči ženi, ki ga čaka na Jugu. Na videz ironična zgodba izpade kot banalno napihovanje nekega sveta, o katerem, na žalost, poznamo vse preveč «krvavih resnic*, premalo pa kulturno socialnih «skrivnosti». S.O.B. (1981) Režija: Blake Edvvards. Igrajo: Ju-lie Andrevvs, VVilliam Holden, Richard Preston. Italia 1, v petek, 2. decembra, ob 20.30. Son of Bitch. Tako se predstavlja režiser. Dejansko je res S.O.B., če prisili ženo za umetniški (pri 45 letih prvi) strip tease. Navidezno preprosta zgodba: o režiserju, ki ob propadu lastnega filma poskuša samomor, nato pa «reši» film s tem, da ga spremeni v erotično fantazijo. Vendar ironična do filmskega in odrskega spektakla in svojega busi-ness sistema. Dragocena v kolikor parodija življenja v filmskem ambientu. Blake Edvvards — režiser — se kaže, kot da bi se gledal v ogledalo, smeši ženo (v resnici in na platnu), slavno Mary Poppins in jo sleče pred kamero. VVilliam Holden odigra avtobiografsko vlogo — njegov testament — zapitega in od alkohola uničenega igralca: S.O.B. je bil njegov zadnji film. S.O.B. niha med resničnostjo in fikcijo, ki se prepletata do meje nespoznavnega; spektakel je brezhibno izpeljan, kot ga zna Edvvards narediti, s citati iz njegovih prejšnjih filmov. JARATONCI tečejo JASTNI KROG (1981) I c*’ja: Slobodan Šijan. Igrajo: Pavli Vujišič, Danilo Stojkovič, Zoran Tv i^il°Vič’ Jebsaveta Sablič. , Ljubljana, v torek, 29. novem-j,ra. ob 21.50. ništvU^nSlh posli Topaličev — pogreb-Nij y° ~~ ne navdušujejo najmlajšega Sačn ’ ^ °dIoči, da bo preizkusil dru-delo. Pomagata mu nieeov naj boljši Pomagata mu njegov naj-SpoV Prijatelj in dekle. Vendar, ko razoča neP°štenost svoje družbe, se hov h raa vme v domači krog. Šija-šuje film «Maratonci» ne navdu-Poip ta*° bot njegov prvenec «Kdo tam seinf' Nagrade v Montrealu in Marije c*. SOČA 18.00-20.00 «Agent štev- 1 bi in ubija». Ameriški filui' ,ey»-22.00 «Ljubimec lady Chatto Francoski film. SVOBODA Zaprto. JU DESKLE 19.30 »Splav meduze*-goslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORj^p . Lekarna Tavasani, Korzo Ra telefon 845-76. P0GREBI a Ob 9. uri Marija Vosca vd. iz nove bolnišnice usmiljenih v cerkev Srca Jezusovega in 1Zr0C&'. no pokopališče; ob 9.30 France pfj ne iz sp ošne bolnišnice v cer . ^ Sv. Ani in na glavno pokopan 12. uri dr. Giuseppe Bertos iz :Lvega bolnišnice v cerkev Srca ->ei in na glavno pokopališče. V Doberdobu prebivalstvo narašča v Dolu in v Jamljah pa nezadržno pada Zaskrbljujoči podatki v tej naši občini v ^ doberdobski občini so podobno kot sovodenjski ob zadnjem popisu pre-r vf“tva prvič po vojni beležili po-st števila prijavljenih oseb. To šte-]0 0 se jo namreč od leta 1971 povzpe-kri,s ,^71 na 1417, torej za nekaj več do * odstotke. Vsekakor še ni bila . sežena naselitvena raven iz leta sebe *° cc^a °^oina štela 1504 o- Jjjtevilčno se je najbolj povečala vas 1) p d0*5 'n sicer za 81 oseb (glej tab. n ' podobne poraste so beležili tudi ». Poljanah, 24 oseb več. Ta naj-. njsa vas v cjobcrdobski občini se ra-,S1Cer P° vojni relativno najbolj , *jala. Povsem drugačni so bili etidi v Jamljah in Dolu, kjer se šte-n a Prebivalcev še naprej krči. Še s0 H i ie občuten padec v Dolu, kjer tj, °b zadnjem popisu našteli 45 oseb 104J kot Prcd desetimi leti in kar Za f0?6^0 manj kot leta 1961. Vzroke sy telikšne razlike v demografski ra-iskaH°d Posameznimi vasmi je treba Oili u naselitveni strukturi in raz-0 c. urbanističnih preprekah pri grad-zlasl- novdb stanovanjskih hiš. To še ta “ velja za vas Dol, ki je razbi-eestna več zaselkov vzdolž državne zanp ^orica - Trst. Služnosti povede s te cesto in javami ter bližina Viu^ meJe so preprečile učinko-bj urbanistične odločitve, ki naj ritvT^de število gradenj. Z razši-Po » omenjene pomembne cestne Rfari 3Ve ,med Gorico in Trstom z bodo i° ceste Gorica - Tržič se Se h sbdte°sti še povečale, obenem pa tudi ° P° vsei verjetnosti zmanjšala Se^j i^v^anost med posameznimi za- čijtezvoj števila prebivalstva v ob-vplj “pberdob so po vojni odločilno stvo • ,mteracijski trendi. Prebival-žiru je gradilo nove domove v bli-Pr^rni - °yr|ih mest in s storitvami o-^ jbcoimi kraji. Posledice izšel je-v sn v več j' meri kot na primer stoor,- eniski občini ublažila visoka desatuf natalitete, ki je konec šest-tiw.11 tet znašala 19 dojenčkov na najj Prebivalcev, kar je bilo 5 točk dihi v^rajinskim povprečjem. V sre-dla Sedemdesetih let je nataliteta pa-ZaUsta .v Promilov, obenem pa se je Prvijavil° izseljevanje, ki je tokrat ijevan\° v°jni Padlo pod raven prise-s° j Ob tem velja poudariti, da Sedema t>neP šestdesetih in v začetku s ki let začeli v doberdob- th0 1^ mi v°bko graditi. Naj navede-Setib l P^tetek, da se je v sedemde-Z;i 24 c h povečalo število stanovanj VM) odstotka, s 370 na 461. toPnja natalitete je tudi v zad- be ak, te Število prebivalcev v dolg^ ° 'sbi občini od leta 1951 do leta ?lj6 jOljahe ^Saj 1951 1961 1971 1981* 345 293 293 267 292 303 244 199 88 83 98 122 779 720 736 817 1504 1399 1371 1417 za posamezne vasi niso Podatki Kohčni. njih letih nad pokrajinskim povprečjem, vendar se mu je približala in je padla pod raven smrtnosti, tako da je naravni prirastek negativen. Vsekakor je nataliteta v zadnjih treh letih nižja kot v sovodenjski občini, medtem ko je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih višja. Zaradi relativno visoke stopnje natalitete sodi doberdobska občina po strukturi prebivalstva med relativno najmlajše občine v goriški pokrajini. Odstotek prebivalstva mlajšega od 45 let (63,3%) je precej nad pokrajinskim povprečjem (57,8%). Ta odstotek je za nekaj točk višji od vseh občin, ki mejijo z doberdobsko. Razlika je še občutnejša, če primerjamo odstotke prebivalstva starejšega od šestdeset let. V občini Doberdob znaša le 14, v Sovodnjah 18,3, pokrajinsko povprečje pa se približuje 22 odstotkom. Da je občina relativno «mlada» nam zelo jasno pokaže tudi indeks staranja, razmerje med prebivalstvom mlajšim od 14. leta in prebivalstvom nad 60. letom. V Doberdobu so leta 1981 našteli le 73 starejših na 100 mladih, v vseh dru gih goriških občinah, ki so vključene v kraško gorsko skupnost, pa je število starejših presegalo število mlajših občanov. Indeks staranja za pokrajino je bil za kar 67 točk višji. Visoka stopnja natalitete v šestdesetih letih in padec konec sedemdesetih let se vidno odražata v starostni piramidi, razdelitvi prebivalstva po starostnih razredih. Glede na leto 1971 so se namreč okrepili razredi od 6. do 21. leta starosti, zožil pa se je razred, ki vključuje otroke, ki ob popisu niso dopolnili 6. leta starosti. Ta razred je zdrknil od 10 na 6,3 odstotka. Glede doberdobske občine je še posebej zanimivo upoštevati projekcije rasti prebivalstva po posameznih občinah, ki jih je izdelala dežela leta 1979. Po teh projekcijah bi morali leta 1981 našteti v Doberdobu približno 1300 prebivalcev, ali kar 119 manj kot jih je potem dejansko bilo. Po istih projekcijah bi se moralo doberdobsko prebivalstvo do leta 1991 zreducirati na 1200 oseb. Ker so se demografi ušteli že pri napovedih za leto 1981 je gotovo, da so napovedi tudi za naslednja leta nepravilne. Pri tem velja poudariti, da so podlaga vseh napak migracijski tokovi, ki naj bi bili po študiji negativni, dejansko pa so v sredini sedemdesetih let postali pozitivni. Pričakovati je, da bo obračun migracij pozitiven tudi za o-semdeseta leta, tako da bo kril primanjkljaj v naravnem prirastku, kar naj bi ustalilo sedanje število prebivalstva. KARLO DEVETAK Nasedla sta pred izlivom Soče V torek zvečer sta Pietro in Franco Orlando iz Tržiča nasedla s svojim čolnom na plitvo dno pred izlivom Soče. Skušala sta si pomagati, a brez uspeha. Tema in slabo vreme sta ju kmalu prepričala, da je bolje, če pokličeta pomoč. Njune signalne rakete so kmalu opazili iz izvidniških čolnov finančnih stražnikov. Kljub močni burji in razburkanemu morju so se jim finančniki približali in odvlekli nasedeno plovilo v varnejše vode. Od tu sta Orlandova sama odplula v tržiški pristan. Razstava Janeza Pirnata v Kulturnem domu Kot smo že včeraj poročali, so v petek zvečer v Kulturnem domu v Gorici odprli razstavo ljubljanskega akademskega slikarja Janeza Pirnata. Na otvoritev je prišlo zelo veliko ljudi z obeh strani meje. Omenimo le nekatere med njimi: goriškega prefekta Siclarija, konzula SFRJ v Trstu Kovačičevo, ravnatelja goriške podružnice Banca dTtalia Massarottija, predsednika Temeljne banke Nova Gorica Eržena, predsednika Splošne banke Koper Čoka, sekretarja za kulturo pri slovenski tdadi v Ljubljani Matjaža Kmecla, predsednika TO SKGZ Primožiča. Razstavo so pripravile Kmečka banka v Gorici ter Ljub Ijanska banka iz Ljubljane, Nove Gorice in Kopra. Odprta bo do 8. decembra. Jutri v Kulturnem domu priznanja aktivistom OF V Kulturnem domu v Gorici bo jutri, v nedeljo, 27. novembra, ob 10. uri slavnostna partizanska prireditev. Prišlo bo do pobratenja med goričko sekcijo VZPIANPI in novogoriško sekcijo Združenja borcev. Zatem bodo podelili spominsko kolajno nekdanjim borcem briško - beneškega odreda, ki so doma s področja na katerem deluje goriška sekcija VZPI - ANPI, t.j. Gorice, Pevme, Oslavja in Štmavra. Potem pa bodo, na pobudo aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja podelili priznanja in značko OF aktivistom, ki so zbirali denar, živež, zdravila, ki so opravljali kurirsko in druge službe, ki so prevažali blago iz mesta na deželo itd. Odbor aktivistov, ki je doslej uspešno izpeljal podobne akcije v Števerjanu, Podgori, štandrežu, Sovodnjah in v Doberdobu, se je lotil podobne akcije tudi v Gorici. Diplomo in priznanje OF dobijo: Lojzka Batistič, dr. Stanko Baša, dr. Vlado Baša, Anton Bensa, Jožef Bensa, Cecilija Bertulin Waltritsch, Vida Bevčič, Henrik Birsa, Ana Bitežnik Valentinčič, Marija Bitežnik Leban, Danilo Blažič, Cvetka Marija Boškin, Lidija Boškin, Bernard Bratož, Alma Bregant Valentinčič, dr. Marjo Bregant, Rudolf Bregant, Al-do Bressan, Ermenegildo Bressan, Lidija Brumat, Ciril Budihna, Tereza Brezavšček, Marjo Brezigar, Bruna Bric. Bruno Canella, Rozalija Cibic Primožič, Jože Cigoj, Mara Cigoj, Peter Čermelj, Branko Čermelj, Boris Čermelj, Maks Černič, Edi Černigoj, Pavla Černigoj, Ludvik Čoitar, Stojan čuk, Mira čubej Jelinčič, Gabrijel Devetak, Milka Devetak, A-dele Devetak, Leopold Doljak, Anton Dornik, Antonija Dornik Pahor, Franc Dornik, Ivan Dornik, Vladimir Ladi Dornik, Marija Drufovka Gravner, Cecilija Fajgel Prinčič, Gabrijela Fajgel Stanič, Jožef Feri, Ana Figelj Prinčič, Jožef Figelj - Matijaž, Jožef Figelj, Marija Figelj, Mila Figelj Rožet, Savina Figelj Bensa, Franc Filipčič, Cvetka Furlan, Helena Gomišček Kumar, Alojz Grapulin, Franc Gravner, Neda Gravner, Jožef Gravner, Marija Gravner, Mila Gravner Žbogar, Mirko Gravner, Štefanija Gravner, Zofija Gravner Bensa, Dobroslav Gruden, Venceslav Hajek, Milena Herkov, Marija Hojak, Jožko Humar, Olga Hvala, Adela Jakil, Marija Jakil, Viktor Jež, Leopolda Kačič, Anton Klanjšček, Edvard Klanjšček, Jožef Klanjšček, Lidija Klanjšček Cijak, Henrika Kodermac, Silva Kodermac, Vida Kodermac Le-ghissa, Elena Komavli, Marija Komavli Petrevčič, Klara Komavli Prinčič, Pepi Komavli, Ema Komel, Gra-ziella Komel Florenin, Pavla Komel, Lojze Komjanc, Dolfe Komjanc, Ed vina Kosovel, Marija Kosovel, Lojze Kumar, Karlo Kumar, Liza Kozman, Pavla Kozman, Gino Kul j at, Doro Kremžar. Ivan Leban, Ludvik Leban, Pepi Leban, Josipina Leban, Ksaverij Leban, Anica Lovec, Mike Lutman, Viktorija Lutman, Marija Makuc, Marija Mare, Stanislav Marc, Silvo Makuc, Friderik Maraž, Venceslav Maraž, Gino Maraž, Gizela Maraž, Vladimir Maraž, Alojz Markovič, dr. Franc Marušič, Antonija Mavrič, dr. Lambert Mermal ja, dr. Tanja Mermolja, Lojzka Mermolja, Marica Mermolja, Niko Mermolja, Mara Mervič, Anica Mikulus Komel, Arna lija Miculus Furlan, Emil Miculus, Herman Mikulus, Karlo Mikulus, Danica Miklus, Karmela Mikulus, Darinka Miklus, Srečko Miklus, Zorko Miklus, Pavla Mučič, Franc Mrzek, prof. Viljem Nemec. Jerica Nemec. Karla Paljavec Dornik, Julka Pavletič, Angela Pavlin, Uršula Pavlin, dr. Jožko Pavlin, Milko Pavlin, Bojana Pavlin, Marija Pavlin, Mirko. Pavlin, Zora Pavlin, Vandelina Pavlin Colja, Franc Pavšič, Leopold Pav- šič, Stanko Pavšič, Guido Peric, Antonija Peršolja Sfiligoj, Ladko Peterki, Jožko Petrovčič, Eligij Pirih, Janka Plahuta, Tatjana Plahuta, I-vanka Pintar, Jelka Pintar, Silvino Poletto, Slavka Pintar, Vilma Pintar Boškin, Štefanija Pintar Kamel, Ana Podbršek, Hilarij Primožič, Anton Primožič, Cvetka Primožič Figelj, Franc Primožič, Gizela Primožič, Jožef Primožič (pok. Florjana), Jožef Primožič (pok. Karla) Kristina Primožič Gravner, Slavka Primožič Furlan, Vera Primožič Uršič, Zofija Princi Vitez, Elica Prinčič, Leopolda Pušner, Evgenija Radikon Vidič, Justina Radinja Figelj, Marija Radinja, Stojana Radinja, Vera Rejec, Edvard Rehar, Vida Rojc, Ivan Reščič, Olga Reščič, Ana Neli Ro-set, Rajmond Rozman, dr. Karlo Rutar, Rudolf Saksida, Emilja Sfiligoj Figelj, Olga Sfiligoj Micheli, Vera Sfiligoj, Zofija Sfiligoj Jakin, Zdravka Sfiligoj Klanjšček, Franc Simšič, Antonija Simšič Lipicer, Danila Simšič, Rudi Simšič, Bazilij Simšič, Marija Simšič, Milena Susič, Marija Susič, Marjo Susič, Janko Susič, Zoro Albin Škerk, Bojana Škerk, Mira Škerk, Pepi Škarabot, Karlo Anton Sošol, Jerica Sošol Hlede, Jožef Štrukelj, Jože Štrukelj, Karmela Anuška Štrukelj, Dominik Šuligoj, Darko Šuligoj. Nada Tusulin, Marjan Terčič, Marija Terpdn Piras, Franc Tomšič, Jožica Tomšič Plahuta, Heda Trampuž Paukovič, Mija Ušaj, Lojze U-šaj Miha, Albin Valentinčič, Franc Valentinčič, Jožef Valentinčič, Dragica Valentinčič, Gorazd Vesel, Lojze Vilhar, Angela Vižin, Milan Vižintin, Milo Vižintin, dr. Nežica Vižintin - Janja, Anica Vogrič Klanjšček, Ema Vogrič Doljani, Franc Vogrič, Zdenko Vogrič, Emil Vogrič, Marjo Vouk, Hinko Waltritsch, Marko Wal-tritsch, Alfred Winkler, Egič Win-kler, Vita Winkler, Vlastislava Win-kler, Celestin Zamar, Venceslav Žižmond. Spominsko kolajno bodo na jutrišnji svečanosti v Kulturnem domu v Gorici dobili tudi bivši borci briško - beneškega odreda, ki so doma s področja na katerem deluje goriška sekcija VZPl-ANPl, to je iz Gorice, Pevme, z Oslavja in iz štmavra. Spominsko kolajno bodo dobili: Anton Bensa, Edi Bensa, Aldo Boškin, Mario Boškin, Vladimir Dornik, Alojz Drufovka, Anton Figelj, Miroslav Figelj, Davorin Furlan, Mario Furlan, Milan Furlan, Radivoj Furlan, Limo Kodermac, Meri Komavli, Jožef Koršič, Marjo Mavrič. E-mil Miklus, Ivan Mržek, Slavko Obljubek, Alojz Primožič, Darinko Primožič, Franc Primožič, Alojz Prinčič, Štefan Radinja, Ana Roset. Karlo Sošol, Anton Sfiligoj, Jožef Sfiligoj, Vladimir Terzer, Jožef Valentinčič. kru«o Križman 30. Amerika, Amerika teoje^e<^tem ko je trajekt za Staten Island že del ?etesk v.sakdanieSa življenja v New Yorku, je pod-ko 2 a železnica zanimivost in le včasih potreba, dhev ni° lahko prihranim nekaj kilometrov hoje od ?0Prn6 norme kakih 20 kilometrov. Neverjetno je V6sti a' V njej se zbira vsa newyorška golazen. da,nja ° ubojih, tatvinah, ropih, posilstvih so vsak-hega . stvar. Poln. predsodkov se počutim ogrože-fiakan-ln izbiram vedno najbolj polne vozove. Med rebit ’6m se previdno oziram na vse strani po mo-nevarnosti. Pelj6mkrat čelo zgrešim smer in se že pozno zvečer se ^ateč v Brooklyn, kjer se samo presedem in S° turp1UC*0rna vrnem spet v znane kraje. Grozeči ker s 1 razni napisi, v glavnem pa so nerazumljivi, ha in^-napisani s čudno pisavo, ki bežno spominja cele„ bsko. Nikjer mi ne uspe razbrati niti enega ?LnTisa- sfečo niv-1- pac*a cel zadnji dan bivanja, štejem za hirrj Obiščem celo vrsto knjigarn in v mnogih vi-*h p0|parsikaj zanimivega. Knjige so v ZDA poceni rabije teSa je veliko knjigam, kjer prodajajo samo Pa So knjige. V njih najdeš marsikaj, prodajalci včasib Zel° vRuclni in ti radi pomagajo. Cene pa so Sai~na r6s smešne. Velikan v tem smislu je knji-barnes and Noble na 5. aveniji, ki je res pravi labirint z desetinami uslužbencev, ki iščejo in prevzemajo naročila za knjige, katerih začasno ni na policah. Menda pa je takih bolj malo. Ogromni oddelki za vsako stroko posebej nudijo tisoče in tisoče različnih naslovov in večinoma po nizkih ali celo zelo nizkih cenah. Obiskovalcev je na stotine in dobro založen zapustim knjigarno tudi sam. Končno se odpravljava na pot domov. 0’Callaghan naju zvečer povabi, naj se kmalu vrneva, naj k njemu pošljeva prijatelje, ki bi morda prišli v New York. Čudovit človek. Pove nama, da zjutraj, ko bova odhajala, ne bo nikogar doma. Žo zgodaj bodo vsi odšli na week-end. «Uradni» nahrbtnik za letalski prtljažnik napolnim z lažjimi stvarmi do kakih 10 kg dovoljene teže. V manjšega za kabino pa stlačim vse knjige, časopise, fotoaparat in drugo za kakih 17 kg. Tega «ročnega» ne bodo tehtali. Zjutraj sva res sama. Najeva se in se odpraviva na zadnji potep po Staten Islandu, do mostu «da Verrazzano«, ki povezuje naš del z Brooklynom in hkrati razkriva odprt ocean. Od tam naprej proti vzhodu je do Evrope sama voda. Velika luža. XVIII. Na malih ekranih letališča John F. Kennedy že skačejo vozni redi. Letala letijo na vse konce sveta: Los Angeles, Pariz, Tokio, Sydney, Rio, Dakar in še in še. Končno se pojavi tudi Ljubljana in vsakih par minut skoči za mesto više ali spet nazaduje, če je prišlo do zamude. Prijetno je videti domače ime med svetovnimi velemesti. Dolga vrsta letal se počasi premika do vzletne steze kot avtomobili na Korzu ob opoldanski ali večerni gneči. Tudi pol ure mora letalo v New Yorku čakati preden pride na vrsto. Nato švigne po stezi in pilot ima še pred očmi avion, ki je poletel neposredno pred njegovim. Neprilike pri odhodu iz Ljubljane nama narekujejo pravočasnost in ob odprtju okenca dobim celo prvi sedež na razpolago. Zamuda na ekranu raste; živčno se potikava po letališču in skušava registrirati še zadnje vtise iz ZDA. Teh pa ni. Potniki so vsi Evropejci in v glavnem Jugoslovani ter Slovenci. Praktično sva že doma. Končno opaziva na ekranu, da je JAT DC-10 pristal. «Landed» piše in v pol ure se orjak prikrade k terminalu. Opazujeva potnike, ki so prišli iz Ljubljane, v upanju, da bova videla kakega znanca. Kovinski glas napovedovalke nas končno povabi, naj vstopimo. Pol ure se rinemo v neskončni trup in končno smo na tem, da vzletimo. Letališče je sestavljeno samo iz raznobarvnih vrst luči. Letalo se ustavi, motorji gripijo. Start. Po 40 sekundah nismo več na ameriških tleh. Takoj se pod nami razpre morje luči. Vse, kar sem doživel in videl, je le še spomin. Misli mi letijo k pristanku na Brniku in dejstvo, da potujemo proti vzhodu, soncu nasproti, blagodejno vpliva na moje razpoloženje. Potovanje po ZDA analiziram, delim in katalo-giram na vse mogoče načine. Obračun je v glavnem zelo pozitiven. Temnejše točke spravljam ob stran za poznejšo obdelavo. Kaj prinašam iz Amerike? V drugem veleslalomu za svetovno serijo Spet slavje Švicarjev Erlacher (It.) četrti, Franko (Jug.) šesti BORMIO — Tudi v drugem veleslalomu za svetovno serijo v Bormiu so švicarski smučarji izbojevali prodoren uspeh. Zmagal je Pirmin Zur-briggen, predvčerajšnji zmagovalec Max Julen pa je bil tokrat drugi, čeprav je po prvem spustu vodil. Na tretje mesto se je uvrstil njun rojak Hangl, ki je pravzaprav novo ime v svetovni smučarski eliti. Tudi izkupiček italijanskih in jugoslovanskih smučarjev je dokaj zadovoljiv. Italijani imajo v prvi deseterici le dve uvrščena, vendar sta četrto mesto Erlacherja in sedmo mesto Pramottona dokaj prestižni uveljavitvi. Jugoslovanom se je posrečilo uvrstiti med boljše kar tri smučarje. Franko je bil šesti, Strel osmi in Križaj deveti. Boris Strel je bil po drugem spustu celo drugi, zato je v bistvu razočaral. Mnogo boljši pa je bil drugi spust Franka, ki je dosegel četrti najboljši čas. VRSTNI RED 1. Zurbriggen (Švi.) 2’47”64 (1’25”17 + 1’22”47); 2. Julen (Švi.) 2’47”67 (1-24 99 + 1'22”68); 3. Hangl (Švi.) 2'47”79 (1’25”24 + 1’22”55); 4. Erlacher (It.) 2’48”91 (1'25”46 -I- 1’23 ”45); 5. Wenzel (Liecht.) 2’49”10 (1’25”62 -I 1-23 -48); 6. Franko (Jug.) 2'49”17 •(r26”04 + 1’23"13); 7. Pramotton (I-talija) 2'49”21 (1’25”58 + r23”63); 8. Strel (Jug.) 2’49”34 (1’25”11 + 1’24”23); 9. Križaj (Jug.) 2’49”77 (1’25”81 + 1-23 -96); 10. Hinterseer (Av.) 2’50”39 (1'26”68 + 1’23 ”71); 11. Enn (Av.) 2’50’'59 (1’25’'96 + 1’24’'63); 12. Strolz (Av.) 2’50”64 (1’26”11 + 1’24”53); 13. Giorgi (It.) 2’50”66 (1 min. 26”00 + 1’24”66); 14. Hirt (ZRN) 2-50”76 (1’26"62 + 1’24”14); 15. Ta-vemier (Fr.) 2'50”81 (1’25"43 + 1 min. 24”38). V današnjem predzadnjem dnevu tekmovanj v Bormiu bo na vrsti ženski slalom. Ob večeru v goričkem Kulturnem domu V okviru praznovanj ob 2. obletnici odprtja kulturnošportnega središča v Gorici, bo današnji večer posvečen telesni kulturi. Ni treba v tem trenutku posebej poudarjati vloge, ki jo telesna kultura odigrava v našem narodnostnem prostoru kot združevalec mladine in kot pomem ben člen našega razvoja. Zato je prav, da ob drugi obletnici delovanja Kulturnega doma bežno poudarimo vlogo, ki jo v tem kontekstu odigrava telovadnica in vsi ostali športni prostori. Nobenega dvoma ni, da smo z odprtjem tega objekta opravili velik kakovostni skok, tako v delovanju, kakor tudi v odnosu do večinskega naroda. Ni treba zapisovati nobenih številk, dovolj je, da povemo, da je telovadnica dnevno več kot 10 ur zasedena in to od naših, slovenskih organizacij, kakor tudi od italijanskih, kar je prav tako značilno za vlogo tega objekta. Kot so pomembni stiki z večinskim narodom, tako je nujno, da se naša stvarnost, tudi na telesnokulturnem področju, prepleta in bogati s stvar- nostjo matične domovine. V tem pogledu je bil mišljen tudi današnji večer v telovadnici goriškega Kulturnega doma, ki se bo pričel ob 19.30. Rekreacijska dejavnost postaja tudi pri nas vedno bolj priljubljena oblika telesnokulturnega izživljanja. Tega se dobro zavedajo pri goričkem Planinskem društvu, saj njihova sekcija za rekreacijo šteje danes več kot 100 članov, število, ki se iz dneva v dan veča. Ob tem pa smo na Goriškem, prav letos beležili rekordno število odbojkarskih društev. S to panogo se namreč danes ukvarja preko 200 mladink in mladincev, kar je za goričke razmere izredno veliko. Oboje, množičnost v rekreaciji in odbojki, pa je srž drevišnjega večera, ki se bo pričel s prijateljsko odbojkarsko tekmo med rekreativci Slovenskega planinskega društva in člani ljubljanskega Slovana. S to organizacijo namreč vzdržujejo goriški rekreativci prijateljske stike. Drugi del večera pa bo posvečen domači odbojkarski stvarnosti. Kulturni dom namreč ne odigrava le vloge posrednika kulturnih in telesno-kulturnih dobrin, ki nam prihajajo 0(1 zunaj, marveč skrbi in stimulira ttt' di naše organizacije. Letos so pri ŠD Dom v Gorici P0-novno pričeli z žensko odbojko in l°’ kar se da pozitivno. Nad 30 deklri od 11. do 16. leta starosti redno vam to športno zvrst. Podobno je tudi v Sovodnjah, kjer je odprtje telovadni' ce bistveno prispevalo, da se je ^ dejavnost kakovostno obogatila. Drevi pa se bosta ženski odbojki11', ski ekipi Doma Agorest in Sovodenj srečali in pomerili moči. Poudari1 je treba, da so na današnji ve^erJ poleg vseh ostalih, povabljeni P16, vsem starši deklet, ki igrajo odo°l' ko. S tem bi želeli prikazati P? membnost njihove prisotnosti na bunah, prisotnost, ki bi se moram obnavljati tudi ob vsaki prvenstven' tekmi. To bi bila najboljša nagrad" za mlade odbojkarice, ki vlagajo Pm cej osebnega truda za uspeh ek'r in s tem neposredno za uspeh nas telesne kulture. Rudi Pavšič Jadran proti zadnjeuvršeenemu Faraboliju Končno prva zmaga doma ? Korčnoj-Kasparov: spet remi Drevi bodo jadranovci sprejeli v goste zadnjeuvrščeno ekipo Faraboli iz Fidenze. Pa‘ožaj naše združene ekipe postaja vse bolj zaskrbljujoč, prav zato pa bi bila zmaga v drevišnjem srečanju zelo dobrodošla in spodbudna za naše moštvo. Prav zaradi tega pa menimo, da bodo Žagarjevi varovanci izkoristili priložnost in končno ponovno osvojili zmago na domačem igrišču. Jadranu sledi veliko število ljudi in večina teh niso poznavalci košarke. Tudi športniki drugih športnih panog zvesto sledijo naši združeni e-kipi, med temi je Ksenija Slavec, i-gralka članske odbojkarske postave Brega, ki je trenutno na prvem mestu v prvenstvu C-l lige. Torej tre-tjeligaš o tretjeligašu... «Kako si razlagaš letošnje dosedanje Jadranove neuspehe?» «Dejstvo, da so bili v preteklih sezonah že dvakrat na pragu prestopa in da se jim je ta obakrat ponesrečil, je verjetno največji vzrok za sedanjo krizo. Po takih stresih, ko si dal vse od sebe, ti motivacija upada, polet in zagnanost polagoma splahnita. Igralci so verjetno bolj prizadeti in psihično labilni. To pa se odraža tudi v i-gri. Poleg tega pa so se ostala moštva okrepila, saj imajo za sabo «sponsorje», ki jim zagotavljajo velika finančna sredstva, s katerimi si lahko marsikaj privoščijo, vsekakor neprimerno več kot ekipa, ki jo sestavljajo izključno Slovencu* Srečanje med Jadranom in Farabo-lijem Fidenza bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20. uri. Kot znano bi se bila sprva morala tekma pričeti že ob 17.30, a so jo odložili na prošnjo rokometne zveze, da bi omogočili reden potek prvoligaške tekme Cividina. Vse kaže tudi, da bo tržaški rokometni prvoligaš in državni prvak tudi v bodočnosti vselej i-gral ob 17.30. (Cancia) LONDON — V tretji partiji polfinalnega dvoboja za naslov šahovskega svetovnega prvaka sta Švicar sovjetskega porekla Korčnoj in mladi sovjetski talent Kasparov spet remizirala. Za takšen razplet partije sta se dogovorila že po 18. potezi, a dv° vsekakor ni bil le formalen, saj trajal tri ure in pol. Šele tedaj ^ se šahista znašla brez izgledov ^ zmago. Stanje po tretji partiji rej nespremenjeno. Koristna prijateljska tekma Kraški zidar — Jadran 84:88 (43:37) KRAŠKI ZIDAR: Krt 6, Novak 11, Brezec 16, Šupič 24, Mervič 11, Tavčar 2, Počkaj 6. JADRAN: Žerjal 14, Starc 6, Vremec 4, Gulič 4, Sosič 4, Vitez 26, Ban 19, Raubar 11. V prijateljski tekmi je Kraški zidar izgubil z Jadranom, kljub temu da so domačini na začetku tekme vodili s 16 točkami prednosti (16:0). Na odmor so odšli z minimalno razliko, ki se je v drugem polčasu zmanjševala v korist gostov, ki so zasluženo zmagali. (Marjan Trampuž) Domači šport { ... m Danes SOBOTA, 26. novembra NOGOMET 2. AMATERSKA LISA 14.30 v Ul. Flavia: Libertas - Primorje. NAJMLAJŠI 15.00 v Trebčah: Primorec - Opi cina CICIBANI 14.30 v Dolini: Breg - Fulgor KOŠARKA C-l LIGA 20.00 v tržaški športni palači: Jadran - Faraboli Fidenza. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 na stadionu «1. maj*: Bor Radenska - Lav. Porto; 17.30 na Konto velu: Kontovel - CUS Trst; 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Polet - Stel-la Azzurra; 18.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Corridoni. NARAŠČAJNIKI 15.30 na Kontovelu: Kontovel - Saba KADETI 16.30 v Ul. Guardiella 23: Libertas B - Polet. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - Pal'a-volo Nervesa ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Bor; 20.45 v Dolini: Breg - Libertas Krmin; 201(0 v Gradišču: Tomana Gradišče - Sloga. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Terzu d’Aquila: Viv 1 Kontovel Electronic Shop MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Vidmu: Volley Bali Videm -01ympia Terpin; 20.30 v Štandrežu: OK Val - Inter 1904 Trst. MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor JIK Banka - Libertas Turjak; 18.00 v Červinjanu: Pro Cervigna-no - Jamlje. ŽENSKA D LIGA 16.30 v Trstu, stadion «1. maj*: Friulexport - Inter 1904; 17.00 pri Banih: Soga - Pallavolo Ločnik. NAMIZNI TENIS PRVENSTVO CSI 15.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Prešeren B - Sanitas; ob 17.00: Prešeren A - Fani Olimpda. Jutri NEDELJA, 27. novembra NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Percotu: Percoto - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Miljah: Fortitudo - Kras; 14.30 na Opčinah; Op. Supercaffe -Zarja. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Fo-gliano; 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco Sesljan - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Jarmicco; 14.30 v Šlovrencu: San Lorenzo -Juventina; počitek: Gaja in Breg. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Costalun- ga; 10.30 v Dolini: Breg - Sant’An-drea; 10.00 v Romjanu: Pro Ro- mans - Sovodnje. NAJMLAJŠI 13.30 v Ul. Flavia: Ponziana - Breg; 11.15 v Ul. Carsia: CGS - Vesna; 10.30 v Repnu: Kras - San Luigi FY. ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg Domio; 9.45 v Ul. Carsia: Supercaffe - Primorje. KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 16.00 v Miljah: Inter Milje - Bor KADETI 10.30 v Dolini: Breg - Don Bosco; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Inter Milje. ODBOJKA MOŠKA D LIGA 15.00 v Fossalonu: Pallavolo Gra-dež - Kras. ŽENSKA D LIGA 10.30 v Morteglianu: Al3 Morte-gliano 01ympia Bertolini Gorica DEKLICE 9.30 v telovadnici šole Morpurgo: Cortina spori - Friulexport. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Tržiču: Ita'cantieri - Kras Po 7. kolu italijanske košarkarske A-l lige Peroni in Granarolo dohitela Simac Nadaljevanje italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige ni prineslo posebno presenetljivih izidov, če seveda izvzamemo poraz doslej še nepremaganega Simaca pred domačim občinstvom. Milančani so stopili na i-grišče brez svojega režiserja D’Antonija, ki je poškodovan in to se je v njihovi igri še kako poznalo. Simacu in Peroniju se je tako pridružil na vrhu lestvice še bolonjski Granara o, ki «melje» svoje nasprotnike z veliko gotovostjo. Deželna Ugaša se spet vračata z gostovanja praznih rok. Bic se je v Tu rinu dostojno upiral domačinom predvsem po zaslugi Tonuta (34 točk), ki mu je turneja po ZDA z reprezentanco očitno koristila. Položaj Tržačanov pa je čeda^e bolj kritičen in že sedaj je jasno, da z uvrstitvijo v «play-off* ne bo nič. S. Benedetto ni bil dorasel državnim prvakom, ki so nastopih z novim A-meričanom Lockhartom in trener Prime nikakor ne more mimo zreti v bodočnost, saj ekipa še zdaleč ne igra tako kot v preteklem prvenstvu. Berloni — Bic 94:91 (51:44) BIC: Bobicchio 6, Tonut 34, McNea-ly 12, Palumbo 4, Goti 13, Lanza 2, Jones 18, Fabbricatore 2. Bancoroma — S. Benedetto 66:50 (34:24) S. BENEDETTO: Valentinsig, La Garde 13, SfiUgoj 2, Bon, Ardessi 13, Pieric 8, Mayfield 6, Bullara 8. PETROL transport ilirska bistrica 'cajHT TOZD Tovorni promet TOZD Avtoservis DS Skupne službe I ransport naftnih derivatov, kemikalij in drugih tekočin doma in v tujini v avtoeisternah in specialnih nadgradnjah, servis in remont vozil. čestitamo ob 29. novembru — dnevu republika IZIDI 7. KOLA . pi-Febal - Scavaini 106:96 P-P ’ ; -nova - Simmenthal 85:84; Be1"’ ijj; Bic 94:91; Granarolo - Latiru -JolIycolombani - Star 79:73; Peroni 79:81; Bancoroma - S- J* detto 66:50; Honky - Indesit 75:»»- LESTVICA J0uy- Gnanarolo, Simac, Peroni le, colombani, Star 10; Honky, ma, Berloni 8; Indesit, Sinan** gj- 6; Latini, Febal, San Benedetto-nova 4; Bic, Scavolini 2. .. PRIHODNJE KOLO (Jutn;n^ Bic - JoUycolombani; Sarnnv .t , Star; Peroni - Binova; Bancoroma; San Benedetto -Berloni - Hanky; Granarolo - & Scavolini - Latini. A 2 LIGA , Popolare - Yoga; Mangia® Benetton; Italcable - Riunite, Eagle - Rapident; Parmaat - cenzi; Bartolini - Gedeco; *** Marr; Lebole - Carrera. Moška namiznoteniška C V Tržiču Kras brez možnosti . V zadnjem kolu prve faz® u JO-namiznoteniške C lige bo Kras po* uri gostoval v Tržiču, kjer se P meril z moštvom Italcantiert^g^ krasovce je ta nastop le značaja, saj so trenutno na r mestu brez osvojene točke. sjcljpiP' fazi prvenstva pa se bodo v * slabših moštev borih za obs nS[1ov'1'! ligi, kar je bil pravzaprav porid cilj. Na jutrišnji tekmi J® ^ let®5 favorit Italcantieri, ki se okrepil z dvema solidnima tre gornikoma. (B.S.) ,. cta^ • OKRNJEN TOTIP. Zaradi M pomožnega osebja so Prire^manu'Ježili konjsko prireditev V a v' je bila na prvem mestu sto e-tipa. Drevi ob 19.30 peti prvenstveni nastop združene odbojkarske ekipe Tudi z Nerveso samo po treh setih igre? Može (lanski trener Bora): «Meblo sili nasprotnike k slabi igri» Drevi ob 19.30 bo združena ekipa j blo gostila šesterko iz Nervese, ki •Jj Prav v prejšnjem kolu doživela pr-j prvenstveni poraz v tekmi s Cone-8 *anom. «Dvoboja na vrhu» torej dre-! ne bo. srečanje pa je vseeno za-Hik11^0, saj trenerja Scalzotta s«akor he gre podcenjevati, čeprav a naše igralke, po tem kar so doslej pokazale, nesporne favoritinje za pe-_ zaporedno zmago. ."red drevišnjim srečanjem smo ne-n J. vPrašanj {»stavili lanskemu tre-t rJ0 Bora Intereurope Igorju Može-[j ’ “J tudi letos vestno sledi drugo-saskemu prvenstvu, katerega je pri s oden boljših poznavalcev. ^'ebl™U pTiPisuieš toko uspešen start 2„(^eb,l) je doslej najboljša ekipa v sociovini ženske zamejske odbojke, raJtifi *zb°r igralk kvaliteten in ekipa noh aga s tujko, Je v bgi nima da Jf*3- .^ru®a šesterka. Letos je mor-Prvič, da se neka naša ženska eki- pa zaveda svoje moči in da ima pred sabo bolj ambiciozen cilj, kot kdajkoli prej, ko je šlo v glavnem le za ob stanek v ligi. Sedaj, ko naše igralke dosegajo tako gladke zmage, so si že ustvarile določeno ime in se jih nasprotnice bojijo. Sicer pa velja tudi, da raven v ligi doslej ni bila ravno najbolj kvalitetna.* «Katera je glavna značilnost Me-blove igre?* «Sodeč po tem, kar sem videl v prejšnjih letih, moram reči, da ekipe, ki so napredovale, s svojo igro niso nikoli navduševale, ampak so nasprotnike prisilile k slabi igri, kar velja letos tudi za Meblo.* «Lani si treniral člansko ekipo Bora. Kakšen je letošnji doprinos tvojih bivših varovank, ki branijo barve Mebla?» «Rada Zergol (podajač op. ur.) je tej ekipi neobhodno potrebna in igra zelo zrelo, saj daje ekipi tisto fanta-zioznost, ki je prepotrebna glede na enostavnost Meblove igre. Elena Maver je potrdila napredek iz lanske sezone in je na krilu izredno prodorna, še vedno pa mora precej izboljšati svoj doprinos v polju. Viviana Kus še ni v zadostni formi, glede na ambicije Mebla pa bo v drugem delu prvenstva neobhodno potrebna za dosego zaželenega cilja. Vesna Klemše pa je precejšen igralski potencial in bi morala biti v perspektivi ena nosilnih igralk ekipe.* «Kako se bo končala drevišnja tekma?* «Vsak drug rezultat razen gladke zmage bi bilo presenečenje.* ŠD Mladina obvešča, da se predsmučarska telovadba redno nadaljuje ob torkih in petkih od 19.30 do 20.30 v Ljudskem domu v Križu. SK Devin obvešča, da bo telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici srednje šole v Sesljanu. Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo seja trenerskega aktiva v ponedeljek, 28. t.m., ob 20.30 na »Prvem maju*. ŠZ Bor - minibasket sporoča urnike treningov za igralce letnika 1972 in mlajše: ponedeljek (licej), sreda in petek (1. maj) od 15. do 16.30. Igralci se lahko vpišejo neposredno na trenigu ali v tajništvu društva. ŠD Dom Sekcija za ritmiko obvešča, da vadba športne ritmične gimnastike poteka ob ponedeljkih od 16. do 17. ure ter ob četrtkih od 15. do 16. ure. Vadba je v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Vpišejo se lahko dekleta, ki obiskujejo 1., 2. in 3. razred osnovne šole. Bregov trener Gruden o svoji ekipi v C-l ligi Nisem pričakoval takega uspeha v C-l ligi in v 1. podskupini, bo Teri.‘grajo vse tri naše šesterke, *adn■BVi 113 sPoredu 5. in obenem fja /j0 kolo prvega dela prvenstva, “ost r • ^estv‘ce je izredna izenačene ' aaJ imajo po štirih odigranih vr„[/a'1 kar štiri ekipe G točk in o hi, 01 redu odloča le količnik v se-1&«; . je spet minimalen. Na repu (Jlg,106 Pa sta CUS in Bor brez točk. ‘zienf na ,|XJ izenačenost pa bo drevi zan>mivo kolo z naslednjimi C(j§°^: Torriana Gradišče - Sloga, ^rtnin , Naš Bor in Breg - Libertas ^ebesednik je tokrat Rado Gru-berita •trenira Breg in njegova še-a Je na vrhu razpredelnice. samim pričetkom prvenstva d0ZT, koval, da bo tvoja šesterka rei^j9 a iafc uspeh?» je bilo, lahko bi ’ skoraj obvezno naše vprašanje. Sen,^a res nisem pričakoval, čeprav iw rapunal na dve točki v neposredno °®računu z Borom in CUS. Ker za aovinci v ligi, je bila Torriana s Prava neznanka, v srečanju ču-u,ig° i-° v gosteh pa nismo ra-«2 ' ^ zma80:i> Kaje3 nov{nca v 1*0* je to velik uspeh. pr p 9a ie prišlo do tega prijetnega pečenja?* kbhivi °ne je potrebno pripisati to beniai/1 trem igralkam od Bora (De-ki ;*ovi. Rauberjevi in Klemšetovi), tjeti(1KJ)rinesIe v šesterko večjo umi-igra; 1 'n. gotovost, da tudi ostale kJ Miko bolj samozavestno in tlih < a °čno. To se seveda v odločil-^tonutk33^'^ sre^anja pozna in takih Borom in slovenske odbojkarice niso brez možnosti za prvi uspeh.* <(Prijetno je presenetil tudi Kontovel Electronic Shop, kajne?* «Res je, ker tudi Damjan Pertot ima nekoliko večjo izbiro igralk in tako imajo Kontovelke lepo priložnost, da si zagotovijo obstanek že v prvem delu prvenstva. To pa ne glede na to, kako se bo končalo srečanje z Vivil.* «Kaj pa bi povedal še za naše tri šesterke v D ligi?* »Združena šesterka Friulexsport v prvenstvu deklic ni naletela na enakovrednega nasprotnika, saj so bile vse tekme le gola formalnost. Prvenstvo v tej ligi pa je za te mlade igralke idealno, ker lahko preverjajo nove in bolj zahtevne igralne kombinacije, ker imajo zato najbolj primerne nasprotnike. Prva dva uspeha pa sta samo še dodatni stimulans za prihodnje prvenstvene nastope. Po vsej verjetnosti tudi Sloga si bo priborila mesto med prvimi tremi v podskupini, ne glede na to, kako se bo končal dvoboj s Pallavolo iz Ločnika. Kot kaže, pa bo za goriško 01ympio Ber-tolini vse drugače, čeprav tega Go-ričankam ne želim, glede na prva dva prvenstvena nastopa.* (G. F.) DEČKI Volley 80 Duke — Bor 3:1 (16:14, 16:14, 13:15, 15:9) BOR: Starc, Jablanšček, Clemente, Žerjul, Sedmak, Italiano, Metton. Borovci so tokrat izgubili proti solidnemu nasprotniku. Naši so pokazali nekaj lepih akcij in imeli v obeh u-vodnih setih dve žogi za osvojitev niza. To pa jim ni uspelo, predvsem zaradi nezbranosti in nekaj že običajnih naivnih napak. Ob tem pa so na splošno pokazali napredek. Naj omenimo še zelo slabo sojenje. (Stančič) • ZAČETEK PRIHODNJE AVTOMOBILSKE SEZONE v formuli ena ne bo 26. februarja, ampak kasneje, 25. marca. Do odložitve je bila mednarodna avtomobilska zveza prisiljena zaradi preureditvenih del na dirkališču v Kyalamiju. Trener Bora JIK Banke Guido Neubauer Pri vrhu že po prvem delu Pred tretjim kolom moških C-2 in D lige smo se pogovorili z dolgoletnim odbojkarjem in trenerjem Gui-dom Neubauerjem, ki letos trenira šesterko Bora JIK Banke v D ligi. Naš sobesednik zelo dobro pozna moško odbojkarsko zamejsko stvarnost. «Loni si igral za Olympio Terpin. Kako tolmačiš dejstvo, da sta Val in Olympia Terpin začela prvenstvo na tako različen način?* «štandrežcem se pozna, da Igor Orel letos ni obremenjen hkrati kot trener in igralec, tako da je njegov doprinos letos večji. Ne smemo pa pozabiti tudi, da Val ni več novinec v ligi in lanske izkušnje se letos o-brestujejo. Morda pa je tudi res, da je letos kakovost nekoliko slabša, saj ni več izrazitega favorita, kot je lani bil Maniago. Kar zadeva 01ympio Terpin pa velja, da je ekipa letos manj izkušena, ker z Zadnikom ne igrava več in mladi, ki so sicer zelo perspektivni, še niso nared za tako zahtevno prvenstvo. Vendar je cilj 01ympie le obstanek in pot pomla ditve je povsem pravilna. 01ympii iz srca želim, da bi uresničila svoje cilje.* «Kaj pa bi povedal o D ligi?* «Prvenstva ne poznam tako dobro, saj nasprotnike šele spoznavam. Dobro pa poznam svoje varovance. Naš cilj je osvojitev enega prvih treh mest v prvem delu. Kot mi je znano ima podobne ambicije tudi Kras, ki pa ima izkušnejše igralce, zato bi moral doseči zadani cilj lažje, kot mi. Jam-lje pa bodo težko dosegle obstanek, ker jemljejo prvenstvo preveč rekreacijsko, kar seveda ni.» «Kaj pa danes?* «01ympia Terpin je v Vidmu pred zelo težko nalogo, še nepremagani Val pa je v domačem srečanju z Interjem nesporen favorit, saj so Tržačani obe prvi tekmi izgubili. Libertas Turjak za moje varovance ni nepremagljiva ovira. Jamlje imajo s Pro Cervigna-nom lepo možnost, da osvojijo prvi točki, čeprav se bojim, da jim to ne bo uspelo, če se bo tekma zavlekla do petega seta. Pred najlažjo nalogo je tokrat gotovo Kras v Gradežu.* G. F. lo.» kov Pri odbojkarski igri ni ma- *n p0 ,n]e’ 5. kolo je zelo zanimivo ša», i,e }em bo sama lestvica «jasnej-kola a? napoveduješ in tudi od tega ba, [J: ■H,mo gostili Libertas iz Krmi-bjo, J0 doslej izgubil samo s Tor-Jo Gradišča s 3:2. Prednost ?0(ha na naš‘ strani, ker igramo •e. ia|. bodo moje varovanke igrati k°t znajo, bi morale dragoce-sPopad1 ostati doma. V neposrednem ritj tun- ^Torriano pa bi morala sla-^*°8a- čeprav gostuje. Ize-1)0 tudi spopad med CUS in Proseško Primorje ho svojo prvenstveno tekmo odigralo že danes Walter Husu: «Predvsem previdna igra v obrambi V 1. AL gostuje Vesna v Percotu - V 3. AL počitek Brega in Gaje Našo tedensko rubriko nogometnih amaterskih prvenstev smo tokrat popestrili z izjavami protagonistov samih, to je nogometašev, ki so nam za jutrišnje tekme diali še kar optimistične izjave. Omeniti moramo, da v tretji amaterski ligi Breg in Gaja počivata, v drugi amaterski ligi, pa bo proseško Primorje igralo že danes popoldne ob 14.30 v Ulici Flavia proti I. ibertasu. 1. AMATERSKA LIGA Percoto — Vesna Niko Sedmak: «Po enotedenskem počitku zaradi izključitve bom spet na razpolago trenerju Vidonisu, odsoten pa bo branilec Somma, ki je poškodovan. V Percoto gremo s trdim namenom, da se vrnemo domov najmanj s točko v žepu, čeprav upam na zmago. Letos se nam dogaja kot lani, da igramo boljše v gosteh, kot pa doma in zato je upanje povsem utemeljeno. Zavedam se sicer, da je morala v ekipi Percota po zmagi nad solidno Gradese visoka. To ekipo pa smo tudi mi premagali, kar v Gradežu. Zato kot zgleda, so moči med nami in Perco-tom precej izenačene, in to dokazuje tudi lestvica, saj nas loči le pičla točka.* Bregovi mlajši cicibani ugodno presenetili Gotovo eno naših najuspešnejših nogometnih moštev je ekipa mlajših cicibanov Brega (na sliki s trenerjem Miranom Švaro in spremljevalcem Gombačem). Mladi Bregovi nogometaši so v tem prvenstvu nanizali vrsto tako zanesljivih zmag, da so povsem zasluženo pri samem vrhu prvenstvene razpredelnice. Kar pa je zelo presenetljivo, je tudi to, da so ti mladi nogometaši doslej že pokazali dokaj zrelo igro. Če dodamo še, da so se vselej zelo požrtvovalno borili, potem tudi ni čudno, da so tako visoko na lestvici. Pri dosedanjih uspehih pa ima gotovo veliko zaslugo tudi njihov trener Miran Švara, ki je moštvo zelo dobro pripravil in ga tudi uspešno vodi v prvenstvu. Kljub lepim uspehom pa je na dlani, da bodo morali mladi Brežani še naprej požrtvovalno in vestno trenirati. Kajti brez trdega dela tudi uspeha ni. 2. AMATERSKA LIGA Libertas — Primorje Walter Husu: «Ker že več tednov samevamo na repu lestvice, je razumljivo, da danes računamo najmanj na točko, kar pa ne bo lahko, saj Libertas meri na celoten izkupiček. Zato moramo igrati predvsem zelo previdno v obrambi in ne smemo ponoviti napak, ki so nas že drago stale. Posebno nas je potrl nedeljski poraz, ko smo dobili kar 5 golov. Ne smemo pa popustiti ter moramo odločno reagirati. Upam, da se bo preporod ekipe začel prav danes z Libertasom.* Fortitudo — Kras Darko Škabar: «Odsotnost našega najboljšega napadadalca Košute, ki je prejšnji teden oblekel vojaško suknjo, se bo gotovo poznala. Zabil je namreč 6 od skupnih 8 golov, ki smo jih do sedaj dosegli. Trener Mikuš bo moral dobiti ustrezno rešitev, čeprav moram priznati, da se je Rossetti prejšnjo nedeljo dobro odrezal. Proti Fortitudu seveda ne bomo imeli lahke naloge. Kljub temu, da je ta ekipa dosedaj doživela en sam poraz, računam, da bomo v Miljah gotovo odnesli najmanj točko.* Opicina Supercaffe — Zarja Roberto Franko: «čeprav bomo verjetno morali na igrišča v okrnjeni postavi, ker sta Križmančič in Peroša poškodovana, mislim, da bomo gotovo odnesli namanj točko. Ekipo Opicina Supercaffe sem letos že videl, zdela se mi je homogena in solidna enajsterica, in zato ne razumem, zakaj je zdrsnila na predzadnje mesto začasne lestvice. Morda ni imela preveč sreče, upam, da je ne bo imela niti v nedeljo, ter da bomo neporaženi zapustili opensko igrišče.* 3. AMATERSKA LIGA Primorec — Fogliano Boris Kralj: «Kljub temu da so Pavel Kralj, Bruni in Lugnan poškodovani, upam, da nam bo uspelo premagati ekipo Fogliana, ki ima le točko več od nas. Ozračje v ekipi je dobro in to je zelo važno. Ponavadi, ko pride do zamenjave trenerja, se ustvarijo nesoglasja. Dobro smo se počutili z bivšim trenerjem Bogdanom Čudom in dobro se počutimo s Henrikom Čukom. Zato upam, da bo tudi rezultat v ne-nedeljo dober. (B. R.) TRGOVINA ČEVLJEV IN USNJENE KONFEKCIJE fernancJo TRST, UL. CORONEO 7 se vam priporoča za vaše nakupe V ponedeljek, 26. t.m., trgovina odprta. Naročnina: Mesečna 9 000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00. din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacij in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tej. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432| 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska ZTT Trst član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 26. novembra 1983 Hud udarec organiziranemu kriminalu v južni Italiji Posledice pomanjkanja dežja nevarno pestijo mnoga področja SALERNO — Finančni stražniki so aretirali 20 oseb, ki so osumljene, da trgujejo z mamili, tihotapijo tobak, vodijo protizakonite igralnice in se bavijo s prostitucijo. Aretirani člani «družine», ki je imela svojo bazo v vzhodni Siciliji, so podružnice odprli tudi v Milanu, Rimu in Neaplju, po-močnke pa imeli po vsem svetu. V akciji je sodelovalo okoli tisoč finančnih stražnikov, ki so uporabljali kakšnih sto avtomobilov, helikopterje in službene pse, izučene za odkrivanje mamil. Izvedli so tudi kakšnih sto hišnih preiskav. Imena organizatorjev te kriminalne mreže, tako so povedali preiskovalci, širši javnosti niso poznana, pač pa so zanje zelo dobro vedeli tisti, ki so se s tem nečednim poslom bavili. Eden izmed kriminalcev, Nicolo Trapani, je bil lastnik ladje Alexan-dros, ki je plula pod panamsko zastavo in so jo pred kakšnim mesecem ustavili v pristanišču Catania in jo zaplenili, ker je tihotapila cigarete. Na območju Salerna pa so na podlagi zapornega naloga državnega pravdnika v skupni akciji karabinjerji in pripadniki javne varnosti aretirali 167 oseb in jih odpeljali v vojašnico v Rim. Vse kaže, da zavzemajo posledice hude suše, ki je zavladala nad veliki mi področji Evrope, take mere, kakršnih ljudje ne pomnijo. Že preko poletja je bilo evropsko poljedelstvo marsikje krepko prizadeto zaradi pomanj kanja vlage, suha jesen pa je spravila v težave tudi druga gospodarska področja, zlasti energetske vire in rečni promet. Tako poročajo iz Madžarske, da se Donava nevarno bliža najnižji ravni vode, odkar so se Madžari pred stoletji naselili na tem ozemlju. Trenutno je v Budimpešti le še nekaj cm višja od rekordnega upada vode leta 1947. Ljubljana in Beograd povezana s ciprskim letališčem Larnako Prva mednarodna proga slovenske družbe Inex Adria Aviopromet NIKOZIJA — Slovenska letalska družba Inex Adria Aviopromet posluje od četrtka tudi v rednem mednarodnem prometu. Ta leden so namreč u-radno odprli povezavo med Ljubljano in Beogradom ler ciprskim letališčem Larnako. Na nastop v mednarodnem prometu, je ob predstavitvi nove proge povedal direktor lnex Adrie Janez Kocjančič, se slovenska letalska družba pripravlja že zelo dolgo in v programu ima tudi druge redne mednarodne proge, kar pa zadeva povezavo z Larnako je to nedvomno najbližja pot za Bližnji vzhod, saj je zagotovljena zveza Inexovih letal s progami, ki vodijo na dvanajst letališč bližnje- vzhodnega območja, od Tel Aviva do konca Arabskega polotoka. Lansko leto je samo iz Jugoslavije potovalo na to območje deset tisoč oseb, kar pomeni, da bo proga nedvomno zanimiva in po predvidevanjih tudi ekonomsko rentabilna. To progo bodo vzdrževali z letalom DC 9 super 80, ki lahko sprejme 176 potnikov. Inex Adria ima v svoji floti devetih letal tri letala super 80, četrto pa bo že naročili in ga bodo prejeli konec prihodnjega leta. V kratkem bodo prejeli tudi dve manjši 50-sedežni letali kanadske izdelave, ki ju bodo uporabili v začetku za sarajevske olimpijske igre, nato pa za deželne in med- deželne zveze. Kar zadeva te proge, je Kocjančič dejal, da ima Inex Adria v programu tudi povezave s sosednjimi deželami Avstrije in Italije, torej proge v prostoru Alpe - Jadran, za katere obstaja določeno zanimanje. Kocjančič je spregovoril še o poslovnih uspehih slovenske letalske družbe in dejal, da Inex Adria Aviopromet deluje vsa ta leta s prebitkom, pa čeprav majhnim. Letos bo promet presegel 50 milijonov dolarjev, od katerih najmanj 35 odstotkov v konvertibilni valuti, kar daje seveda slovenski letalski družbi pomemb no vlogo v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. B. BREZIGAR V Jugoslaviji je Donava tako plitva (—10 cm), da lahko plujejo po njej le manjše ladje. Pri Osijeku je raven Drave tako nizka (—125 cm), da o nižji ne govore nobeni zgodovinski podatki in po tej reki lahko plujejo le manjše ladje, pa še te le s polovičnimi tovori. Oblasti se tudi boje mraza, saj bi zammjenje rek na tem področju povzročilo pravo katastrofo, glede na to, da ledolomilci, ki imajo dokaj globok ugrez, ne bi mogli utirati plovnih poti. Podobno je stanje tudi v Italiji. V Emiliji ni že 111 let deževalo tako malo kot letos in zadnji dež (17. septembra) je.prinesel le 22 mm vode. Pad je zato tako upadel, da so nižjo raven od letošnje zabeležili šele leta 1869, pa še to ni zanesljivo, če je bila tedaj ta reka res nižja kot letos. Doslej še nikoli niso jeseni zabeležili —32 cm. Veliko pomanjkanje vode je tudi v Sloveniji. V Ljubljani je n.pr. padlo v zadnjih šestih mesecih borih 500 mm dežja in morajo za vodovod izkorišča ti že statične zaloge podtalnice. Po velikem delu Primorske in Notranjske tudi ne pomnijo take suše in marsikje že pet mesecev zalagajo gospodinjstva z vodo z avtocistemami. Še sreča, da so odkrili izvir pri Brestovici. Izredno krizno je zaradi praznih a-kumulacijskih jezer tudi stanje na pod ročju električne energije na vsem področju Jugoslavije, z izjemo Kosova in Slovenije, ki solidarnostno pomagata ostalim republikam. Vendar pa morajo tam kljub temu dnevno za več ur izklapljati tok zasebnemu in družbenemu sektorju. Posledice suše so vidne tudi na italijanski strani meje, saj je n.pr. struga Soče med Gorico in morjem skoraj bolj podobna puščavi, kot koritu bistre planinske reke. K sreči je stanje na področju oskr' be z vodo trenutno nezaskrbljujo^ na Tržaškem, kjer vodovodarji dnevn® načrpajo približno toliko vode, kolik®* je pošljejo v omrežje (230.000 kub. mh Trenutno se je dotok iz vodnih virom na tem področju stabiliziral in ne u' pada, tako da ni vzrokov za kako skrbljenost; vsekakor pa bi nadalje vanje sušnega obdobja lahko imelo di na Tržaškem neprijetne posledice Vsekakor na vseh področjih, ki J* je zajela suša, vroče upajo, da ne J*® prišlo do hujšega mraza, saj bi v tri*! primeru tudi obilne padavine v obl«® snega in ledu trenutno prav nič JJ" pomagale lajšati težav zaradi budei pomanjkanja te življenjsko nujne t®" kočine. Italijanske bolnice na zatožni klopi RIM — Po vsem polotoku se nadaljuje preiskava v zvezi s stanjem v itabjanskih bolnišnicah & ziroma o ljudeh, ki so osumljen* večjih ah manjših administrativnih prekrškov. . Tako so včeraj v Turinu aretirali eno osebo, devetim drugj*11 pa so odposlali sodne pozive. Kaže, da je šlo za nepravilnosti p® natečajih za dodelitev raznih služb, pri čemer naj bi se nekateri posamezniki okoristili. , Prav tako je preiskovalni sod' nik obtožil včeraj dva rimska zdravnika administrativnih P®®" krškov. Zdravnika sta prejemal neke posebne doklade, čeprav m sta imela do le-te pravice, P°*f^ tega pa sta si privoščila 15 m1* dopusta več od predvidenega. Portoroškemu Metropolu mednarodno priznanje PORTOROŽ — Grand Hotel Metropol iz Portoroža je letos v novembru že drugič prejel visoko priznanje mednarodnega združenja Ordre For-tunat, ki bdi nad kvaliteto storitev v vseh dejavnostih povezanih s turizmom. V mednarodno združenje, ki skrbi za pospeševanje kvalitete storitev je všlanjenih 27 držav. Priznanje je še toliko dragocenejše, ker ga je letos v Evropi v drugo prejelo le pet organizacij, oziroma hiš in sicer iz Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Spacelab poleti v vesolje v ponedeljek Nemški kontrolni center v 5FH sisJik ,’fl Munichu, od koder bodo sledili poletu spacelaba Miki Muster: Gusarji (20.) HA«’., tv, MOBAMO TALE 'ROVI wn'm i flflPV < WASHINGTON - Niti teden dni po vrnitvi sovjetskih kozmonavtov L ja hova in Aleksandrova na Zemljo po šestmesečni misiji v laboratoriju sa ljut, se ameriška vesoljska ustanova NASA pripravlja na deveto misijo svojega vesoljskega trajekta shuttle. Posebnost te misije, ki bi morala startati v ponedeljek ob 17. uri (po srednjeevropskem času), je v laboratoriju spacelab, ki ga bo shuttle imel v svojem «trebuhu» in ki je sad evropskega načrtovanja in vesoljske tehnologije. S shuttlom bo tokrat potovalo kar šest kozmonavtov, od teh pet ameriških in eden zahodncmemški. Izstrelitev vesoljskega laboratorija je sad sodelovanja med ameriško vesoljsko ustanovo NASA in evropsko vesoljsko agencijo ESA. Po prvotni zamisli bi morali s programom začeti že pred tremi leti, zlasti zamude pri uresničevanju načrta shuttle pa so zavrte načrtovani podvig. Izstrelitev je bila predvidena najprej za 30. september, nato za 30. oktober, končno pa so jo odložili do prihodnjega ponedeljka zaradi težav z rezervnimi motorji vesoljskega trajekta. Kaže, da so v tem času ameriški izvedenci od pravili defekt in da ne bi smelo več biti težav. Najbolj zaniv del programa ameriške misije pa so poskusi laboratorija spacelab. Ta laboratorij, ki je veljal evropske države milijardo dolarjev (1.600 milijard lir) sestoji iz dveh delov: 7 metrov dolgega kovinskega varijo, v katerem znanstveniki in kozmonavti lahko delajo brez vesoljkih oblačil, in velike kovinske platforme, na kateri so nameščene naprave za zunanje meritve. Značilnost spacelaba je, da oba elementa delujeta lahko skupaj ali posamič. Po zagotovilih načrtovalcev naj bi ju lahko ugrabili za okoli petdeset vesoljskih misij. Med prvim podvigom bodo opravili 11 poskusov v vesolju, 61 pa znotraj spacelaba. V pripravi vesoljskega laboratorija je bila v znatni meri soudeležena tudi italijanska industrija: kovniski valj in ogrodje sta delo podjetja Aeritalia, naprave za nadzorstvo notranje temperature sta pripravili Aeritalia in Microtecnica, protipožarni alarm in nadzorstvo nad protipožarnimi napra vami pa je delo podjetja Laben. Med poskusi, ki jih bodo kozmonavti opra vili med devetdnevnim bivanjem v vesolju, je nekaj italijanskih. Skupno, kot rečeno, bodo k°zir,f?u i ti, ki bodo v neposrednem znanstveniki v ameriškem ves0^.Sxicein središču v Houstonu in v amen« vesoljskem središču v Munichu. opra- vesoljskem središču v Municnu. r,f0-vili nad 70 poskusov s področij m ■nn-mi fi■yilro Tiioln/liip ITI i nje, jiziKe, oioiogije m jgSte-za utrjevanje kovin. Vesoljska se^ rica, ki jo vodi veteran vesolja, J ,gj bo delala v dveh izmenah p°j20i S-sg zovilih napis «Raucher (Kadilci dobrodošli). Kaže da je prejšnji napis «PrcP fjOb0*e kajenje* močno zmanjšal . g.a-taksistov, saj se je marsika dilec raje opredeli za avtom* • na dan. V vsaki ekipi bodo pHot’ z