številka 9.
V Ljubljani, dne 4. marca 1920.
n, leto.
Cijena u prodaji 1 K.
Nas Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * .... K 52'—
Polugodišnja......................... 26'—
Četvrtgodišnja....................... 13’—
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
Itena y npo^ajn 1 K.
Hara F.iac nabasa co^muiho CBanor ueiepiKa. roAirraraa npexujiaxa ...... K 52
IIoayrc>AHaiH.a.................. ,26
HeTBpTroAinnraa ...... t »13
3a HHoaeiieTBo	noraxapEny. Oraacs
no Taprat'ii.
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži rnamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Izubijani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravništvo: Na naročila brez denarja so ne oziramo. Naročnina naj so pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg St, 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Na raznih službenih krajih postojeće razlike v cenah stanovanj in živil in drugih življenskih potrebščin, kamor je prištevati tudi vsakemu intelicentu neobhod-no nujne kulturne potrebe, nal se vpošte-vaio tako. da se pravično regulira akd-vitetna doklada, ki nai bo najvišja tam. kjer so te cene tudi res najvišje, ne glede na število prebivalstva.
Ta višina se ima periodično dognati potom komisije, v koji mora biti zaupni član zastopnik lavnih nameščencev, kojega so si ti sami izvolili nalašč Za ta posel.
Naše plače naj bodo take, da ne bomo plačani slabše, kakor plačuje vsak gospo-i dar svojo služinčad.
Plačan nai bo vsak primemo svojemu delu, svoji odgovornosti in predizobrazbi, ki si jo je moral pridobiti, da je sploh v stanu, to službo v redu vršiti ter hasku, ki ga ima splošnost od njegove službe.
Najmanj pa mora biti plača taka, da bo vsak, tudi najnižji iavni nameščenec z vso svojo družino docela sigurno zavarovan pred brutalnimi vsakdanjimi skrbmi za svojemu staležu primemo življenje.
Dnevščlne in potnine naj se regulirajo vsakokratnim razmeram primerno. Dalje zahtevamo, da se tudi za iavne na-
meščence zakonito določi maksimalni delavni čas in da se prizna primemo napla-čilo za nadure, ki so vsled službe potrebne.
Zakonito nai se zajamči tudi za vse javne nameščence brez izjeme popoln! nedeljski počitek: kjer bi to iz službenih ozirov nikakor ne bilo mogoče, pa se ima določiti popolnoma prost delavni dan zal od poči tek kot nadomestek za nedeljo.
Dalje zahtevamo, da se zajamčijo! vsem javnim nameščencem brez izjeme) vse državljanske pravice, kakor jih ima vsak drug državljan.
Zahtevamo, da se vsa gospodarska udruženja javnih nameščencev v popolnem izjednačilo vsem drugim korporacijam, ki so zakonito upravičene zastopati gospodarske in stanovske koristi svojih članom napram oblastvom; vrhu tega pa tudi, da država kar najkrepkeje podpre ini pospešuje vsa podjetja in vsa prizadevai-nja javnih nameščencev, ki streme po samopomoči.
Nadalje zahtevamo kazenskopravno varstvo proti vsem tendencam, da se posamezniku zabrani ali otežkoči pristop kj zakonito dopuščeni organizaciji ali, da se povzroči njegov izstop iz take organizacije.
FR. KOSSEL (TREBNJE):
Naše zahteve.
Kal zahtevamo javni nameščenci od vlade sploh, pa nai bo nova ali stara?
Naše zahteve sploh bi se dale pravzaprav izraziti pregnantno samo z dvema besedama: *Našo pravico!«
Ničesar druzega nosemo in ničesar druzega ne zahtevamo, kakor edino in izključno našo pravico!
Kaj si mislimo pod to pravico, pa naj razložimo nekoliko v podrobnem v ha-sledijiem.
Nainrvo zahtevamo, da se takoj ukinejo vse razlike v vseh ozirih, tako, da bomo imeli popolnoma iednakc pravice in dolžnosti v vsej prostrani Jugoslaviji vsi Javni nameščenci brez ozira na pleme, narečje in veroizpovedanje ter brez ozira na kraj službovanja.
Da se to doseže, zahtevamo takojšnjo razglasitev pravične pragmatike, veljavne brez najmanjše izjeme za vso državo od Soče do Vardarja, od Jadranskega do Egejskega morja. V tej naj bodo kodifi-kovane ne samo naše nebrojne dolžnosti, temveč tudi vse naše službene in državljanske pravice.
LISTEK.
Levin:
Ljubljanski klavirji.
Dobil sem ravnokar rešitev na mojo Dfošnjo. da se mi povrne davščina, katero sem po moji misli prav protipostavno vplačal. Preselil sem se namreč, t j. 111 o r a 1 sem se preseliti iz uemškoavstrij-skega mesta v domovino. Seboj sem pripeljal med drugo ropotijo, ki sem jo svoj-fas nesel s seboj, tudi star na pol polomljen klavir, ki sem ga svojčas kupil pri ljubljanskem starinarju za slepo ceno 50 ‘Printov. Nič slabega sluteč, naložil sem lega svojega starega prijatelja v vagon, hpajoč. da ml brezobzirni jugoslovanski Jjartnar spregleda to mojo staro šaro: drugega itak nisem imel. na čemer bi se Ptogel kdo spodtikati ali mi celo ocariniti.
Po nekoliko dneh dobim res vagon, v" železnica zahteva poleg mastnega rakuna za prevoznino tudi 490 kron carine.
io je morala plačati kakor stoji na-
čečkano na tozadevni pobotnici „za jedan komad klavir". Ako sem hotel dobiti ostalo ropotijo, moral sem plačati in tako je moj ubogi polomljeni klavir po milosti jugoslovanskih carinariev pridobil na veljavi za 490 K! Ogorčen podam se takoj drugi dan v Maribor, da protestiram prot) taki samovolji kajti vendar ne gre, da bi za to staro — in notabene še v Ljubljani nakupljeno — motovilo plačal celih 490 K. Kaj bi pač morali plačati šele kaki novi Bčsendorferji in kakor se že imenujejo ti muzikalni mučilci! Saj vendar ne bodo klavirji v Jugoslaviji prepovedani zaradi ponočnega šundra. ki ga morda provzro-čajo. Ali pa so najbrže ustanovili posebno carino' na klavirje, ki so izrečno — 1 j ubij a n s k e provenience. In res ie imel ta moj skromni in polomljeni nebodigatreba na licu zapisano ime ljubljanske tvrdke.
V taka ugibanja utoplien. jo maham v carinarnico. Ponižno povem svojoj:adevo nekemu carinskemu uradniku — Srbu po licu ter ga nrosim. da se mi povrne carina, ki se ie gotovo samo pomotoma pobrala, ker vendar ne gre, da bi za star, v I.jub-
Ijani kupljen klavir moral plačati tako visoko pristojbino. „Nema mogućnosti" — me zavrne srbski „činovnik" —- „pošto carinski zakon ovako odredjuje." Pokažite mi vsaj ta zakon — mu velim in po dolgem iskanju mi činovnik prebere neko „naredjenje" iz leta 1911, glasom katerega se glasovirji — ne smatrajo za prosto selitveno blago. „Saj se ta naredba nanaša samo na one. ki se preselijo v Srbijo, ako prinašajo s seboj inozemske ali v inozemstvu nabavljene klavirje" — mu oporekam — „ter se nikakor ue more nanašati tudi na ljubljanske klavirje: in iaz nisem nikak prisiljen tul državljan, temveč domačin, ki se vračam." „Nema mogućnosti!" mi zopet ponovi moi činovnik, „napravite molbu". Vprašam po predstojniku urada in sprejme me zopet — Srb. Razložim mu zadevo in dobim ista no jasnil a: „nema mogućnosti, napravite molbu i čekajte na riešenje! '-'adovedno vprašam, če se pri carinskem uradu nahaja še kak slovenski uradnik, ki bi mi sploh dal kako pojasnilo v mojem lastnem ieziku. kaiti zdelo se mi je že, da ne razumem srbščine zadosti, ker to mi ni šlo
Zahtevamo zakonito vpeljavo splošnega bolezenskega zavarovanja za vse javne nameščence in njih družine ter zakonito ustanovitev bolniških blagajn za vse javne nameščence v vsej državi.
Zahtevamo popolnoma iste olajšave zase in za vse naše rodbinske članove na vseh državnih oziroma po državi upravljanih privatnih železnicah, kakor jih imajo železničarji in njih družine, ali pa vsaj take, kakor jih ima vojaštvo.
Zahtevamo, da se pri proračunu pokojnine vpošteva vsa nazadnje uživana akUvitetna doklada in, da se za javne nameščence sploh popolnoma odpravijo glede vse plače vse pristojbine in vse davščine.
Javni nameščenec naj plača kakršenkoli davek samo in edino le od svojega zasebnega premoženja in iz svojih zasebnih podjetij, pa tudi tu vedno brez vsakega ozira na vso tisto plačo, ki jo dobiva 'od države.
Zahtevamo, da se ne samo v pokojnino, temveč tudi v časovno napredovanje všteje ves čas, kar ga je javni nameščenec prebil v javni službi, pa naj si bo kot vojak ali civilist, ali provizorno ali definitivno.
Zahtevamo, da se javni nameščenci v pogledu na stanovanjsko vprašanje iz-jednačijo s katoliško duhovščino, pri kateri je, kakor dobro znano, stanovanjsko vprašanje rešeno tako, da ima ne samo vsak župnik in vsak kaplan, pa naj si bo tudi v najzanikernejši fari, temveč tudi vsak cerkovnik, več kot primerno, v premnogih slučajih naravnost sijajno stanovanje na prosto razpolago in razun tega tudi toliko zemljišča, da si svoje nujne domače živežne potrebščine pridela prav lahko sam.
Zahtevamo, da se pri oddaji mest vpošteva edino in izključno le sposobnost, pri več enako sposobnih pa službena doba; 'da izgine absolutno vsaka senca korupcije, da nikdar in nikjer ne sme igrati prav nikake vloge niti strankarska niti politična pripadnost, niti sorodstvo ali sovraštvo, nit! prijateljstvo ali hvaležnost.
Zahtevamo slednjič, da se prav vsako javno mesto brez izjeme javno razpiše, da se obelodanijo pogoji in sposobnost, ki jih je treba za izvrševanje dotične službe, in da se razglase imena vseh prosilcev, da se tako omogoči javna kontrola in za
v butico, da bi ta moja stara pokvečena klavirska spaka morala res plačati tako ogromno carino navsezadnje vendarle , za to, ker je na njej natisnjeno, da jo je izdelal — ljubljanski mojster. Ali ni vendar Ljubljana prestolica Slovenije? AH je pa oni ljubljanski klavirjev izdelo-vatelj bil kak prečrno-žolti človek? Tega nisem mogel presoditi — po starosti klavirja sodeč, je pa moral ta mojster že dolga leta spati v krtovi deželi, čeprav je morebiti izdelal ta svoj umotvor, ko je imel komaj 20 let.
Po dolgem vpraševanju sem vendar izteknil enega slovenskega carinskega uradnika, kateremu potožim svoje gorje ter ga prosim za pomoč. Naletel sem res na prijaznega in postrcžljivega moža, ki me je v mojem jeziku podučil, da se jc moj klavir moral ocariniti samo zato, kor se sedaj po srbskih predpisih ne sme drugače postopati; da pa naj napravim prošnjo, v kateri naj obrazložim vso zadevo in posebno poudarjam, da je bil klavir nabavljen v Ljubljani ter da je del mojega pohištva. Prav hvaležen sem mu bil za blagonaklonjena pojasnila in po- <
vedno onemogoči ribarjenje v kalnem za zaprtimi vrati.
Kdor pozna razmere javnih nameščencev, če tudi le deloma, ne more trditi, da so te naše zahteve nepravične in neizpolnjive; za državo, v kateri mrgoli milijonarjev in se porajajo vsak dan novi bogataši, v kateri je bogastva toliko, da piše ves svet o njem, in ki si privošči luk-sus najvišjega števila ministrov, je pa nečastno, če dopušča, da stradajo njeni nameščenci, v katerih je vendar utelešena njena' vladarska visokost.
Strahovita draginja težko teži na vsem prebivalstvu, posebno pa na javnih nameščencih.	-
Ta draginja pa neprestano in nevzdržno narašča in bo še in še naraščala; ta draginja je. vzrok, da so se javni nameščenci, ki nimajo prav nikake možnosti vsled nje povzročene večje izdatke prevaliti na druge, ne samo v nižjih in v srednjih temveč tudi Že v višjih činovnih razredih, pogreznili v tako bedo, da je v kričečem nasprotju z državno vladarsko visokostjo, vtelešeno v vsakem javnem nameščencu.
Da, ta beda je ze tolika, da spada dobršen del lavnih nameščencev naravnost med siromake.
Najnujnejša in najvažnejša naloga vsake vlade je torej, da tukaj naihitreie pomaga in odpomore ter tako reši vsa} ugled države, če ji že ni mar eksistence in ugleda javnih nameščencev.
Trepov (Split);
Jugoslavenska Narodna Obnova.
(Nov glas o bodočili volitvah.)
Izmedju sviju staleža nesumnjivo se danas stalež državnih namještenika nalazi u najgorem ekonomskom položaju. Ali mi si možemo, a i moramo i sami pomoći. Stupiti moramo sami u borbu, ako želimo, da si napokon poboljšamo kukavno naše stanje, u kojem se nalazimo.
U prvom redu moramo, da stupimo u borbu protiv truleža, korupcije, nemorala, te uopće svakojakih parasita, koji podkopavaju temelje našoj mladoj državi.
slavljajoč se od njega ter primerjajoč njegovo vedenje z onim njegovih srbskih kolegov, sem se nehote spominjal nedavnih časov, ko so na carinskem uradu ukazovali — Nemci.
Sestavil sera prošnjo ter jo po nasvetu dobro utemeljil. Čakal sem dolgo, kajti Beograd je vrlo daleč, in slednjič som vendar dobil toli zaželjeno rešenje. Pogledam na pečat: srbski; na naslov: srbski; rešitev se je pa glasila: — zopet srbski — „Na Vašu molbu ... se Vas obaviešta, da — nema zakonske mogućnosti. jer klaviri plaćaju carinu".
Torej zopet: nema mogućnosti! in stari, pokvečeni ljubljanski klavirji vendar plačajo carino! Moje domnevanje je bilo torej pravo in generalna direkcija carin v Beogradu je to osvedočila. Opozarjam na to okolnost vse one sorojakc, ki bi morda imeli kak pohištven star klavir med svojim selitvenim blagom, naj ga za Boga ne jemljejo s seboj, temveč naj si rajši kupijo novega ter ga v Jugoslaviji prodajo za dober dobiček — saj nas itak silijo — verižiti. Posebno pa naj ne pri-neso s seboj že tako starega motovila. če
U našem je interesu, da nam država bude ekonomski jaka, sagradjena na modernim demokratskim temeljima, na principu socijalne pravde, jer samo takova država moći će, da nam obezbijedi naš opstanak. Od države ekonomski slabe, pod-kopavane od nebrojeno neprijatelja, koji joj sišu krv i mozak, ne možemo očekivati, da nam pomognu.
Uporedo sa borbom protiv svih crva i crvića, koji rastapaju naše narodno tijelo, treba da se državni namještenici spremamo i za dojduću izbornu borbu. Svaki će stalež ili politička grupa poslati u par-lamenat svoje zastupnike, koji će zastupati i štititi interese svojeg staleža ili stranke, dakle zašto ne bi mogli 1 mi? Ako pak nismo sami tako jaki za sada, da samostalno stupimo u izbornu borbu, dajmo barem naše glasove onoj stranci, čiji će zastupnici moči i htjeti štititi i naše interese.
U doratno doba davali su državni namještenici obično svoje glasove buržoas-kim strankama. Zašto je to tako bivalo, neću da ovdje ispitujem. Svakako je po mome ličnom mišljenju glavni razlog bio u tome, što su se državni namještenici ubrajali k buržuaziji. A ipak se naši interesi i interesi buržoazije — u staleškom pogledu — diametralno razilaze. K buržoaziji ubrajani ja ekonomski neodvisne gradjane, kao posjednike, trgovce, industrijalce, te uopće posjedujuću klasu, koja živi od kapitala i radničkih žuljeva. A što smo mi. državni namještenici, to nam već samo ime kaže: biva elemenat bez osigurane egzistencije, odvisan o svojoj plati, prosto radnici u državnoj službi. Stoga ne možemo očekivati, da će buržuazija zastupati naše staleške interese, jer ona ne čuti naše boli i patnje. Za buržuaske stranke dakle, pa bila to demokratska, radi-kalska, klerikalska ili kako se sve imenuju, ne možemo niti smijemo dati naše glasove.
A ipak smo prisiljeni, kako danas stvari stoje, da se priključimo jednoj od postojećih stranaka, ak<> nećemo, da ostanemo sasvim po strani i od svih ignorirani. Dakle nužno je, da već sada ispitamo, koja stranka ima barem približno iste ciljeve kao i rni i koja će htjeti, da se zalaže za naše staleške interese, pak da se onda prama tome i opredijelimo.
bi bil, kakor moj, izdelan v Ljubljani tor bi nosil zapisano na licu, kajti tedaj bi moral plačati 490 K, če bi klavir bil vreden tudi samo 10 K. Tako namreč velevajo srbski predpisi.
Odpravim se domov peš, kar pridrvi za menoj prav eleganten avtomobil, ki se ustavi poleg mene. Prijatelj V„ ki ga je vodil, me povabi naj vstopim. Res krasen najmodernejši luksuzni avtomobil! Prijatelj mi pravi, da ga je ravnokar kupil v Gradcu za bagatelo 200.000 K. Vojska je mojemu prijatelju z raznimi kšefti pomagala do par milijonov. Meni jc še vedno po glavi rojil moj polomljeni klavir in vprašam ga: „Koliko si pa moral plačati carino?" „Nič!" zavrne V„ „saj so taki luksuzni avtomobili — carine prosti.*4 „Nema mogućnosti" — mu odvrnem, ne verujoč mu. Prijatelj me je pa prepričal, da — ima mogućnost. Odfrčala sva proti rojstni vasi in prepričanje sem zadobil. da živimo res v — demokratični državi. —-.	,
Za buržuaske stranke ne možemo se opredijeliti, jer, kako istaknuto, naši se jstaleški interesi razilaze. Ostale bi još pocij. stranke. Možemo li s ovima sura-'djivati? Moje lično mnijenje je, da za sada ne. Naglašujem za sada, jer u buduće pe znamo, kako će se stvari razviiati.
Državni su namještenici skroz nacionalan elemenat, koji ide u prvom redu za tim, da se naša mlada država što prije konsolidiše i uredi, da se podigne narodno blagostanje, jer. kako prije istaknuto, jedino tada, kad država bude ekonomski jaka, bit će u stanju, da svojim namještenicima obezbijedi dostojan opstanak. Naš cilj. dakle, mora biti prije svega obnova socijalno-ekonomskog stanja cijelog naroda, iza kojeg će naravno slijediti i poboljšanje našeg mizernog staleškog položaja.
Medjutim izgleda, da je medju socijalistima preoteo mah takav duh. s kojim se ne može složiti nacionalni duh državnih namještenika. Osim toga je borba socijalizma u prvom redu više manje stale-ška borba, uočim kod državnih namještenika to ne može i nc smije da bude. Tek iz saniranja današnjih nezdravih prilika očekujemo mi i poboljšanje naših staleš-kih interesa.
Iz svega dosad navedenoga proizlazi, da drž. namještenici ne možemo, da se borimo ni za postojeće buržuaske ali niti za socij. stranke.
Aii mi toga niti ne trebamo. Ta već postoji jedan jaki pokret mladih i naprednih elemenata izvan stranaka, koji ima za cilj svestranu obnovu našeg kulturnog, socijalnog i ekonomskog života, te pobijanje svih parasitizama, koji podkopavaju temelje našoj mladoj državi, dakle ono isto, za čim idemo i mi, a to je „Jugoslavenska Narodna Obnova44 sa centralom u Zagrebu. Ona ima već gotovo po cijeloj zemlji sprovedenu organizaciju, Šta prirodniji nego da se drž. namještenici okupe oko „Obnove14! Oni su u prvom redu zvani a i u položaju su, da suradjuju svim silama na našoj obnovi, nacionalnoj, kulturnoj, socijalnoj i ekonomskoj.
Na okup dakle, državni namještenici, na okup oko „Obnove44 svi oni, koji su čiste prošlosti, mladi umom i srcem i iskreno žele, da se naša mlada narodna država što prije konsolidiše. uredi i ojača, na dobrobit i sreću cijelog naroda.
Da, reći će mnogi, alf „Obnova44 nije nikakva politička stranka, a mi imamo n cilju, da stupimo i na izborno poprište. To je istina. Ali zašto nebi i „Obnovaši14 stupili u izbornu borbu kao zasebna gru-Da? Nije mi poznato, da li se je vodstvo •'Jugoslavenske Narodne Obnove44 po to-7112 odlučilo, ali mišljenja sam. da bi baš nii mogli tu odluku pospješiti, kad bi na-s* **n pristupom pojačali niezine redove.
Pošto imademo već našu stalešku Organizaciju, držim, dn bi bilo najpod$sni-}e' da se pozovu svi mjesni odbori, da sc •ziave.
^rago Vojska:
Da se razumemo!
Dne 19. januarja t. J. je lancirala od-stopivša Davidovićeva vlada v svet vest. p ie ona stala vedno na stališču, tla je treba uradništvo z vsemi močmi podpirati a mu dati potrebna sredstva, da zamore pošteno vršiti svojo dolžnost, da pa je p radništvo — oziroma njega voditelji, na--topaio proti vladi in nroti državi (!) ter ^jravljato pot reakcijonarni Protićevi
Tako torej! Uradnike, ki so že v časih, ko se različnim gospodom ministrom v Beogradu niti sanjalo ni o Jugoslaviji, širili jugoslovansko misel in bili radi tega preganjani, ki so po prevratu ves čas stali kakor en mož na braniku države in niso zahtevali od države niti najskromnejših sredstev, dokler jim je le bilo mogoče živeti s svojo skromno plačico in so šele tedaj ponižno prosili in moledovali vlado, naj se jih spomni in jim da toliko, da bodo mogli pošteno živeti, ko so njihova sredstva že popolnoma pošla in ko niso svojim otrokom mogli dati ni skorjice kruha, se je upala takozvana demokratska vlada imenovati protidržaven element in rovarje samo zato, ker niso hoteli prostovoljno stradati in hoditi po ulicah pokriti s figovim peresom, kar bi morali po njihovih dohodkih storiti, med tem, ko je vlada z vsemi svojimi močmi podpirala velekapitaliste in so si polnili žepe vsi oni, o katerih se ne more trditi, da so bili kdaj in so Jugoslovani!
Ko je demokratska vlada videla, da ji bije zadnja ura in bo treba zapustiti zlato tele, so vrgli krivdo na uradništvo, češ, uradništvo je krivo našemu porazu, ker nam ne zaupa!
Na strani opozicije pa so izrabljali te očitke v svoje politične namene in kazali na naše mezdno gibanje, češ, poglejte, kako vlada demokratska zajednica, da je celo uradništvo, katero "o vedno smatrali za svojo najtrdnejšo oporo, proti njim in za nas!
Toda motijo se! Uradništvo ni bilo iz političnega prepričanja nasprotno Davi-dovičevi vladi in ravno tako ne bo iz političnega prepričanja za Protieevo.
Uradništvo je zahtevalo, zahteva in bo zahtevalo vedno le pravico in za svoje delo pošteno plačilo. Vlada, ki hoče torej, da ji bo zaupalo, naj ugodi njegovim upravičenim zahtevam, naj mu da dožnost poštenega življenja, naj odpravi korupcijo, naj ne pozna nc Srba, ne Hrvata, ne Slovenca, ampak samo Jugoslovana, naj ne pozna gospodov in sužnjev, temveč samo brate in uživala bode njegovo zaupanje !
Ker pa imajo vse sedaj v Beogradu in sploh v naši unravi v poštev prihajajoče stranke smisel le za nrotežiranje svojih sorodnikov, podpira^ '••'••nncije, vzgajanje plemenskega sovraštva in imajo edini cilj: ministrstvo in poverjeništvo, zatirajo pa na naiostudnejši način uradništvo in mu odrekajo celo najskromnejša sredstva, da bi zamogcl pošteno vršiti svojo službo: ter vsako njegovo zahtevanje po zboljšanju gmotnega stanja ožigosajo z izdajstvom, je pač izključeno, da bi mogle računati na naše zaupanje, kajti uradništvo se ie zdramilo in ni več voljno držati hrbet rabljem, da bi tolkli po njem, nazadnje pa uživali celo njegovo zaupanje in želi pohvalo za — batine!
Uradništvo bo dalo zatmanje le stranki, ki ga ne bo poznala samo takrat, ko bo rabila njegovo zaupanje, ampak ga bo poznala tudi tedaj, ko bo uradništvo potrebovalo pomoči in podpore, da se mu da to. kar mu po vsej pravici gre in to je edino Narodna socijalistična stranka, ki je stranka vseh zatiranih jugoslovanskih proletarcev, med katerimi stoji v prvi vrsti uradništvo.45
* Priobčujemo nov glas k bodočim volitvam,
, prepuščajoči odgovornost g. dopisniku. Op. ured.
Rogaški:
Na boj?
(Odgovor na članka „Na boj“ in „V. obrambo ministrov44!
Nasvet v članku „Na boj-Ljubljančan“ je vsestransko umesten in uvaževanja vreden. Politična razmotrivanja „Vi obrambo ministrov« po ptujskem ravnatelju g. Vajdi in nam podani nasveti so tako resnični, tako prepričevalni, da mi je vsaka beseda globoko segla v srce, meni tembolj, ker poznam naše narodno-politič-ne razmere že nad dvajset let taka dobro, kakor marsikateri mojih tovarišev gotovo ne. \	s
Pred izbruhom svetovne vojne sem bil nad 16 let zasebni uradnik in kot tak sem služboval širom Slovenije pri raznih denarnih zavodih, vseh večjih industrijskih podjetjih in imel tudi priliko, da, pri sprejetju v službo se mi je stavil gotov predpogoj, da se kolikor mogoče tudi z vsemi močmi udeležujem narodno-politič-nega boja. oziroma delovanja. Pri tem delu sem doživel marsikatero razočaranje, doživel sem za svoje res narodno, neumorno in nesebičnd delo nehvaležnost na lastni koži. Priliko sem imel opazovati, kako so se razni advokati rinili v posojilnice na eni strani, župniki in kaplani pa na drugi strani. Kjer je podlegel en del, tam se je ustanovil takoj denarni konkurenčni za-| vod, ali jc potem to bila dejanska potreba ali ne in marsikateri teh zavodov, to mrtvo rojeno zadružno dete, še danes životari. Ali mislite morda, da so vsi ti prepirajoči se elementi imeli kako gospodarsko-zadružno podlago? Odkod pa jo naj vzamejo?
Videl sem, kako so se potem razne z obrestmi zaostale stranke najprej dale odvetniku — sevć izvoljenemu članu načelstva, oz. ravnateljstva — v opomin, kateri pa največkrat sklepa načelstva ni upošteval, temveč dal stranki kratek rok, vložil nato takoj tožbo in po pravomoćnosti plačilnega povelja brez usmiljenja predlog dal na rubežen. Stranke sc prišle jokat k nam nastavljencem, nas prosit, smilile sq se nam do dna srca, a pomagati si nismo zamegli. Gorje nastavljena!, če bi si U zdrznil na glas nvshri, da je bilo postopanje odvetnika — člana načelstva — nepravilno, neusmiljeno, da, skrajno krivično. Tako se je prakticiralo na desni in levi, tako se še dela danes. Takrat so prihajali na dan razni klerikalni odvetniki „Šušterši-čevega kalibra« in so sk-bell in gledali na to. kako so se pririnili in zrinili v takozvar ne klerikalne zavode.
Ni moj namen, kak stan obrekovati. Ali pri vsem tem najbližnjem opazovanju sem prišel do svetega prepričanja in do trdnega zaključka, da so vsi ti spodrivajoči se elementi grobokopi našega poštenega slovenskega ljudstva na narodno-go-spodarsketn polju.
Vprašal sem se mnogokrat, ali naše dobro slovensko ljudstvo nima prilike si izbirati za svoje voditelje ljudi, kateri mu res dajejo lahko potom svojih bogatih skušenj vsestranske nasvete in navodila? Ali mora res le povsod biti in imeti glavno besedo in načelovati če že ni duhovnik, pa vsaj advokat?	/
Kje pa so drugi stanovi, kje je naše uradništvo?
Ali so res samo ti gospodje poklicani dajati našemu ljudstvu dobre nasvete, ali so res vsi ti gospodje do sedaj nad vse ne-■ sebično delovali za blagor našega ljud-
stva? So med temi gospodi tudi teieme; pač pa redke in te častne izjeme so res dika med našim ljudstvom. Vsi jih spoštujemo. Ali ti redki nesebični možje so še od one stare struje. Med mlajšimi gospodi iščeš dolgo sličnih slučajev.
Vsi ti gospodje so nas uradništvo poznali samo za časa volitev, ko nam je bilo treba za njih delati, agitirati.
Strnimo in združimo se, tovariši, organizirajmo se! Podajmo roko našim sotrpinom, zasebnim uradnikom, učiteljstvu in našemu poštenemu in narodnemu slovenskemu delavcu. Povsod nastopajmo mirno, dostojno! Oklenimo se z vso žila-vostjo našega prapoia in ta je: „Narodno-socijalna stranka44! V združitvi in v slogi edino bode naša rešitev. In ko bodemo tako organizirani, edini, bodemo tvorili močno falango, merodajni faktorji nas bodo morali nvaževati, naše odposlanstvo sprejeti, ne pa kratkomalo odkloniti.
Prepričan sem, da postopanja nekaterih demokratov ne more odobravati načelnik JDS dr. Kukovec, katerega poznam kot resnega, delavnega in nam uradništvu povsem naklonjenega moža.
Kdor ni v naši organizaciji, kdor nas v naši sveti vojski za naš obstanek ne podpira, ni vreden, da nosi naslov javnega nameščenca, ta je mrtva veja našega drevesa, katero moramo odrezati.
Vsak delavec se organizira; mi pa bi naj zaostajali, ko smo vpoklicani za to, da smo našemu ljudstvu ne samo dobri in pravični uradniki, temveč tudi dobri voditelji — svetovalci! Roke razvzkriž! Začnimo v svojem prostem času neumorno delati in organizirati naše vrste ne samo v narodnih društvih, temveč zanimajmo se predvsem tudi za različna vprašanja na narodno-gospodarskem polju! Ali smo mi manj vredni, manj zmožni, kot razni stari zakrknjeni samodržci? Postopajmo vsepovsod korektno, mirno in dostojno! Izogibajmo se, ko bodemo v volilnem vrvenju in boju, predvsem osebnostim, grdim napadom, blatenju po časopisih te ali one osebe ali stranke. Delajmo mirno, dostojno za našo sveto stvar, bodimo pa neupogljivi in vztrajni. S takim postopanjem si pridobimo ugled in zaupanje med našim ljudstvom, naši politični in stanovski sovražniki pa nas bodo morali začeti upoštevati, ne pa nas pri vsaki priliki le omalovaževati.
Skrbimo, da se izvolijo v občinske za-stope, kakor tudi pozneje v narodno predstavništvo res značajni, narodno delavni ljudje,katerim bode dobrobit naše ljubljene mlade Jugoslavije najdražji zaklad, kateri se ne bodo pulili za razne kurulične stolce in mastne službe! Če dosežemo to in nas v tem našem strmljenju pri volitvah podpre vsi najširši sloji, kateri res nesebično jugoslovansko-narodno čutijo, potem smo storili svojo ne samo stanovsko, temveč državno dolžnost.
Postaviti hočemo na vsak način našo mlado državo na trden temelj, na drugačen temelj, kakor jo zidajo sedaj naši„tudi-državnikK kateri pa niti nimajo nobenega mandata od našega jugoslovanskega ljudstva.
Novo vlado pa pozivamo, da vse potrebno ukrene, da se bodo čimprej razpisale volitve v konstituanto, takrat pa naj glasuje in odločuje naše jugoslovansko Undstvo.
»Vsem javnim nameščencem kličem:	;
Organizirajmo se takoj! Bodimo si jedini, složni. Agitirajmo vsepovsod za „Naš Glas” in darujmo in zbirajmo za naš tiskovni sklad! V slogi, v združitvi edino je le naš spas!*)
Levin:
Nekaj o „duhovih",
V človeški naravi je, da vsakdo nekaj zakriva, kar bi utegnilo pri dnevni ali celo solnčni svetlobi dajati neko senco, ki bi omadeževala zunanji lesk dotičnega ter znala pomazati njegov renomeč. Naravno je tudi, da vsakdo, ki se ne čiiti tako čistega, kakor kristal, kaj rad pozabi na te svoje senčne hibe ter v javnosti trka na svoja prsa rekoč: glejte, kaj sem vse storil za državo, za splošno korist in za človeštvo; pri tem pa kaj rad pozabi na vse ono, česar n i storil, čeprav mu je bilo' to mogoče in bi bil m o r a 1 storiti, ako bi bil kolikor toliko — značajen.
Vsak berač hvali svojo malho in vsaka politična stranka hvalisa svoje delovanje ter hoče pridobiti privržencev, somišljenikov. Do tukaj nič čudnega, ker se to in enako godi po vsem svetu, kjer strankarstvo obhaja svoje orgije. Ne najdeš pa na celi zemeljski obli takih čudakov, ki bi se bojevali za tako — oslovo senco, kakor se bojujejo nekateri nezreli Jugoslovani v naši blaženi državi. Ni ga gotovo Italijana, ki bi se bahal, da je Nemec. Angleža, da je Francoz itd.; pač pa hočejo naši premodri strankarji ugotoviti Jugoslovane, ki niso Jugoslovani, temveč vse nekaj drugega, temu nasprotnega.
Kdor je nas državban. je volens no-iens Jugoslovan. Gornjim modrijanom pa to ne gre v glavo: oni hočejo videti v osrčje ter ustvarjati Jugoslovane raznih vrst. Te vrste naj bi pa bile: a) najprvo-vrstnejši Jugoslovani, b) prvovrstni, c) drugo, tretje ... vrstni, č) slabi itd. Ne-jugoslovanov sploh ne more biti, ker ti spadajo izven naše države. Težavno bi pri tem bilo le — uvrstiti- Jugoslovane v te vrste, kajti največji kričači bi gledali priti v kategorijo a), bolj hripavi kričač i v kategorijo b), ki zaradi hripavosti ne morejo več glasno govoriti, v daljnjj kategorijo c), pod zadnjo kategorijo č) bi sploh nikdo ne hotel spadati. Te naj bi se kratkomalo aretiralo po Pribičevićevem sistemu ali pa naravnost — pobesilo. Umevno je, da bi tako razločevanje pravih in nepravih Jugoslovanov dovedlo do še večje zmede in kaosa, kakor ga imamo, in potrebno bi kmalu bilo še kako novo ministrstvo z velikanskim aparatom uradnikov, ki bi mu bila poverjena težka naloga klasificiranja Jugoslovanov.
Pri uvrščanju v razne klasifikacijske kategorije bi se najprej mcalo ugotoviti, katero troimenih plemen	no večini
najbolj — jugoslovansko. Brez dvoihe bi g. dr. Ilešič in z njim morda tudi naši idealni demokrati dali prvenstvo — Srbom. In v tem bi se strinjali tudi mi, kajti vsi vemo, da so Srbi Slovani — najbolj na jugu. Cernu jim pač odrekati to prvenstvo, ki jim ga je dala narava sama! Domnevamo tudi, da bi stavili brate Hrvate na drugo mesto z ozirom na to, da govorč srbsko in so s Srbi pomešani, čeprav bi si morda nekateri čifutski psevdohrvati bolj želeli nekdanjih madžaronskih časov. Ostanemo še mi Slovenci, ki prihajamo
*) Velja kar smo rekli o vseh enakih člankih v „N. G.“ Op. ur.
naravno na tretje mesto jugoslovanstva. Priroda sama nam bi torej že v klasifikaciji bila nemila, ker bi nas postavila za Hrvati in Srbi. Zdaj pa prihajajo še naši strankarji, ki si domišljujejo, da so vso jugoslovansko zavest vzeli v zakup ter nas natolcujejo, da nismo Jugoslovani kateksohen.1 Berite samo naše liste, naj ,si bodo ti kakršnekoli privrženosti ter glejte, kako se ti junaki trkajo na prsa ter povdarjajo, kakšni borilci so bili ob času, ko je nad jugoslovanskimi Slovenci še opletal bič nemškega berača. Tako se v teh časih nikdo drugi ni zavzemal za jugoslovanstvo nego „Slov. Narod44, ki je vselej napadal krvoločne Habsburžane in naduto nemško vlado ter ščitil preganjane Slovence, Nikdo drugi ni bil pravi Jugoslovan, nego „Slovenec44 in njegovi tovariši, ki se nikdar niso potegovali za avstrijsko vlado, temveč rajši polnili ječe in bili v pregnanstvu. Prvovrstnega Jugoslovana je zmirom kazal tudi naš čili „Naprej44 — ki je vsikdar kazal, da je prihodnost Jugoslovanov iskati le v — poginu, v mejnarodni internacionali. Ne smemo pozabiti tudi „vrle44 ljubljanske „Domovine44, čije jugoslovanstvo obstoji v tem, da se Slovenci in Hrvati popolnoma vtope v balkanskem Srbijanizrnu itd.
Vsi ti možakarji in zastopniki pristnega jugoslovanstva imajo brez dvoma prav — po svoje. Kolikor listov, toliko trditev. Samo ena velika hiba je pri njih trditvah. Kavsajo se za prazno senco, ker Jugoslovani smo baš vsi. Imamo pa vsi svoje hibe: ni mogoče nas namreč spraviti pod en klobuk, da bi piskali v oni klarinet, ki nam ga ti ljudje ponujajo. Razlogov za to pa ne manjka. Glavni je pa vendar ta, da namreč — ne verujemo v pristnost razkričanega jugoslovanstva teh poganjačev, ki umevajo skrivati svoje senčne strani ter zakrivati lastne zarjavele grehe, obenem pa pridno razkrivajo tudi samo domnevane in izmišljene nedostatke drugih, da sebe povišujejo, druge pa — črne.
Tako se n. pr. „Domovina44 peha na vso moč, da iztrebi „dunajski duh44 izmed slovenskega javnega uradništva, sama ima pa urednika, ki se je hrabro boril za zmago tega dunajskega hudega duha ter ga je ta hudi duh celo večkrat — odlikoval. Sploh je „duhove44 nazaj klicati nevarna reč. Zakaj bi pač moral vladati med slovenskimi jugoslovanskimi uradniki uprav „dunajski44 duh — ne moremo umeti in to nam tudi „Domovina44 ni natančneje povedala. Znatiželjni smo pa vendar, ali bi „Domovini44 prijal n. pr. pristni — balkanski duh s svojimi batinami i. dr., ako bi se pri nas uvedel v celoti.
Dunajskega duha se je javno name-ščenstvo rešilo definitivno že za časa prevrata ter si ga ne želi nazaj. One. ki so oboževali ta duh in niso mogli brez njega živeti, je uradništvo nognalo čez meje, kjer lahko nadalje služijo temu duhu. Ker se pa odpravljena stvar mora navadno nadomestiti z drugo, upali smo. da se tudi dunajski duh nadomesti z drueim — duhom. Opravičeiii bi bili uradniki pričakovati. da se prejšnji „duh“ nadomesti s Pravičnejšim — jugoslovanskim. Ze petnajst mesecev čakamo, ali tega še nismo dočakali. Namesto „jugoslovanskega duha44 se nam pa vsiljuje neki s i s t e m. kateri ima na sebi vse znake, da nemore in ne sme postati jugoslovanska lastnina in posebnost, ker bi ta sistem potlačil vso našo državo preveč — na Balkan ter bi iz Slovencev in Hrvatov napravil
nekak privesek in kolonijo, kamor bi Srbijanci pošiljali svoje privržence ter jim izročali najboljša in najvažnejša mesta, dočim bi se domačinci morali zadovoljevati s podrejenimi in manj važnimi.
S tem, da se javno uradništvo upira takim sistemom, ki niso z vprašanjem jugoslovanstva prav v nobeni stiki, ni treba, da je navdahnjeno in prožeto dunajskega duha. S tem, da „Domovina** maha po tem duhu, ni še dokazala, da pri njej ne veje pravi „dunajski duh“, ki je razločeval državljane v avstrijakante m antiav-strijce ter je med te prišteval vse Slovane, med prve pa vse Nemce in nemškutarje. Ali naj osreči tudi našo državo ra duh, ki ga „Domovina** imenuje dunajskega? ali naj se uvedejo zopet znaki p. z. in p. n.. ki;. so igrali tekom vojske tako sramotno nlogo? Ali naj se stigmatizira samo Srbi-iance in nekatere slovenske in nrvatske „kričače** za edino prave in edino zanesljive Jugoslovane?
Te metode so se pričele že uvajati, ko se je razpustil Savez javnih nameščencev v Zagrebu. Tedaj naših pravih (?) Jugoslovanov ni bilo sram, da so javne nameščence osumili nejugoslovanstva ter sumničili, da so v zvezi z Švico in celo z — D' Annunziejem!
Jugoslavija je ustanovljena in trdno stoje zanjo vsi Jugoslovani brez razlike plemena in stanu. Neumno je klasificirati te v prave in neprave, pristne in nepristne, prvovrstne in drugačne. Ne uvajajte mej nas. vi „veliki** Jugoslovani, dunajskega duha. pač pa iztrebite iz lastne črno-žolte duše ta zlotvorni duh ter pomagajte nepristransko in dosledno, da zaveje po vsej Jugoslaviji — pravi In vsem pravični jugoslovanski duh.
Državi na razmišljanje
Učiti i doučiti najviša učilišta, izgubiti pS svoga vijeka i zdravlja, zadužiti sebe i svoje, pa doći iza svršenih svih tih nauka u državnu službu, da kao činovnik nadješ primjerenu odštetu svojemu obaljenom i budućem trudu, to je jedno samozavaro-Vanje, dokazano' dovoljno u svim državama i vremenima; to dakle ostavimo sa strane kao utvrdjenu činjenicu.
Nego mi je namjera, da iznesem, kakav je nerazmjer nastao kod nas usljed ovoga polovičnoga krnarenja na činovničkim platama, povišicama, doplacima, dodacima ili kako ih još zovu.
U normalnim vremenima bilo je činovniku zbilja teško namaknuti sve svoje Potrebe; ali se je ovaj javni radenik znao čestito proturati i uza sve teškoće nikada se ne ogriješiti o svoje zvanične dužnosti. On $e je uvijek nadao u buduće unapređenje. da poboljša svoje ekonomsko stanje. Ta je nada bila njegova zvijezda provo-diteljica. njegovo „tucidum sidus“; pa i s Dravom je on u nju upirao svoie oči, ier Je blagotvorno zamjetio materijalnu olakšicu Pri prvoj većoj mjesečnoj plati, . . . n tek ono moralno zadovoljstvo, koje je činovnika držalo uvijek na visini.
. Danas se prelaz iz nižega stepena u ^iši materijalno niti ne opaža, jer povišica Bc stoji ni u kakvom odnošaju sa prvaš-njom. a tim otpada — što je najžalosnije moralno zadovoljstvo.,
. .Razlika dakle izmedju najnižega službenika i činovnika s akademskom spre-mom u plati |e neznatna, a što je naj-Karaktenstičnije može biti nikakova. što-u mnogom slnčaiu nobire viši člnov-niKt loš k tom sa više godina službe.
manju mjesečnu platu nego li njegov po-služnik, koji je kraće vrijeme u državnoj službi.
Evo primjera; Moj kolega dr. N. N. je 7 godina u državnoj službi, pa prima mjesečnu platu od K 1770.—.
Naš pomoćni podvornik X., koji ie pred 4 mjeseca bio običan ratar-nadničar, a slučajno zna svojom rukom ime potpisati, prima mjesečnu platu od K 1937 ;32.
Neupućeni čitaoc neće htjeti vjerovati, a opet je istina.
Nadridemokrat će se razvikali „ali ovaj potonji ima djece pa je to i pravo u demokratskoj državi.*4 ' Polako, brajane! Svaka zdrava ustanova treba da se temelji na aksilomima, koji, gledani sa svih strana, dokazuju svoju valjanost i neoborivost, a u prvom redu treba da budu za samu ustanovu moralno valjani i korisni; to vrijedi ovdje i za državu. Država — u ovom slučaju — poslo-davalac — traži od različitih radenika različite uvjete: tako je od dr. N. N. zahtijevala dokaze, svjedočbe, diplomu odnosno 18—20-godišnju pripravu za ovu službu, u koju ga ie pred 8 godina uzela, dok je poslužnik X juče bez ikakovih uvijeta bio primljen. A s kojom razlikom u plati? Dalje poslužniku X od šestero djece troje ne samo da mu nijesii na teretu, već zarađuju i tu zaradu ocu kući nose; dakle u ovom slučaju službenik s te strane stoji bolje nego drugi neoženjeni, ili otac bez djece. Uostalom su iste obiteljske poteškoće važile i u normalnim vremenima. gdje je otac mnogobrojne obitelji imao više troška nego neženja, pa opet poslodavalac nije nikako vodio računa o njegovim obiteljskim prilikama, već jedino o sposobnostima i kvalifikacijama svakog pojedinca.
Ako se ta inače pohvale vrijedna skrb sa strane države ima da "'"'.vali, ona s druge strane ne smije rušiti temeljna soci-jaLa načela, ubijati svaku volju za rad i ništiti ponos i auktoritet viševa prama nižemu, a to ie zadnja posljedica, koja se u praksi dnevno može onažati.
Društvo orožniških upokojencev
je poslalo vladi dne 30. jan. in 20. febr. 1.1. sledeči peticiji:
Finančnemu ministrstvu, generalna direkcija državnega računovodstva!
Po razpisu ministrstva financ z dne 9. decembra 1919 D. R.. br. 84.408, se je vsem tistim državnim vpokojencem, ki imajo kak postranski zaslužek, priznala s 1. oktobrom 1919 draginjska doklada v smislu naredbe ministrskega sveta z dne 28. junija 1919 D. R„ br. 63.515.
Ker so pa ti državni vpokojenci s tem pripoznanjem le deloma odškodovani, si šteje društvo orožniških vpokojencev S. H. S. za slovensko ozemlje v Ljubljani v prijetno dolžnost, v imenu svojih članov in prizadetih državnih vpokojencev finančno ministrstvo prositi in anelira na njegovo dobrosrčnost in pravičnost, nai ono blagovoli svoj razpis z dne 9. decembra 1919 D. R„ br. 84.408. spremeniti in vsem tistim državnim upokojencem, ki niso bili te hvalevredne dobrote deležni, draginj-sko doklado od 1. Julija 1919 naorei priznati, ker so ti ubogi in ob^ninvanja vredni vpokojenci radi neznosne in vedno ra-
stoče draginje najbolj revni na svetu in so te draginjske doklade prav nujno potrebni.
V prijetni nadi, da bo finančno ministrstvo to gotovo opravičeno peticijo ugodno rešilo, se mu društvo že vnaprej najtopleje zahvaljuje.
Predsedništvn ministrskega sveta la zastopstvu ministrstva za notranje zadeve!
Z ražpisom ministrstva financ z dne 9. decembra 1919 D. R-, br. 84.408 se je priznala draginjska doklada v smislu naredbe z dne 28. junija 1919, D. R. br. 63.515 vsem državnim upokojencem in upokojenkam brez ozira na starost in sposobnost za službo ali zaslužek.
Ta velikodušni in hvalevredni razpis društvo orožniških upokojencev S. H. S. za slovensko ozemlje v Ljubljani v imenu svojih članov in prizadetih državnih upokojecev in upokojenk prav toplo pozdravlja.
Razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 4. januarja 1920, štev. a IV 5682/2 ex 1920, pa razpis ministrstva financ z dne 9. decembra 1919, D. R. br. 84.408 razveljavlja.
Proti temu razglasu delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 4. januarja 1920, štev. a IV 5682'2, mora podpisano društvo orožniških upokojencev v imenu svojih članov in drugih državnih upokojencev in upokojenk opravičeno protestirati in predočuje pred-sedništvu ministrskega sveta in zastopstvu ministrstva za notranje zadeve, da so nižji državni upokojenci in upokojenke, ako imajo razen pokojnine kak majhen postranski zaslužek, pri sedanji neznosni in vedno rastoči draginji najrevnejši med najrevnejšimi državljani na svetu.
Iz teh. gotovo uvaževanja vrednih razlogov apelira podpisano društvo orožniških upokojencev v imenu svojih članov in drugih državnih upokojencev in upokojenk na pravičnost predsedstva ministrskega sveta z udano prošnjo: vlada naj blagovoli razglas delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z dne 4. januarja 1920 štev. a IV 5682/2 v celem obsegu razveljaviti in razpis ministrstva financ z dne 9. decembra 1919., D. R. br. 84.408 uveljaviti in vsem upokojenkam brez ozira na starost in postranski zaslužek draginjsko doklado podeliti, ker so jo vsi nujno in neobhodno potrebni.
Vastnik.
Skupščina zagrebških Javnih nameščencev. Zagreb, 29. febr. Včeraj je bila tukaj skupščina saveza javnih nameščencev, ki je bil pod banom dr. Tomljeno-vičem razpuščen. Sprejela se je resolucija, v kateri se protestira proti temu. da se podtika savezu javnih nameščencev identificiranje z Radičevo kliko. Sprejet je bil tudi predlog, da se naprosi ban, naj na najvišjem mestu nastopi proti odgovornim in neodgovornim elementom, ki so podtikali lavnim nameščencem nelojalnost in širjenje javnega razdora. Javni nameščenci se popolnoma pridružujejo želji zagrebškega meščanstva, da bi prestolonaslednik Aleksander čimprej posetil Zagreb ter se tako mogel prepričati o iskrenosti čuv-stev, ki se goje napram vladarski hiši.
Novi ban glede Javnih nameščencev.
V poslanici narodu pravi novi nrvatski ban dr. Matko Laginja, da glede javnih nameščencev ne vprašuje, kateri stranki
pripadajo, pač pa zahteva, da je natanko poučen, kako služijo kralju in narodu ter kako izvršujejo zakone. Kdor pa bi se pregrešil proti zakonu, bo brez milosti nosil posledice svojih činov. — Tako poročajo naši dnevniki. Ali je ban glede javnih nameščencev še več in kaj drugega izjavil, ne vemo.
Shod državnih nameščencev v I \:b-Ijanl. Shod državnih nameščencev se je vršil ob ogromni udeležbi' 19. febr. ob' S. zvečer v dvorani Mestnega doma Zborovanje je vodil predsednik društva državnih nastavljencev g. Lilleg in so govorili gg. Bekš, Zorko, Urbančič. Dobrovšek Tavčar, Vojska in Barič. Prečitala se je nato resolucija, ki se glasi: 1. Osrednja vlada se poživlja, da v očigled neznosni draginji, ki izmed vseh ljudskih slojev ubija duševno in telesno še najbolj, javne nameščence, navezane na stalne mesečne prejemke, podaljša veljavnost naredbe o dosedanjih zvišanih dravinjskih dokladah preko 1. marca t. 1. vse dotlej, dokler se gmotni odnošaji javnih nameščencev ne urede definitivno ali pa ne nastopijo normalne življenske razmere. V istem razmerju naj vlada zviša tudi dragi,ijsko doklado državnih upokojencev. 2. Javni nameščenci zahtevajo, da osrednja vlada nemudoma uredi viseče vprašanje vseh provizornih, nepragmatičnih in pogodbenih državnih nameščencev ter njih službeno razmerje do države izenači z onimi pravnimi odnošaji, ki so po službeni pragmatiki zajamčeni vsem definitivnim drž. nastavljencem. 3. Vspričo sedaj veljavm.i visokih železniških tarif zahtevajo javni nameščenci, da se jim vrnejo vse ugodnosti do voženj po železnicah in parobro-dih, kakor so jim bile zasigurane po bivši avstrijski vladi. 4. Davčno prostost, ki se je javnim nameščencem ukinila glede njihovih službenih prejemkov s 1. januarjem tega leta, naj se z ozirom na neizboljšane življenske pogoje takoj zoper uveljavi. 5. Slovenski javni nameščenci enodušno obsojajo postopanje hrvatske vlade, ki je po razpustu SJN v Zagrebu zatvorila njegove voditelje, ne da bi se po preteku dveh mesecev izročili rednemu sodišču. Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Strokovni strankarji. Imamo uradniško stanovsko organizacijo, ki izdaja svoje glasilo. Vedno proglaša, da je samo stanovsko glasilo, ki zastopa samo stanovske interese uradnikov. To desko ima izobešeno na zidu, znotraj pa prodaja pristno liberalno vino. „Naš Glas“ je samo ekspozitura liberalne stranke. Ob vsaki priliki udarja po nasprotnih strankah in dela reklamo za demokratsko politiko. Stara pesem se zopet ponavlja: Liberalec izrablja povsod stanovske organizacije za slepilo lahkovernim ljudem. Politična strast jim je višja vrednota kot stanovska solidarnost. Upamo, da izpregledajo končno tudi vsi idealisti. — Tako je pisal 2. t. m. naš „Slovenec1* in se grdo — zlagal. Resnica je, da prinaša „Naš Glas“ dopise organiziranih javnih nameščencev brez ozira na njih politično prepričanje, torej mnenja pristašev JDS in NSS. Vsak sme povedati dostojno in odkrito, kar ima na srcu. Ako se ne oglasi noben pristaš SLS ali JSDS, ni to urednikova krivda! Sicer pa s prihodnjo številko svobodno debato pod geslom „Na boj!“ zaključimo, ker šmarno drugega gradiva preveč in je po- i Jitike za nekaj časa dovolj. Kdor zastopa I načela SLS ali JSDS, naj se oglasi! „Naš I
Glas“ ne veže nikomur ust, ker išče' le resnico in pravico, a brez strasti in zagrizenosti.
Draginjske doklade za upokojence.
Beograd, 20. febr. Demokratsko-socijali-stična vlada je na eni zadnjih sej odobrila posebne doklade k draginjskim dokladam upokojencev, vdov in sirot. Upokojenci bodo dobivali, ako jim pokojnina znaša 100, 150, 250 ali več kron, dodatek od 200, 245, 290 in 320 K, za vsakega rodbinskega člana bodo dobili upokojenci brez razlike kategorij dodatno doklado 30 K mesečno.
Paberkk V zadnji številki smo prinesli pod tem naslovom odlomek članka „18. december** iz „Jugoslavije** z dne 22. febr. Članek je spisal uradnik. Pomotoma ie izostala pripomba, da ie dotična notica ponatisk, kar s tem popravljamo, z dostavkom, da se z vsebino norice strinjamo le deloma.
Društvo magistratnlh pomožnih uradnikov naznanja, da se vrši redni občni zbor dne 7. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici s sledečim sporedom, ki obsega poročili o delovanju društva in ra' '••ih preglednikov, določitev prispevkov članov, volitve in slučajnosti.
Službena obleka za nižje državne uslužbence. V bivši Avstriji je bila zakonita naredba, po kateri so morali nositi v službi vsi nižji državni uslužbenci predpisano uniformo. Uniforma je bila lična in iz dobrega materijala. Do vojnega časa in še nekaj časa v vojni je preskrbovala državna uprava uradno obleko teh uslužbencev v svoji režiji. Ko so pa nastale izredne razmere, se je pa preskrba z uradno obleko kratkomalo nehala. V letih 1917, 1918 in 1919 se sploh ni več dobivalo obleke. pač pa so dobili nižji uslužbenci nekaj odškodnine v denarjih. Za nabavo obleke seveda to ni zadostovalo, ker je cena blagu tako poskočila, da si za odškodovanje v denarjih nihče ni mogel kupiti najpotrebnejše uradne obleke. V službi bi morali biti oblečeni nižji državni uslužbenci v uniformi, kar ie pa seveda sedaj izključeno. Uradna obleka pristoja in je bila vedno razdeljena po predpisih s 1. aprilom vsakega leta. Sedaj, ko se bliža 1. april in ko državni sluge že komaj čakajo na uradno obleko, ie pa delegacija ministrstva financ izdala naredbo, po kateri naj bi se izplačalo uslužbencem za posamezne kose uradne obleke in sicer: za zimsko suknjo, ki je predpisana za nošnjo 4 leta 580 K, za kratko suknjo 460 K, telovnik 120 K, hlače 200 K, in za čepico 40 K. Skupaj znese to 1400 K, danes bi pa stala samo zimska suknja 2000 K. Davčnim izterjevalcem je pa finančna uprava priznala še poletni jopič za ceno 220 K, letne hlače za ceno 120 K in pelerino za ceno 250 K. Prepričani smo, da državna uprava ne bo uradne obleke dobavila v naturi, ker za te cene posameznim kosom nihče ne bo prevzel dela; plačalo se nam bo torej zopet v denarju. Finančno upravo pa prosimo, da nam pove naslov dobavitelja, ki nas obleče za tako nizko odmerjene kvote. — Čudno se nam zdi, da se davčnim izterjevalcem pripozna več obleke, kakor uradnim slugom. Privoščimo davčnim izter-valcem boljšo preskrbo z obleko, a ostali smo ravnotako oblagodarjeni z naporno službo. Zakaj naj bi bila tukaj izjema? Kar dobe eni, naj dobijo tudi drugi. Društvo državnih uslužbencev bo moralo zopet
vmes poseči. Justična uprava je poskrbela, da bodo njeni uslužbenci dostojno in enotno uniformirani; zakaj se ne brigajo tudi drugi resorti za preskrbo enotne uniforme svojim nižjim uslužbencem? Ako tega ne storč, nabavijo si sluge enotno dostojno uradno obleko po kroju justičnih uslužbencev sami, in predložć račune.
Društvo orožniških vpokojencev države SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani poživlja svoje člane in članice, da članarino, ki znaša 50 v mesečno, za leto 1920 poravnajo najkasneje do 15. marca t. 1., da more društvo svojo obveznost na-pram »Društvu državnih uslužbencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani izpolniti. Nanovo priglašeni člani in članice naj plačajo razun mesečnih 50 v še 2 K za vpisnino. Vsi člani in članice se vabijo, če potrebujejo kaka pojasnila, da prilože svojemu dopisu potrebno poštno znamko za odgovor. Nadalje se vsi člani in članice v laštnem interesu poživljajo, da se nafoče na naš strokovni časnik »Naš Glas«, ki izhaja v Ljubljani. Vodnikov trg štev. 5, kamor je naročnino odposlati, ker le ta Ust objavlja naše novice brezplačno. Končno se vsi orožniški vpokojenci brez ozira na spol vljudno vabijo, da pristopijo kot člani k našenui društvu, kajti le v množici je moč. Vsi moramo delati za enega in eden za vse, ker le na ta način bomo za izboljšanje naših obupnih gmotnih razmer kaj dosegli. Tudi se vsi člani in članice poživljajo, da kar največ novic ■1 "'očajo v naš strokovni list »Naš Glas«, _a pride v javnost kar nas boli ali veseli.
»Društva orožniških vpokojencev SHS. za slovensko ozemlje v Ljubljani« računski zaključek za leto 1919 izkazuje dohodkov 578.40 K; stroškov 500.58 K; ostanek 77.82 K v gotovini z 31. decembrom 1919 v društveni blagajni. Ivan Pavšek. t. č. tainik. Martin Maicen. t. č. predsednik, Josip Cegnar, t. č. blagajnik.
Društvo davčnih Izterjevalcev ie dobilo poročilo, da neka davčna okrajna oblast na bivšem Štajerskem noče nripo-znati našim tovarišem povišanih dnevnin po 20 K na dan za vnanje službovanje, kateri povišek je bil odrejen potom finančne delegacije v Ljubliani z razpisom z dnem 9. decembra 1919 štev. 9102-pr. Tovarišem se ugovarja proti temu povišanbt, češ, da je vsebina omenjene odredbe glede njih nejasna in da še ni rešeno vprašanje, ali so se tudi davčnim izterjevalcem povišale dnevnine. Vemo. da po naših uradih še vedno sedi premnogo takih birokratov in filistrov, ki nižjim uslužbencem ne privoščilo drugega kakor — delo. Toda s samim delom se ne more hraniti in oblačiti ne uradnik ne sluga, ampak s plačo, ki jo dobiva za izvrševanje svojega dela. Plača pa naj bo za vsakega takšna, da more z njo pošteno izhajati. Gorenja odredba tudi ni tako nejasna, da bi ne bilo i^ nje razvidno, kal se je ž njo ukrenilo glede naših dnevnic. Davčna okraina oblastva v Ljubljani in drugje po bivši Kranjski so izplačala povišane dnevnice našim tovarišem za vse slučaje od 15. novembra 1919 dalje. Izjeme pa se v tem oziru ne smejo več delati v drugih pokrajinah, ki spadalo) v Jugoslavijo. V naredbi je čisto razločno zapisano, da se poduradnikom in drugim podobnim državnim uslužbencem zvišajo dnevnine za 20 K. Mi spadamo po svojem službenem značaju in uradnem delu od prvega dneva svoje službe kot davčni Izterjevalci k poduradnikom. Ta podurad-
t

niški značaj je nam pripoznan tu v Ljubljani od merodajne strani, tega se morajo odslej jasno zavedati vsi naši tovariši kakor tudi uradi. Po tem priprostem ključu se je rešilo zagonetno vprašanje glede naših povišanih dnevnim na Kranjskem: na ta način naj se zdaj reši še na Štajerskem.
Društvo sodnih pisarniških in zemljiškoknjižnih uradnikov na slovenskem ozemlju v Ljubljani ima dne 14. marca 1920 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 28 ju-stične palače v Ljubljani redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi člani se vabijo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. — Odbor.
Poštne uradnice. Ker pošiljajo nekatere članice še vedno članarino na „Osrednje društvo poštnih uradnic na slov. ozemlju", javljamo, da se je to društvo vsled sklepa občnega zbora 29. januarja t, 1. razpustilo in sc združilo z društvom „Poštarjev' ter poštnih adjunktov, ofic. in aspirantov" v skupno „Društvo poštnih uradnikov in uradnic". Članarina naj se blagovoli vposlati po položnici, ki jo te dni dobe vse članice bivšega društva poštnih uradnic. Vsaka na naj pridobi čim več novih članic za našo novo organiza-
cijo. Likvid. odbor „Osrednjega društva poštnih uradnic".
Potreba povišenja plače. Iz Orahovi-ce, 21. februara, nam pišu:	Ovaj kraj t
ovo mjesto poznato je svakom pisarni-čkom namješteniku u Hrvatskoj i Slavoniji, kao skupo mjesto, s razloga Što ovamo dolaze iz svih krajeva Slavonije razna gospoda na promjenu zraka. Pisarski namještenici, sve do konca godine imali su plaću po 260-300 K. Stan i košta plaća se u ovom kraju 350 K. tako, da ako je pisar za sebe htjeo svakog prvor košta platiti, morao ie predujam uzeti. Sada usljed velike skupoće plaća je pisara na 450 K podignuta, a ni to nije dosta niti da može pojedinac obuven ići. već bi morao nositi drvene sandale. Ovdje upravo pisari gladuju, zato bi se morala plaća i za ove siromake povisiti. Natječaji se čitaju nećim djelom po 600 i 700 K, ali Oraho-vica se nemiče. Pomoz Bože siromakom! Ova občina neka bude za ogledalo svim občinam u Slavoniji, pak neka se ovamo natječe tko želi glad trpiti!	X
Prva produktivna zadruga Ijublj.
krojačev, r. z. z o. z. nam piše: Dovoljujemo si Vas tem potom obvestiti, da se je iz krogov krojaških pomočnikov osnovala
krojačnica, ki posluje pod tvrdko „Prva produktivna zadruga ljubljanskih krojačev v Ljubljani, r. z. z o. z.“ in ima svojo delavnico v bivši Mahrovi hiši, Krekov trg št. 8 na dvorišču L nadstropje. Ker je zadruga osnovana iz pomočnikov, ki so bili zaposleni pri prvih tvrdkah, bodo tudi sedaj izvrševali vsa naročila po najboljšem načinu, in ker pri zadrugi odpade podjetnikov dobiček, more zadruga izvršiti vsa naročila 25% ceneje - (cenik na ogled).. Zadruga razpolaga z zadostnim številom delavnih moči, tako da bo mogla cenjenim naročnikom v najkrajšem času ustreči. Tem potom se priporoča cen|. uradništvu in gosn. članom Vaše organi' zaciie za obilen obisk.
Za izvenljubllanske tovariše smo
priložili današnji številki kot prilogo poziv „Društva drž. uslužbencev za slovensko ozemlje v Ljubljani" na naročbo „Našega Glasa". Cenjeni naročniki naj se poslužijo te pole za nabiranje novih naročnikov, oni tovariši pa, ki naročnine sami še niso obnovili, naj jo potom nje obnove in pridobe še drusre za naročbo. Le vztrajno delo rodi uspeh. Vsak žrtvuj vsaj malo časa za agitacijo; s tem koristi organizaciji, listu in sebi. Uprava.
■ ■M
M*N
su*
KSJ«
■ ■■ man
uam
■ flM

18-3
domaiSa perlSo {pošiSJa po Esfo
na dom)

ovratnike, zapestnice in srajce :i
T ov&ma 101» REICH
Poljanski nasip i.Podružnica fclenliiirgova ulica 3.
Podružnice: MARiSOR — NOVO SIESTO.
■BBSSBHb
s
3
■
;
B
k
»
B
k
B
Bk
VF LIK A Na debe,o! Nadrobno!
v tl tH-LtZ r : Solidne cene! : ::
ZALOGA
“Sš: UMI SOBI!! HELIJE.
modnega blaga Srajce, samaveznice (kravale), nogavice i.t.d.
PUHU MULI
SCHWAB&BIZJAK
LJUBLJANA, Bvomg trg, pod Narodno kava« no.
BOGATA
IZBIRA
OBLEK lastnega izddka po najnovejšem kroju.
iBB
(S
n
8-5

'•a
B
n
1
ti
3
s
n
'3
!
s
M
■
01
■0M
* i Ljubljani, S'?. Petra c, 2
MODNA :
mCOVINA

registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Posojila na osebni kredit: 6%. — Posojila na hipoteke:	— Me-
sečna odplačila. Ranžijska posojila na več let; mali vračevalni obroki. ::	Pisarna: Kongresni trg 19.	:::
Uradno ure od 8. do 12. ure. — Prospekti brezplačno ua razpolago. — Rezervni zakladi nad a:	500.000 K. — Hranilne vloge t'U °/o. as
Ljubljana, |
j/ Wolfovaul.3. g®
3-6
f. P. Zajet
Ljflbljaiia.
Slari trg 9.
Bogata zaloga očal, ičipalcev, umetnih oči, daljnogledov, toplomerjev, barometrov itd. Trgovina z urami, zlatnino, juveli in srebrnino. Tovarniška zaloga gramofonov In plošč. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško v lastni delavnici. Električen obrat. "MB
0 AMihelič, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1. S
Priporoča za gospode in ima vedno v zalogi najmodernejše kravato, ^vratnike, trdo in mehko, žepno robce, srajce, naramnice, nogavic' jn rokavice. Za dame najmodernejša svila, gladka in v barvah za bluze, ovratniki zadnje ovosti, nogavice in rokavice v vseh cenah in elikostih, pasovi, vlasnice, iglo, breze, steznike itd. itd. 28—.
Parfume lu kosmefifne ledna oaiflnejJe y zalaoi.
timom druStva jotnih nmniicticsv aroti izknu 'ogltimacij; j]> pa^jia
pišnimniii
Na prodaj
je za vsako tovarno primeren prostor z ve- pl liko vodno silo blizo Jsl premogovnika in želez-niče.
Kje, pove upravništvo.
=Pat tari Sii
razmnoževalne aparate, črnilo, šoiske t.otrebšč ne i. t. d. i. t. d. kupite najbolje pri tvrdki
IvaiiliajšslUiLgaln
- - papirna trgovina - -Ljubljana, Sv. Petro cesta št. 2 poleg Prometne banke. 6—S
15-3 S
Trgovina sščetinastimi iz- ! delki. Galanterija in par- g fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marijaš, whist,,primorka4.
F. Čuden
LJUBLJANA.
Prešernova ul. L
Naj več j a bogata zaloga srebra in zlata. Primerna darila: ženitna, birmanska, krstna i. t. d. Vn popravila se v lastni delavnici popravljajo.
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šival dh strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
... HUMIIMl ...
n Z JUVELI, ZLATNINO IN URAMI
8 UTO ČERNE
LJUBLJANA,
WOLf'OVA ULICA S. 16-3
M
9
r ■£

Lliabllana
Va!Ska zaloga uradnih in šolskih potrebščin. Največja izbira raz* g’eđnic in pisemskega papirja. Na drobno In debelo.
DHfSi
66 ^r8°vatca> špedicijsk?' in komisijska d. d.
L J u b SI a n a, Dunajska cesta št. 33.
Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst Zacarinienje. Selitve, Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd.
Brzojavi: „BALKANSPEDInierurban telefon 366.
10 4
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta 3.
m
Prva ugoslovanska zlatarska delavnic« Alojzij Fuchs — Šelenburgova ul. 6.
Kupujem »taro 2 2 at o In srebro
po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljan* tov itd. — Vsa popravila in nova oela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato io srebro, istotako briljante in diamantei.
20 3
19-3
se priporoča za mnogo, brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Mikolič, kavarnar
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
Drogerija ,4DRIJA‘ Fotomanufaktura a-s Parfumerija
B. Čvančara
Ljubljana, Selenburgova ul. 5.
Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozemlje v Ljubljani. — Odgovorni urednik Makao Daka.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.