|80| PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2016 je v letu 1968 zaposlil na Osnovni šoli Simona Jenka v Kranju in ostal do upoko - jitve leta 2004. V letu 1968 se je tudi aktivno vključil v delo mladinskega odseka pri Planinskemu društvu Kranj in postal koordina- tor mladih planincev po osnovnih šolah takratne občine Kranj. Z učitelji mentorji po osnovnih šolah so v tem letu zbrali več kot 600-članski kolektiv mladih planincev, kar je bil takrat najmočnejši steber kranj- skega planinstva. V sedem- desetih letih, leta 1973, je bil izvoljen za načelnika Mladinskega odseka PD Kranj, ki ga je vodil štiri de - setletja. Naslednje leto je odsek pod njegovim vodstvom organiziral prvo prireditev mladinskega pla- ninskega kviza Mladina in gore v Sloveniji. Dogodek je bil za slovensko mladino in planinstvo odmeven in je zaradi aktualnosti in pomembnosti postal planinska tradicionalna pri- reditev s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom PZS ter s strokovnim sodelova- njem Mladinske komisije PZS. Francijeva zasluga, vztraj- nost in volja so bili vzrok za vsakoletno organiziranje planinske šole za mlade iz vseh osnovnih šol v občini. Redno so organizirali planinska predavanja po osnovnih in srednjih šolah, veliko je bilo tudi letnih pla - ninskih taborov. Tako kot je skrbel za mlade planince, je Franci skrbno in strokovno načrtoval in izvajal tudi planinske pohode, ture, izlete ter enako skrb namenjal koordinaciji in so- delovanju z učitelji po šolah z namenom izvajanja pla- ninskega usposabljanja. Od gora, mladih planincev, stanovskih gorskih tovarišev, učiteljic, učiteljev, vzgojiteljev, članov organov društva se je Franci sicer poslovil. V spominu nam bo ostal kot vzor za poštenje in pomoč sočloveku v stiski in tudi kot osebnost, ki je v največji meri skrbela za kar najboljši odnos, počutje in dobro voljo med planinci. Ljubezen do gora je bivala v njem vse življenje. V obdobju, ko je bil član UO PD Kranj, je bil tudi član številnih delovnih komisij in odborov, dva mandata pa je bil tudi pod - predsednik PD Kranj. Za predano delo vzgoji in obli- kovanju osebnosti mladih planincev do spoštovanja gorske narave in za pri- zadevanje, da bi v planin- skih šolah mladi prejeli kar največ znanja za varno gibanje v gorskem svetu in postali pripadni sloven- skemu planinstvu, je Franci Benedik prejel vsa najvišja priznanja PZS, PD Kranj in občine. Svečano listino za življenjsko delo PZS je z največjim veseljem prejel, ko je bil že v pokoju. Francija se bomo spominjali z vso spoštljivostjo in hvaležno- stjo, da je tako prizadevno in strokovno štiri desetle- tja skrbel za vzgojo in rast mladih planincev. Franc Ekar Obletnica rojstva  dr. Angele   Piskernik Konec avgusta je minilo 130 let od rojstva dr. Angele Piskernik, pionirke in prve dame slovenske- ga varstva gorske narave. Rodila se je 27. avgusta leta 1886 v Lobniku nad Železno Kaplo v slovensko zavedni in gospodar- sko trdni kmečki družini. V življenju ji ni bilo veliko- krat postlano z rožicami, jih je pa oboževala. Njena pot do univerzi- tetne izobrazbe in tudi kasneje je bila pogosto trnova in vijugava. Po končanem študiju botanike je na Dunaju postala prva Slovenka z dokto- ratom znanosti. To je bilo leta 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne. Kasneje je svojo strokovno izobrazbo še iz- popolnjevala. V obdobju od leta 1916 do 1926 je delala v Deželnem muzeju v Ljubljani (zdaj v njem domujeta Narodni in Pri- rodoslovni muzej), nato je do leta 1943 poučevala v različnih srednjih šolah v Ljubljani in v Novem mestu. Zaradi sodelova- nja v osvobodilnem gibanju so jo novembra 1943 zaprli in poslali v taborišče Ra- vensbrück, kjer je bila kar nekajkrat zapisana smrti. Kmalu po vrnitvi iz taborišča je prevzela mesto ravnateljice v Prirodoslov- nem muzeju. V njem je rav - nateljevala vse do upokoji- tve leta 1953. Na področju varstva narave je delala honorarno in zelo uspešno še do leta 1963, ljubiteljsko pa vse do smrti. Umrla je leta 1967 v Ljubljani. Vse svoje življenje je bila družbeno, narodnozave- dno in strokovno aktivna. Bila je mednarodno priznana naravovarstve- nica, zaslužna za ustano- vitev Gorske straže (leta 1954, danes je Gorska straža prerasla v Komisijo za varstvo gorske narave) in za ustanovitev prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji. Pomemben je bil njen prispevek pri ustanovitvi Triglavskega narodnega Spominska plošča Angeli Piskernik v njenem rojstnem kraju Foto: Janez Senica parka leta 1961, ki je tedaj obsegal predvsem Dolino Triglavskih jezer. Po Angeli Piskernik imenujeta svoji priznanji Komisija za varstvo gorske narave in Prirodoslovno društvo Slovenije. Marijan Denša Koroški planinci na obisku pri "svoji" Angeli Foto: Janez Senica