Dopisi. Iz Konjiškega okvaja. (Volitev okrajnega šolskega svela.) Kakor po drugih okrajnih zastopih, volilo se je tudi v Konjicah te dni pet uclov v okrajni šolski svet. Dne 28. avgusta t. 1. se je zbralo izmed 36 udov okrajnega zastopa 30. Slovenci štejejo v tem okrajnem zastopu 11 udov — 25 je nasprotnikov. 11 udov namreč volijo kmetske občine za Konjiški zastop, katere tudi ogromno večino davkov v teni okraju plačujejo. Človek bi sodil, da bi bilo pravieno tako: kdor veče davke plačuje, bo tudi večo pravico zavžival. Pa na svetu se marsikaj narobe godi, tako tudi v Konjiškem okrajnem zastopu. Da toraj o volitvi v okrajni šolski svet dalje govoriin, naznanjam sledeeiizid: Gosp. Anton .laklin je dobil 30 glasov, g. dr. Lederer pa 29 glasov. Za obadva so glasovali tudi Slovenci, g. Miiller je dobil 20 glasov, gg.: Posek in Alojz Valand pa po 19 glasov. Naši raožje gg.: dr. Rudolf, Šepic in Žičkar so ostali v manjšini z 10 glasovi. Čudna prikazen: Skoraj po vseh okrajih okoli Konjiškega imajo Slovenci večino v okrajnem zastopu in v okrajnem šolskem svetu ; le v Konjicah ne morejo priti do večine. — Trem občinam: Tepini, Zgornjim Lažain in Št. Jerneju se ,je dovolilo, da si smejo najeti veča ali manjša posojila za zidanje svojih šolskili poslopij. Odbornik g. .). /ičkar je sprožil razgovor zastran lokalne železnice iz Poličan v Konjice. Zaradi visokih tarifov se namreč blago ne vozi iz Konjie v Polieane po železnici, arapak po vozih, kakor poprej. Naj se torej okrajni zastop obrne do merodajnih faktorjev, da se vožnina zniža, da ne bo okraj trpel prevelike škode. Gosp. načelnik dr. Lederer je odgovoril, da se je prošnja v tem smislu že vložila meseca junija tega leta na deželni odbor, da pa še ni došel nobeden odgovor. Gosp. Albert Walland pojasnjuje to zadevo ter pravi, da vožnina iz Konjic do Poličan je že itak nizka dovolj. Vzrok temu, da se blago vozi po cesti je v tem, da južna železnica za železnični voz blaga iz Celja v Zagreb zahteva 18 gold. — iz Poličan v Zagreb po 36 gld. Naj ae toraj obrne okrajni zastop do južne železnice, da ona enakomerno zniža vožnino iz Poličan do Celja z vožnino iz Celja v Zagreb, potem se bo ves promet obrnil na lokalno železnico iz Konjic v Poličane. Okrajni zasfop sklene, vložiti to prožnjo do vodstva južne železnice. Iz poročila gospoda načelnika se je tudi zvedelo, da je okrajni odbor priporočal deželnemu odboru, naj se napravi okrajna cesta iz Oplotnice v Konjiee. Deželni odbor vtegne na deželne stroške to cesto izpeljati proti temu, da jo potem Konjiški okraj vzdržuje. Od Sv. Jurija ob Sčavnici. (B r a 1 n o d r u š t v o) naše je priredilo v nedeljo, dne 13. aavgusta v gostilnici vrlega narodnjaka gosp. Vaupotiča svojo veselico, katere se je tukajšnje kinečko ljudstvo žal, da le v pičlem številu vdeležilo. Toliko bolj nas je veselilo videti tukaj eastite goste od Sv. Andraža, Sv. Antona, Sv. Križa, Sv. Tomaža, Cezanjevic, Cvena, Ljutomera in Radgone. S posebno radostjo tudi zabeležimo, da je bilo med njimi tako lepo število zastopnic narodnega ženstva. Gospod predsednik prijazno pozdravi vse navzoče ter jim zakliee: »Dobro došli!« Potem povzame besedo nek vseučiliščnik ter nam v jedrnatem in navdušenem govoru pojasni: kedaj in odkod so prišli Slovenci v naše kraje, koliko so trpeli pred divjimi Obri in krutimi Turki. Deklamacija: »Kmetskej hiši«. kakor tudi igra »Oreh« ste jako ugajali. Vmes pa nas je razveseljeval kvartet, sestavljen iz spretnih pevcev raznih krajev (Sv. Andraža, Kapele, Malenedelje, Sv. .Turija). Posebej nam je še omeniti pevce Malonedeljske, ki so pod vodstvom nevtrudnega g. Caherla zapeli marsikako mično domačo pesem. Godbo oskrbovala sta nam dva gospoda učiteljiščnika in sicer se je pokazal domači gospod izurjenega goslarja, gospod iz sosednje Kranjske pa kot spretnega sviralca na glasoviru. Vsem, ki so se trudili, da se je veselica tako sijajno vršila, izreka bralno društvo svojo najtoplejžo zahvalo ter jim kliče: »živeli!« Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (Poboj — letina.) Žal, da se še nahaja mnogo ljudij na svetu, ki po dejanju posnemajo Kajna. Tudi v naši fari se je znašel Kajnov naslednik, kateri še ni vedel, da človek ni živina, da tedaj ni za pobijanje. V nedeljo, dne 6. avgusta obhajala se je v občini Strihovec viničarska ženitnina. Pri nas imajo fantje to grdo navado, da gredo k tisti hiši, kjer je gostija, na »prežanje«. Tudi v nedeljo večer zbralo se je več fantov pri oni hiši, v temi pa je prišel hlapec s pristave g. B. z ročico, brez vsega vzroka nad-nje, in začel mahati po glavah, da se njim je, kakor je eden od zadetih rekel, vse žarilo pred očmi in fant Jožef Maček z Dobrenja je po udarcih na glavi drugi dan, previden s sv. poslednjim oljem, umrl. Da bi vendar ta nesreča spametovala fante, ter bi pustili zanaprej to grdo navado nočnega potepanja. Zato naj bi pa tudi skrbeli starši, kakor tudi predpostavljeni in gospodarji. — Mlatitev se je pričela in povsod so ljudje zadovoljni s pridelkom. Koruze so lepe. Toče še, hvala Bogu, nismo imeli. je tudi treba ni. Sena sino dobili res malo, ali otave se bode precej nakosilo. Zivina ima precej nizko ceno. Sadja, posebno sliv, bode precej; rana jabelka so tukaj plaeevali po 20 gold. štrtinjak. Vinograde je škropil letos skoro vsak posestnik. Nekateri, ki so že pretečena leta škropili, nadejajo se letoa precej vina. Tudi krompir je letos lepo debel, in ni slišati, kakor druga leta, da bi gnjil; no menda zato, ker so »Bohrai« k nam »privandrali«. Goričan. Od Sv. Ilja v Slov. Goricah. (Ustanovitev »Kmet. bralnega društva.«) Tudi pri nas ogrela se je narodna • zavest. Zivo smo se vspeli po konci, čvrsto pogledali za drugimi, ter storili mogočen korak, da bi tudi mi ne ostali med zadnjimi, ampak krepko hočemo stopiti tudi mi z drugimi — naprej tje, kjer je zastava Slave — naša omika. In ta naš korak je, da smo vstanovili za nas že zdavrej potrebno »kmetjsko bralno društvo.« Dne 27. avgusta vršilo se je ustanovno zborovanje združeno z veselico. Kljubu slabemu vremenu zbralo se je obilo ljudstva. V društveni odbor bili so voljeni po vskliku č. g. Matija Kelemina, kot prvosednik; g. Fran Thaller, namestnik; g. Fran Freiham, tajnik; g. Fran Cimperc, blagajnik; g. Anton Hauc in g. Fran Fluher, odbornika. Udov je pristopilo 51, za tukajšnje razmere res lepo število, a pričakujemo njih še sčasora več, Bog daj! Po volitvi odbora, nastopil je kot govornik, gosp. Drag. Hribar iž Celja. V svojera govoru razložil namje zgodovino in trpljenje naših pradedov, in pojasnil, kakšen namen in pomen imajo bralna društva dannanašnji za.nas Slovence. Govoril je iz srca, zato so njegove besede tudi občinstvu šle do srca. S svojim pohodom počastili so nas tudi rodoljubi iz Maribora in Ljutomera. Zastopana je bila tudi Mariborska Čitalnica in akademično društvo »Triglav« iz Gradca. Brzojavni in pismeni pozdravi in častilke došle so iz Konjic, IŠmartina pri Sloven. Gradcu in Sv. Marjete na Pesniei. Na te častitke odgovarjali so zbrani gostje z gromovitimi »živio« klici. Tudi nekol ko podpornih udov se je oglasilo, ki ao poslali odboru darove v denarju in berilu, za kar njim bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Nam pa bodi to novo ustanovljeno bralno društvo v St. Ilju druga ljudska šola za odrasle, da bi se navduševali za narodno stvar in delovanje. Bog nam daj svoj blagoslov! Izpod Radla. Dobro je, ako se tudi nježni mladini zgodej ljubezen do Njih veličanstva našega presvitlega eesarja in do naše mogočne austrijske domovine v srce vcepi. Zategadel pa morajo imeti oni, ki ob določenih dneh takozvane šolske veselice narejajo, srce in um na pravem mestu. Posebno morajo pri takih priložnostih g. učitelji še bolj nego v šoli svoje učence opazovati. Dne 20. avgusta t. 1. so tudi na Spodnji Muti, na tako zvanem »erberjevem travniku«, šolarjem šolsko veselico priredili; ali ta veselica se je gotovo slabo za učence, še slabše pa za šolske odgojitelje obnesla. Nek popotovalec je imel nesrečo ravno gorej imenovano nedeljo v veliki Moti se nekoliko muditi, pa si bode ta dan dobro zapomnil. Pridrli so namreč okoli 9. ure zvečer od piva in vina in od velikoraenškega duha razgreti šolarji s takim hrupom in trušem, da bi človek, ko bi v šestnajstem stoletju še živel, gotovo si moral misliti, da so zopet prilomastili krvoločni Turki, ki ne bodo samo pohlevnih Slovencev mučili, ampak fudi velikonemško Muto z ognjem in mečem pomandrali. Ti mali avstrijski državljani so po noei prav po pragermansko nemške pesmi krolili, kričali, kakor vrane v jesen, preklinjali, kakor stari vojaki, ter so se ravsali in kavsali med seboj. Nekteri izined njih so tudi na zgorej imenovanem travniku pri pivu in vinu ostali do pozne noči, ter so se gotovo, posebno ubogi, zanemarjeni slovenski otroki preobjeli nemških otrob in prenapili velikonemške godlje, katere je vezal in katero je točil tamkajšni nemSki »general« v navzočnosti njemu slepo udane garde. Kaj le neki porečejo pametni mutski župljani, ko vidijo in slišijo, kako se že zdaj g. učiteljem prepuščena mladina vadi pijančevati, ponočevati, razgrajati in preklinjati? Gotovo so še posebej slovenski stariši obžalovanja vredni, ker ne samo svoje otroke v šulferajnsko šolo na Muti pošiljati morajo, kjer se poprek nič naueiti ne morejo, ampak tudi svoje ljube otroke takim učiteljem zaupati so prisiljeni, katerim krščansko nravna odgoja otrok ostane le deveta briga.