Stev. 4. V Ljnblfanl, v petek, dne 7. januarja 1910. Leto XXXVIII. - Velja po pošti: sa , a celo leto naprej . K 28'— za pol leta » . » 13'— za četrt * » . » 6*50 sa en meaeo » . » 2*20 aa Nemčijo oeloletno » 29'— aa ostalo Inozemstvo > 39*— s« V upravnlštvu: s la oelo leto naprej . K 22-10 sa pol lata » . « U 20 sa četrt » » . » 5*60 aa en meaeo » . » 1*90 Za potlljuje na dem 20 r.n mesec. — Posamezne Stev. 10 v. SLOVENEC Enostolpna petttvrsta (72 mm): aa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 ■ sa trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnst ■ Izhaja:; vsak dan, izvzemil nedelje la praznike, ob 5. nri popoldne. 1 mr Orednlitvo |e v Kopitarjevih nlloab fitev. l/m. 1 Rokopisi ae ne vračajo; neirankirana pisma a« aa I ob sprejemajo. — OrednlSkega telefona štel. 74. m Političen Ust za slovenski narod 1. OpravnlStvo Je v KopItaT/evih ulicah itev. 6. <■> sprejema naročnino, inserate ln reklamacije. =» mme= Dpravnlfikega teleiona Stev. 188. ==o j ^ Današnja številka obsega 4 stran?. Boj za Boga. Jalovo je svobodomiselstvo. Soc. demokraška inteligenca se sicer še ni docela iznebila tistega brezboštva in protivernosti, ki je šla že izpočetka sporedno z novimi socialnimi nauki, vendar pa se čezclaljebolj kaže, da se v socialistiškem taboru vprašanja verstva saj nekoliko bolj umevajo in trezno presojajo. Pravzaprav se bije kulturni boj danes samo še na Francoskem, pa še tu bi ga danes ne bilo, če bi katoličani bili bolj organizirani in politično izobraženi. Vendar pa se že danes more konstatirati, da prizadevanja sitih in omejenih francoskih svo-bobodomiselcev ne bodo svoj cilj dosegla. Čeprav francoski katoličani nimajo nobenega Gorresa ali Windhorsta ali Mallingkrodta, se jim ni treba bati, da zmaga za trajno »svobodomiselna« klika, zakaj veliko znamenj v zadnjem času kaže, da je brezbožna vlada s svojimi poizkusi popolnoma razkristjaniti šolo, zadela na odpor skoro v vsej javnosti in da se utegnejo prav na šolskem polju ubiti nameni ateistov. Oglejmo si boj za laiško šolo, sicer le v glavnih potezah, a v vseh njegovih najznačilnejših momentih! Boj za šolo od 1879—1886. Za ljudsko šolo se je začela na . Francoskem brigati res šele republika, in sicer tretja, ki je po nesrečni vojski z Nemčijo začela na vseh poljih uvajati reforme. Sicer se je takozvana svoboda pouka sankcionirala že s postavo leta 1850, vendar pa so celo državniki, ki so bili sicer v verskem oziru precej brezbrižni, kakor n. pr. Thiers, izkušali šolo prepustiti popolnoma cerkvi in prav Thiers je bil svojčas predlagal, naj se vseh 37.000 posvetnih učiteljev na Francoskem iz šol spodi, ker da so vsi socialisti in komunisti, in naj se izroči vse šole duhovnikom. Tretja republika pa je seveda začela z reformami protiv-nimi naboženstvu in verski zavesti ljudstva, obenem pa je uvedla brez-plačnost pouka, leta 1881, in šolsko obveznost, leta 1882. Najvažnejša določba pa je v postavi 30. oktobra leta 1886, ki Izrecno izključuje duhovščino od učiteljskega posla in pouk izroča le posvetnjakom. Povdarilo pa se je tudi načelo takozvane svobodne vesti in v posebnih določbah odpravil iz šol verouk ter prepovedalo učiteljem v šoli moliti in poučevati katekizem. Značilno pa je, da je že takrat svobodomiselni Taine pisal, da te določbe nasprotujejo ljudski volji, kajti skoro vse francosko ljudstvo je želelo tudi verske vzgoje (Les Origines de la France con-temporaine XI.). Neutralnost ali protivernost? Že te šolske postave jasno kažejo, da tretja republika nikakor ni šla za tem, da šolo napravi zgolj »neutralno«, marveč je že izpočetka imela namen jo razkristjaniti. V neutralni šoli bi pač ne imelo smisla duhovniku prepovedati, da prestopi šolski prag in poučuje v verstvu tiste otroke, ki to želijo, oziroma imajo za to dovoljenje od starišev. Sicer pa nam ravno Taine potrjuje, da so možje, ki so bili takrat na krmilu, zasledovali prave brezbožne namene in on sam se zato iz njih norčuje, češ, to so čisto navadni jakobinci in zagrizeni ateistiški »sektirarji«. Vera teh mož je bila vera v sirovo materijo, v denar, v uspeh, v »boj za obstanek« — vsega pa, kar se je dvigalo nad snov in natorne sile, niso sploh pripoznavali in so zato tucli iz šole hoteli napraviti učilnico materializma. Svobodomiselni Goyau, ki je spisal knjigo o francoski laiški šoli (L'ecole d'aujourd'hui I.) zelo modro povdarja, da so imeli že takratni državniki namen državo ločiti od cerkve, da so pa hoteli preje ločiti cerkev od šole, da bi si vzgojili proticerkven naraščaj in bogomržno javnost, ki bi se ločitvi cerkve, boljše rečeno vere sploh od države in vseh javnih naprav, ne upirala. Bog v republiki. Temeljno vprašanje pa je vsekakor, kakšno vlogo igra v šolskih postavah, oziroma v šolah, ki jih je republika po svojem duhu preosnovala, Bog? Pravzaprav so bili državniki in šolniki x*epublike zavoljo ljubega Boga v veliki zadregi, ki jo Goyau v omenjeni knjigi z žgočim sarkazmom opisuje. Pravi, da francoska laiška šola vrat pred Bogom ni popolnoma zaprla, kadar pa je nanje potrkal, so ga za božjo voljo prosili, naj rajši ostane zunaj, če le more, če pa vstopi, ga pač ne bodo spodili, ali stati bo moral v kotu in čutiti, da je gost, ki šolo kompromitira. Takrat je pač moralo tako biti, ker so protirepubličanski konservativci imeli v parlamentu veliko število poslancev in tak vpliv, da republičanska večina zlasti v vprašanjih cerkve in šole ni bila nikoli posebno zanesljiva. »Zmerni republičani«. Sicer pa je bila med. francoskimi republičani vedno struja in je še danes, ki se je izrečno proglašala za zmerno in kulturnega boja nikoli ni prav marala. Svoj čas so bili celo mnogi socialisti, reformatorji in utopisti še toliko verni, da saj Boga nikakor niso hoteli izključiti iz šole in znani Jules Simon se je celo v senatu v navdušenem govoru zavzel za to, da se morajo v šoli za učni predmet izrečno sprejeti tudi »dolžnosti do Boga«. Če bi se bilo to sprejelo, bi se bila takorekoč s parlamentarnim sklepom priznala eksistenca božja, in zato je takratni nauč-ni minister Ferry, ki se je sam izdajal za »zmernega svobodnjaka« in »spiri-tualista« v nasprotju z materialisti, nastopil zoper Simonov predlog, ker vlada na noben način ni hotela, da bi se mladina količkaj na Boga spominjala. Moralni programi. Vendar pa vlada topot še ni prodrla, kajti v najvišjem šolskem svetu, ki je bil precej avtonomen, so zmagali »spiritualisti« — tako so se namreč sa-. mi imenovali — in se je sklenilo, da se ! ima v takozvanih moralnih programih ali »laičnih moralnih katekizmih« za J ljudskošolsko rabo ne samo priznati ; eksistenca božja, marveč tudi obrav-' navati o »dolžnostih nasproti božjemu ; bitju«. Te šolske »moralne programe« je izdelal Paul Janet, mislec Cousinovc šole, ki je visoko cenila moralo in jo tudi izvajala iz nekega »najvišjega za-konodavca in sodnika«. Paul Janet je zbral modroslovne in nravne resnice, ki so večini verstev skupne in skoval nekako »dogmatiko«, ki je bila tupa-tam celo krščanski saj oddaleč nekaj podobna. Naučni minister Ferry je bil Janetu nasproten, pa se ni upal zoper njegov »moralni program« nastopiti, ker francoska javnost na brezversko šolo ni bila še nikakor pripravljena. Kakšen je Janetov »program«? »Moralni program« od leta 1882 pozna: 1. dolžnosti do Boga, 2. dolžnosti do samega sebe in 3. dolžnosti do drugih. Kar se tiče Boga, navaja ta program učitelja, naj o bistvu in lastno- stih božjih ne govori izrečno, ampak otroke le uči, da se imena božjega ne sme izgovarjati lahkomiselno. To spoštovanje naj otroka dovede do tega, da bo v Bogu videl vsepopolnost in prvo vzročnost; nazore o Bogu naj pa otrok spoštuje, v kakršnikoli obliki stopijo predenj in na ta način naj se navadi strpnosti, tolerance. Otrok pa naj se tudi uči spoštovati božje postave, ki so enake postavam vesti in pameti. To je vsa moralka — k večjem naj se mu vcepi še to, da »pisana postava« od človeka zahteva le »minimum« nekih obveznosti, in sicer pod kaznijo, »mora-lična postava« pa je širša, se javlja v vesti in nima s kaznijo nič opraviti; pač pa je človek dolžan jo poslušati in jc kriv v svoji vesti, če se ji upira. »Spiritualistični sistem«. Ta moralni program, ki so ga sestavili misleci Cousinove šole in hočeš nočeš uveljavili »zmerni liberalci« Fer-ry, Gambetta, Bert in drugi, je bil pač reven program in tako polovičarsk, da je bilo vsem takoj jasno, da se ne bo vzdržal. Katoličani ga niso potrebovali, svobodomiselni učitelji pa niso vedeli, kaj z njim početi. Dejansko ga niso učili, saj so vedeli, da vlada želi absolutno brezbožnost. In leta 1886 je Jau-res dejal, naj se vendar enkrat odpravi tisti »spiritualizem«, ki je zdaj državna vera v šolah«, ker itak nobeden vanj ne veruje razun par osamljenih modro-slovcev, dočim ima »velika delavska" masa vse drugačne nazore«. (Action socialiste I.) Vendar pa se jc ta »spiritualizem« še precej časa vzdrževal. To pa iz več vzrokov. Francoska republika je imela več šolnikov, po rodu Švicarji, po ve-, roizpovedi pa so bili protestanti liberalne smeri. To so bili Buisson, Steeg in Pecaut. Ti so hoteli ohraniti v šoli saj temeljne krščanske ideje in so imeli v šolstvu tudi dejansk, vodiven vpliv, tako n. pr. je bil Buisson zelo dolgo časa vodja vsega šolstva do ka-i bineta Meline, Steeg ravnatelj pedagoškega muzeja, Pecaut pa generalni nadzornik javnega pouka. Njih vzoi je bil neko »večno krščanstvo«, izločen no iz »cerkvenega« brez dogem, čudežev in duhovništva, kakor je dejal Bu-son na grobu Steegovem. Steeg je bil celo nekak pietist, mistik in dejal sam o sebi, da se je celo življenje čutil za protestanškega pastorja. Ti možje, ki so veliko učiteljskih generacij vzgojili, LISTEK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) i. Beg. Zadnji večer sem precej hitro odložil pero; priplazila se je namreč v spalnico miška, katero sem hotel vjeti. Razbil sem lavor, ko sem vrgel čevelj za njo, vendar mi je še ušla. Dobro torej; z izpi-evodnikom sva se izvrstno zabavala. Pripovedoval sem mu o sestrah, o teti Lizi in sploh o vseh. Smilil sem se mu in nobenega vinarja ni hotel vzeti za vožnjo. Pravil mi je, da je bil v mojih letih tudi redoma vsak dan tepen in da naj se tudi jaz temu privadim. »Še žaba se navadi, da jo derejo,« mi je rekel, »samo to glej in se potrudi — ako ti je mogoče — da ne boš zaviral zarok svojih sester, kajti ženini so dandanes redki. Vojska, z Evropo je mnogo mladih mož pobrala.« Tega izprevodnika bom vedno rad imel, ker je bil tako dober z menoj. Bilo je okrog devetih predpoldne, ko umo se pripeljali do mesta, kjer sem moral izstopiti; stisnila sva. si še, roki in si želela srečo, kakor bi bila že stara prijatelja. Sedaj me kar nič več ne ve- seli za lovca na bivole, ampak najbrže bom izprevodnik, ko dorastem. Kako imenitno in zabavno jo tako življenje! Lahko se voziš zastonj, kjer in kolikor se hočeš. Na kolodvoru je bilo nekaj dečkov, ki so bili zelo osupnjeni, ko so opazili, da sem stopil iz tovornega vlaka. Nagovorili so me in jaz sem mislil, da se lahko še nekoliko poigramo, preden grem h teti in ji povem, da sem prišel in da ostanem stalno pri nji. Prepričal sem se pa na svojo žalost, da so to zlobni in hudobni dečki, ki nimajo prav nobene olike. Vzeli so mi denar, strgali mi novo obleko ter metali vame blato, da samega sebe nisem poznal. Spomnil sem se, da imam doma. knjigo, kjer je med drugim zapisano tudi: Varuj se neznanih psov. Bilo je že poldne, ko sem prišel k teti. Še zapazil nisem, kako hudo sem lačen, dokler me ni zažgačkal v nosu duh po cvrtju. Teta je ravno obedovala, ko me je zapazila. »Za Boga! Jurček Haker!« je za-vpila in nož ji je vsled presenečenja padel s tako silo iz rok na. krožnik, da se je precejšen kos porcelana odkrušil. »Odkod pa prideš? Kakšen pa si? Kdo le je tako opraskal? To jc vendar --!« »Teta Liza, nočem se ti lagati, ampak povem ti naravnost in odkrito, da sem ušel.« »Ušel! Zapustil drago domaČo hišo, dobrega papa, ljubo mamo, mile in pridne sest —« Tukaj je naenkrat prenehala, kakor bi ji bila kost obtičala v grlu. Gotovo se je spomnila, da jc niso marale pri zabavnem večeru. »Prav nič se ne čudim,« dostavila je potem, »dekleta so takšna, da lahko vsakega odženejo od domače hiše. Povej mi vse moj ljubi, \ibogi otrok!« Razložil sem ji torej celo zgodbo. Zatrdil sem ji tudi, kako mi še sedaj krvavi srce, ker sem jo takrat tako razjezil. Ko sem ji pravil od fotografij, so se ji od veselja svetile oči; zelo ji je všeč, da sem spravil sestre v tako zadrego. »Sicer ni bilo lepo od tebo,« je rekla, »ampak deček je deček. Veseli me, da, si se zatekel k meni: Le pojdi v kuhinjo in se lepo omij, potem pa pridi hitro nazaj, da dobiš še gorke piščance.« »Ali mi obljubiš, tetka, da ne pišeš, kje da sem?« Odvrnila mi je na kratko: »Ako sami ne izvedo, kje da si, ostaneš pri meni, dokler nisi velik.« Videl sem, da se srdi v srcu na naše ljudi, ker je niso marali pri zabavnem večeru. Jesti sem moral toliko in tako dolgo, da sem čisto onemogel, potem mi je popravila obleko in bila sploh dobra z menoj, kolikor je le mogla. Še precej pred štirimi popoldne je došla od papa brzojavka: »Ali je Jur-* ček tam?« Teta je brzojavila nazaj: »Kaj mi-s sliš?« Torej niso vedeli, ali sem tu, ali ne, Popreje sem pozabil povedati, da sem prinesel s seboj svoj dnevnik lepo v robec zavit, kakor tucli oprano srajco in par nogavic. Tetin je bil lavor, katerega sem .v vozu razbil takrat, ko sem lovil miško. Bil je iz čudnega rumenega porcelana in teta je bila zelo huda. Bal sem sc, da bi me vsled tega ne poslala domov. XXX Sedaj sem že dva dni tukaj; teta; me ima samo radi tega, da jezi domače, toda ah, delati moram, kakor su-i ženj. Postaja mi že zelo dolgčas. Pobirati moram kamenje in izbirati fižol — prava sramota, zame! Doma stori vse to kuharica. Ne pusti me igrati z drugimi dečki. Dvakrat sem se že splazil h kolodvoru, da bi govoril z znanim iz-prevodnikom in ga prosil, da me vzame nazaj. Dobro vem, da bi to rad storil. Domotožje je nekaj strašnega. XXX ^ Štiri dolge dni in štiri še daljše noči! Čas se plazi počasi, kakor polž! Čisto sem obupan, ker nimam ne de-* narja, ne prijatelja, niti pe najdem prilike, da bi govoril z znanim izprevodui- so vtisnil! francoskemu šolstvu prav odločen znak protestanštva; niso govorili toliko o veri, kakor o »nabožen-skem čustvu«; bogotajce so zavračali tako, cla se jim niso zamerili; politikom, ki so Boga sovražili, so zadosti koncedirali, ne da bi popolnoma Boga zatajili — torej, polovičarstvo vseskozi — vendar pa so ohranili v par rodovih saj še nekaj verskega čuta in idealizma. Doba Compayrejeva. Največ vpliva na francosko šolstvo pa sta razun teh švicarskih protestantov imele dvo stvari: prvič, v šolah je vladal dalje krščanski duh, ker ni bilo zadosti učiteljev, ki naj bi glasom postave leta 1882 nadomestili vse redovnike, drugič pa so je bilo takrat na Francoskem ukoreninilo Kantovo mo-droslovje. Iz te šole je bil Gabriel Com-payre, ki je izvedel šolsko reformo v praksi in spisal nebroj del v tem smislu. Njegova knjiga »Elementi moralnega in meščanskega pouka« (Ele-ments d'instruction morale et civi-rpie, 1883) je te dni izšla že v 120. izdaji in je še danes malodane za francosko šolstvo merodajna. Compayre stoji čisto na stališču Kanta; njemu je prvo ideja o dobrem, čustvo dolžnosti, In potem šele Bog. Nravnost ni neodvisna samo ocl dogem pozitivne vere, marveč celo od principov naravnega naboženstva. Bog je »moralna ideja«, k večjem morebiti še smoter svetovja, oziroma njega ureditelj. Nravnost sledi iz »čuta dolžnosti« iz »čiste zavesti dolžnosti«, ne iz vere in ljubezni v Boga, vendar pa je vera v »višje bitje« za človeštvo nujno potrebna, kakor sploh vera v nekaj nadsvetovnega. Kadar človeka prevzamejo strasti in pozabi na svoje človeško dostojanstvo, takrat jc pač dobro, da se spomni na »dolžnosti do najvišjega bitja«. Kakšna čudna in zavita morala, polna protislovij! Izborno jo označuje eden najbolj slovečih modernih pedagogov Payot. (citat v Bureaujevi knjigi: La erise morale 1908) tako-le: »To je J bogoslovna morala, iz katere je izločen i Bog, ki ga pa potem na čarovnjašk način zopet nazaj pokličejo! Dolžnost! Ta pohaja baje samo iz zemlje in ne iz nebes, toda je zelo pripravna, ker se jo vendar lahko izvaja tudi iz Boga in posmrtnosti! Saj ni bilo mogoče, da bi se bili na podlagi le morale, ki je sko-zinskozi neodkrita, vzgojili nravno čvrsti rodovi!« Slednje besede so resnično kakor malokatere — zgodovinski razvoj je r s pokazal, da se v praktičnem življenju, v šolah, Kantova morala ne da vzdržati, marveč da zraste iz nje čisto navadna brezbožna ali jakobinska morala, kakor jo imenuje Taine, ali pa skepsa, razrvanost, nihilizem. Ateiška morala. Zato ni čudno, da so šolniki »dolžnosti do Boga« kmalu iz svojih učnih knjig črtali. Šolski nadzornik Angot je v svoji moralni učni knjižici — Livret de morale, 1894 — posvetil postavno zahtevanim »dolžnostim clo Boga« le štiri vrstice, o »dolžnostih do živali« pa kle-peče več kot eno stran! Gospoda A. in M. Sentenac se v svoji šolski knjigi »dolžnostim do Boga« spretno ogneta. (L'oducation morale 1903.) Onadva sta za to, da se verstvo poučuje zgodovinsko. Ko sta tako verstvo »zgodovinsko razložila«, povzame-ta iz tega za otroke sledeče »dobre sklepe«: \ 1. »Glavni smoter mojega življenja naj bo (naj bo!) doseči najvišjo stopnjo človeške popolnosti. 2. »Jaz hočem izpolniti vso svojo i individualno in socialne dolžnosti (to naj otroci razumejo!) in nobenega čina nabožnosti (!), ki jo s tem v zvezi (kakšen nesmisel!) zamuditi! 3. »Jaz hočem biti toleranten!« Ubogi otroci! Ravnatelj E. Dovinat je zapisal 1. 1909. v svoji brošuri Ou mene 1' 6cole sans Dieu? (1909) sledeče: »Kdor hoče Boga učiti, mora v Boga verovati. Koliko pa je danes učiteljev, ki so v resnici odkritosrčno in globoko verni? Brez pretiravanja rečem, tla je od leta 1882. javna laiška. šola s prav malo izjemami brez Boga.« Tega ni zato za-, pisal, da brezboštvo graja, marveč da ! graja tiste, ki uče polovičarstvo! In zato Devinat v svoji učni knjigi »Livre de Lecture et de Morale. Cours moyen« dolžnosti do Boga sploh no obravnava, čeprav to zahteva oficielni program, katerega na straneh 4—6 ponatiskuje. Originalno je tudi, kako mož otroke uči posmrtnost, ki jo oficielni program tudi nekako zahteva: ) »Tvoje oči, moj otrok, naj ne bodo i vedno na zemljo obrnjene. Povzdigni ' pogled k nebu . . . Oclkod prihajajo zvezde? Kdo jih je ustvaril? Kam gredo? ... In jaz .. . čemu, zakaj sem? In . . . kam bom šol? In . . . kaj bo z mojo dušo? Ta vprašanja, moj otrok, ti bodo silila na ustni. In odgovorilo bo nanje — tvojo srce s svojim upanjem.« (Str. 231)...! 1 Jako značilno stališče do vere zavzema v svoji učni knjigi Burdeau (L' Instruction morale a 1' Ecole). On govori samo o »svobodi vesti« in »toleranci v verskih rečeh«. Otroke uči samo tolerance, spoštovanja dc prepričanja drugih; o Bogu uči, cla imajo ljudje o njem različne nazore in da se te nabore mora spoštovati — kaj naj si pa otrok o njem misli, tega ne omenja. | Oficielni ateizem. Naučni minister Jules Ferry je leta 1882., ko je hotel dobiti za svoje šolske postave večino, v senatu izjavil: »Če bi se kak javni učitelj tako daleč spozabil, da bi v svoji šoli podeljeval pouk, ki bi se dotikal verskega čuta kateregakoli ali ga celo zasmehoval, bi ga tako strogo in hitro zavrnili v meje postavnosti, kakor če bi se bil spozabil svoje učence pretepati ali jih kako drugače mučiti.« (Journal officiel, citiran v Buli. de la Semaine 1909). Torej je bila šola za neutralno proglašena, čeprav je Jules Simon že takrat rekel: Neutralna šola ni nobena šola! je ne-zmisel, ker šola mora biti ali za Boga, ali zoper. Pravzato se je pa tudi oficiel-na neutralnost izpremenila v oficielni ateizem. Učitelji so se upirali in rekli: Mi nismo samo mašine, ki naj drgne- i mo otroke na pamet »moralni program«, ampak smo vzgojitelji, in ker smo ateisti, hočemo in moramo otroke tudi tako vzgajati. j Kmalu so se zasnovale poleg že obstoječih svobodomiselnih organizacij organizacije prav posebno za šolstvo, za razkristjanjenje šolske mladine. < Najpomembnejša je učna liga, »Ligue de 1' Enseignement«, sicer ustanovljena že leta 1866 od framasona Jean Mace. Leta 1904. je predsedoval njenemu kongresu sedanji ministrski predsednik Briand in je takrat izjavil, da ima učitelj otroka vzgajati, in sicer vzgajati za življenje, vzgajati moralno, intelektualno in fizično, vzgajati brez verskih predsodkov. In postavil je Briand človeka za Boga. Tako je takrat govoril: »Tisti, kojega možgani niso napoljnjeni in zaprti od skrivnosti in dogme, mož, ki gleda jasno predse, mož, ki vidi življenje v sebi tako, kakršno je in zasluži, da se ga živi, mož, ki išče določila za svoje mišljenje in delovanje tam, kjer je v resnici, v svojih možganih in svoji vesti, ta mož nosi — ker so je govorilo pravkar o božanstvu — svoje božanstvo v sebi, o n je sam B6g. Takih bogov se nam hoče, in zato je naša naloga iz človeka napraviti pravega človeka, državljana v pravem pomenu besede.« Odkrito proS od Boga! Začeli so se mnogobrojni kongresi različnih organizacij: Lige človeških pravic, Prostozidarske Zveze, Laiške mladine in drugih. Vsi so zahtevali, da se iz učnih knjig črtajo dolžnosti do Boga. In res se je to zgodilo! Najvišji šolski svet je »moralni program« iz učnega načrta, oziroma iz najnovejših knjig odstranil! Zdaj se je celo Buisson, najupliv-nejši francoski šolnik, obrnil zoper »spiritualiste« — prej še nekoliko krščanski. je danes njegov najhujši nasprotnik. On ni niti več Kantovec, on je medel panteist. V knjigi »Religion, Morale et Science d'apres M. Buisson«, 1907, beremo, da pravi: »Samo natura je, nadnaturnega ni nič« — »Jaz sem samo del neskončnega Vsega« — »Človek je hipna prikazen, slučajna enodnevna tvorba; zato mu slede njegova dela v Nič in brezmiselno je zahtevati od njega strogo moralo dolžnosti« — torej popolni nihilizem, vera v nič, vera v nemoralo! Kakor Buisson tako tudi drugi. Jules Payot pravi v svojem »Cours de morale« za učitelje, da je le pamet naš Bog in »pravi ateist je tisti, ki veruje v moč in zmago pameti«. Pravtako Dufrenne (Noveau cours de morale), Bayet, kojega »Cours« je doživel že 63-tisočo izdajo in Monteil, ki otroke v svojem »Manuel d'instruction laique« tako-le poučuje o Bogu: »Ali je Bog?« Odgovor: »Nič ne vemo o tem.« »Ali Boga tajite?« Odgovor: »Mi ga ne tajimo, a ga tudi ne priznavamo.« »Priznavate višje bitje, ki vse vodi?« Odgovor: »Čemu to? Beseda Bog nič ne pomeni, nima smisla, ki bi ga razumeli.« Krasno bogoznanstvo! r Poleg tega pa ima na šolstvo velik vpliv tudi socializem, zlasti Jaures, ki o šolstvu veliko piše. Ko je on postal s Fourničrem urednik »Revue de 1' Enseignement primaire«, je dobil 14.000 učiteljev naročnikov. V I. letniku te revije (1899) beremo n. pr.: »Tudi če bi ideja božanstva se udejstvila, če bi se Bog vidno prikazal nad maso, bi bila prva dolžnost človekova mu pokorščino odpovedati in z Bogom ravnati kakor z enakoveljavnim, s katerim se disputira, a ne kakor z mojstrom, kateremu se pokorimo!« Tako daleč je že prišla brezverska blaznost! Reakcija. Proti tej blaznosti jc nastopila reakcija. Ljudstvo šolo sovraži, analfa-beJ.ov je v Franciji sramotno veliko, šolske komisije šolstva ne nadzirajo. Prvi nacionalni ekonom Paul Leroy-Beaulieu se hudo obrača zoper laiško šolo (»Deset egiptovskih čudežev«), očita ji, da vzgaja same štreberje in mehkužneže, ona »povzroča samoumor naroda«! Le Bon imenuje laično šolo »visoko učilnico zločinstva«, modro-slovec Fouillee tlolži naraščanja zločinov laiško moralo, kakor jo uče po šolah (Revue de deux mondes, 1. oktobra 1905), pravtako sloveči pedagog Hen-ry Joly v svoji epohalni knjigi »L' En-fance coupable«. Kako pa francoska brezbožna šola uničuje narodnostni m patriotiški čut, to jasno dokazuje Mau-rice Barres, ki moderno francosko šolo dolži, da je brezdomovinska. Toliko o tem boju. Bomo videli, kako se bo razvil. V smislu ateizma čisto gotovo ne, to je že danes jasno! Našo slovensko javnost pa opozarjamo, da je vse to, kar pišejo naši liberalni učitelji in »Naši zapiski« o kakovosti »svobodne šole«, le pesek v oči! Oni hočejo brezbožno šolo, kakor smo jo tu opisali! Zato, katoličani, vedno pozor! Goriški deželni zbor. Četrta seja deželnega zbora gori§-kega se je vršila dne 4. t. m. ob peti uri popoldne. Začetkom je naznanil deželni glavar, da je zadobil zakon o pobiranju davka na pivo najvišje potrjenje ter da se bodo deželne naklade in naklade na užitnino pobirale od istih organov kakor doslej. Na dnevnem redu je bilo 28 točk, med temi predlog posl. Manfrede o podaljšanju struge reke Idrijce. Statut deželne norišnice in resolucija glede dveletnega vojaškega službovanja se je predala pravnemu odseku. Drugi zakonski načrti in vloge, ki so bile na dnevnem redu, so se deloma sprejele in deloma odclale raznim odsekom. Nato se je prečitala interpelacija italijanskega liberalnega poslanca Ve-niera, na vojnega ministra, v kateri se vpraša ministra, da mu li je znano, da je bil v Silvestrovi noči v Gorici usmr-čen od nekega vojaka z bajonetom en italijanski podanik ter da li misli ukreniti potrebno, da se kaj takega več ne zgodi. Poslanec Fon je vložil interpelacijo na vlado zaradi ureditve Vipave in pritokov Branice in Raše. Precej ojstro je povdaril, da vlada za slovenske dele naše dežele kljub vsem obljubam ničesar ne stori. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v petek ob četrti uri popoludne. ZA DELOZMOŽNOST ČEŠKEGA DE* ŽELNEGA ZBORA. Praga, 7. januarja. Včeraj so se vršila posvetovanja za delozmožnost češkega deželnega zbora, češko velepo-sestvo je zastopal gosposkozbornični član grof Clam-Martinic. Češke stranke so izjavile, da hočejo počakati, kaj da sklene shod nemških strank. Nemci poročajo, da se njihovega sobotnega shocla udeleže poslanci vseh strank. Pričakujejo tudi poslance Chiariaj, Doberniga in dr. Sylvestra. VIHAREN DR. KRAMA&OV VOLIVEN SHOD. Praga, 7. januarja. Dr. Kramar je imel včeraj v Pragi shod, na katerem je poročal volivcem o političnem položaju. Poslovilikova izprememba je kom. Danes sem moral izbrati dvo merici fižola in takega ponižanja moj ponos več ne prenese. Ah, da bi le enkrat še mogel videti svojo rodno hišo, postal bi priden deček! Toda, kako brezuspešne so vse te moje nade. Čakaj! — Živio! Dobra misel! Nočem pa svoje namere pisati v dnevnik, ker se bojim, da ga teta Liza prebira, kadar me ni doma. XXX Oh, ta sreča! Zopet doma! Solze mi silijo v oči, ako pomislim, s kakim veseljem me je papa peljal domov. Mama je plakala, sestre so me poljubovale, celo kuharica je jokala in Beti si je brisala s predpasnikom oči. Celo mesto se je razgovarjalo o meni, kakor bi bil drugi Krištof Kolumb. Na kolodvoru je bila zbrana velika množica, ki me je že komaj pričakovala. No, kaj takega pa še ne! Papa je bil tako jezen na teto, da ni izpregovoril besede z njo, ko r.ie je prišel iskat; vsi ljudje so namreč govorili, da moram biti mrtev, ali pa ukraden. Denar za brzojavko som pa dobil tako-le: teta me je poslala na vri nabirat jagode; jaz sem jih res nabral, nisem jih na nesel teti. temveč prodal, potom pa šel hitro na kolodvor ter te-le besede brzojavil: »Pri teti Lizi sem — prosim, prosim, pridi hitro in vzemi me domov. Tvoj sin JurČek.« Moje sestrice so kaj ljube deklice. Svoj živ dan nočem nikdar več napraviti kaj takega, kar jih jezi. Trdno sem sklenil posnemati očeta naše domovine kot svojega vzglednika in ko dora-stem, bom tudi jaz slaven in vzgleden mož. Novi predikant je bil danes pri nas na čaju. Imenuje se prečastni gospod Nebnezar Slokum. Kakor je sam povedal, je star 26 let. Obraza je bledega in nosi zelo visoke ovratnike; zapazil sem, da zelo ljubi deklela in sladkarije. Potepljal me je po glavi — kar pa ne morem trpeti, kajti tapljajo se samo tri- ali k večjomu štiriletni dečki. Mislim, da glecla nekoliko za Lili, a ona ga ne mara. Edini človek na svetu, ki ga ima ona rada, jc gospod Montag do Jones. Danes predpoldnc sem mu nesel pismo; dala mi je desetico, ko sem obljubil, da tega nikomur ne povem. On ji je odpisal in mi zopet podaril desetico. Lili me je čakala na dvorišču, ko sem prihitel domov. Pismo je skrila v Žep in potem hitro odšla v svojo sobo. Kaj naj to pomeni? Po čaju smo šli vsi v salon. Gospod Slokum mo je vprašal čo. rad jem sladkor, ker sem si ravno nekaj po-dobhegft vtaknil v usta, Bila sva sama pri oknu. Povedal sem mu, da si redno kupujem sladkorčke, kadar mi podari denar gospod de Jones, ker mu prinašam pisma, ki mu jih pošilja sestra Lili. Bog ve, zakaj je tako prebledel, ko sem mu to povedal? Vprašal me je, kolikokrat morem kupiti sladkor in odgovoril sem mu, da vsak dan. Nekoliko je vzdihoval, podobno, kakor bi se bil preobilno najedel, potem se pa kmalu poslovil, češ, da mora iti domov pripravit se za nedeljski govor. I Za Boga! Kaj takega! Vendar seje enkrat zgodilo, da ni ubogi Jurček zaslužil niti zmerjanja, niti palice, in celo ne tega, da bi ga po dnevi poslali spat. Papa je obljubil, da mi prihodnji te len kupi kolo. Zadnji večer sem napisal že vse, kar se jo zgodilo važnega, v svoj dnevnik, in vendar še nisem bil prav nič zaspan. Podal sem se zato v Liiino sobo, da bi tam vzel njen površnik in jo potom prestrašil. Ko se pa ogrnem, zapazim, da ima v žepu neko pismo; vzamem pisemce i n berem naslednje vrstice: »Voz bo čakal danes zvečer ob devetih na vogalu — previdno se splazi od doma in ' vse bo dobro Skrbi da ne bom zastonj čakal« i *>KaJ je to?« sem si rekel. »Ura je skoraj devet. Sam grem čakat in gledat.« Obesil sem ogrtač nazaj in se splazil po stopnicah na ulico, kjer sem se skril za sod, v katerega nosijo pepel. V resnici je čakal na vogalu dvovprežen voz. Komaj minuto za mano pa pricap-lja Lili, zavita v plašč in s culico v roki. Gospod de Jones skoči iz včza, dvigne vanj Lili, zapre za sabo vrata in odpeljala sta se. Voznik je udaril po konjih, kakor bi mu gorelo za petami. Tekel sem na vso moč domov, skočil v družinsko sobo ter zavpil: »Boljše bi storili, če bi se nekoliko požurili, ako jih hočete še vjeti. Po mojih mislih bi morali voznika zapreti, ker konje tako pretepa.« »Kaj pa blebetaš?« me vpraša mama. »O nič. Samo Lili je ž njim zbežala. Peljeta se v Platvil, kjer se hočeta poročiti. Sam sem bil priča, ko sta se odpeljala. i Papa je nato nekaj zagodrnjal, Eliza je pa tekla v Liiino sobo gledat, če je res, kar sem povedal. Mene so spodili spat, kakor vedno, ako je kaj prijetnega. Ko sem prišel danes zjutraj v jedilnico, je bila Lili z drugimi vred pri mizi in po zajutreku mi je rekla: »Oh Jui ček/kako" si naju vendar tno-, gel Izdati!« in zaCela je glasno jokati. velik dobiček češke politike. Češki poslanci morajo predvsem skrbeti, da postane delozmožen češki deželni zbor. Ne gre, da bi bil na Dunaju red, v Pragi pa nemška obstrukcija. Češki deželni zbor mora postati delozmožen. Slovani morajo tvoriti v državnem zboru močan blok. Delati se mora realna politika. Utopije so misliti na to, da pritisnemo ob zid Nemce in da naplavimo iz Avstrije slovansko državo. Slovani moramo postati enakopravni ne zgolj v plačevanju davkov in v vojaških dolžnostih, marveč tudi v notranji in zunanji politiki in v vladi. Vpliv in spoštovanje v parlamentu pa dobimo le s pozitivnim delom. Po dr. Kramafu je govoril dr. Rasin, ki so mu češki narodni socialci burno ugovarjali in uprizorili kravale ter razbili shod. OGRSKA KRIZA. Poroča se, da niso poročila resnična, po katerih bi Lukacs ne mogel sestaviti nove vlade. Pač pa je res, da zbornica Lukacsu najbrže ne dovoli indemnitete. VOLIVNI BOJ NA ANGLEŠKEM je nad vse silen. Balfour, voditelj konservativcev je imel agitačni govor, v katerem je hujskal na vojsko proti Nemčiji. TURKI OB TUNIŠKO - TRIPOLITAN-SKI MEJI. Praga, 7. januarja. Turški vojaki so vdrli v neko tuniško vas in streljali na prebivalstvo. Ranjen ni bil nihče. Francoska vlada se je zato pritožila v Carigradu. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJE-VIČ RANIL ČASTNIKA. Berolin, 7. januarja. »Lokalan-zeiger« poroča: Ob pogrebu velikega kneza Mihaela je poveljeval vojaštvu veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Neki častnik iz province si je ogledaval pogreb, a ker ni stal »stramm«, ga je veliki knez Nikolaj udaril s sabljo po roki in ga nevarno ranil. UPOR NA ITALIJANSKI VOJNI LADJI. Rim, 7. januarja. Iz italijanskega vojnega pristanišča se poroča o uporu v italijanski mornarici. Avizni parnik »Volta« je imel povelje, da odplove iz Neapeljna v Messino. Moštvo je prosilo poveljnika, da bi smelo ob božičnih praznikih iti na suho, kar je poveljnik Odbil in ukazal, naj se pi'ipravi ladja za odhod. Moštvo se pa ni pokorilo in je moral poveljnik nastopiti s silo, da ga je moštvo ubogalo. Ladja je plula nato v Sardinijo, od tam v Messino in končno v Tarrent, kjer so moštvo odvedli na kopno in je obsodili na hude kazni. ANARHISTIČNA ZAROTA PROTI RU-MUNSKEMU SENATU. Bukarešt, 7. januarja. Predsednik senata general Budisteanu je prejel pismo, v katerem se mu preti, da bo isti anarhistični odbor, ki je izvedel atentat na ministrskega predsednika Bratianu, vrgel bombo v palačo senata takrat, kadar bodo imeli senatorji sejo. List je pisan v italijanskem jeziku in podpisan z »un vecchio anar-chico«. Vlada je odredila varnostne priprave okoli senatske palače. Dnevne novice. + Klub kranjskih deželnih poslancev S. L. S. ima svojo sejo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. + Politična nedoslednost jc bistven znak liberalne stranke. Vsa njena politična dejanja so lopovstvo in kako so nekateri liberalni politiki v najodlo-čivnejših trenotkih na Dunaju rovarili zoper slovanske interese in zoper solidarnost slovanskih poslancev ter se vladi za majhne osebne koncesije ponujali, da razbijejo trdni slovanski blok, to bo brezdvomno še vse prišlo na dan in slovensko ljudstvo se bo zgrozilo nad tolikim igranjem z narodnimi interesi slovenskega naroda! Ampak to za drugič. Danes konstatu-jemo, da so se liberalci prav na tak način, kakor umevajo zdaj interese jugo-slovanstva, svoj čas igrali z usodo Koroške! Koroška je bila za liberalce le parada; pripeljali so semtertja kakšna dva Korošca v Ljubljano in ju kazali občinstvu kakor medveda redke vrste, potem pa so se s šampanjcem zalivali' in devali v »Narod« svoje prazne in iz dna srca zlagane govorance. Družba za Koroško ni nič naredila razun eno bo- | re šolo — da bi liberalci res šli Korošcem pomagat, o tem se ni nikoli nič slišalo. Iz prežalostne usode te dežele, na kateri je naša narodna čast anga-žovana, so se liberalci kruto norčevali! In zdaj! Zdaj imajo liberalci v Celovcu svojega dr. Mtlllerja. In dočim se na§i ljudje bore ondi za vsako mrvico svo- j jih jezikovnih pravic, pa ta gospod dr. Miiller vlaga samonemške vloge, in to celo v svojem imenu! Tako delajo liberalni prvaki na Koroškem! Te ljudi bo v kratkem treba sleči do golega in pokazati celemu svetu vse njihove grehe od početka do danes. To bo prizor! + Sankcijoniral je cesar deželni zakon o dežel, nakladah na Kranjskem. + Nadškof sarajevski dr. Stadler jo nenadoma hudo obolel ter je radi tega moral svoje potovanje na Dunaj odložiti. — Na otok Brioni pride 10. februarja za več tednov avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand s soprogo. — Smrtna kosa. Iz Radovljico nam pišejo: Dne 2. januarja jo umrl v Radovljici občespoštovani meščan gospod Ivan Mali. Bil je načelnik zdravstvenega okrožja radovljiškega, odbornik mestno hranilnice in dolgoletni cerkveni ključar. Njegov pogreb se jo vršil dne 4. januarja na domače pokopališče. Pogreba udeležilo se je meščanstvo in uradništvo v najobilnejšem številu v dokaz, kako je bil ran j ki v vseh krogih priljubljen vsled svoje miroljubnosti in pravičnosti. Blag mu spomin! — V Idriji je umrl gostilničar »pri črnem orlu« g. M i h a e 1 N u s -b o c k. — V Kočevju je umrl c. kr. dav-kar g. Jožef J a k 1 i t s c h , star 48 let — Umrla je v Trstu gospa Darinka Bogdanovič, rojena Truden. -f Požar v Vižmarjih. Včeraj zjutraj ob četrt na šest se je po petrolejski svetilnici vnel hlev v hiši Jožefa Šu-štaršiča v Vižmarjih hišna št. 62. Vsa hiša je bila bliskoma v ognju. Gasilni društvi iz Vižmarij in Št. Vida sta bili takoj na mestu ter hitro ogenj pogasili. Skoda se ceni na 4000 K. Zavarovan je bil pri »Phonix-u« za 4000 K. — Zdravniška vest. Za službo okrožnega zdravnika v št. vidu nad Ljubljano se ni nihče oglasil. Dobil je to mesto g. dr. D e r č, ki je stavil pogoj, da ima sedež v Ljubljani. — Radi grožnje soseda v smrt. V Sinadolah pri Senožečah se je dne 2. t. m. sprla žena čevljarja Ant. Gerželja s svojim sosedom Martinom Kuzme p. d. Kokolo. Kuzme je Gerželovi — baje neopravičeno — očital, da mu je izmaknila en Četrt kilograma kave in jej za-žugal, da to naznani orožnikom v Senožečah, ki da jo bodo tirali v zapor. To očitanje je ženo tako cleprimiralo in spravilo v tak obup, da je drugi dan skočila v vodnjak in utonila. — Brat ubil brata. — Oče streljal na sina. Iz Trsta se poroča 6. t. m., da sta se v okolici Dinjana dogodili dve krvavi dejanji. Pri Sv. Vincencu je 35-Ietni posestnik Martin Simunovich ubil na cesti svojega brata 38-letnega Natala. Vzrok uboju je bil prepir zaradi živine na paši, ki je delala škodo v bratovem travniku. Ubijalec je pobegnil. — V okolici občine Sv. Vin-cenca pa je posestnika Gregorja Paico-vicha zabodel njegov nečak Jurij Pai-covich v spodnji del telesa ter ga smrtnonevarno ranil. Nečak je bil jezen na svojega strica, ker je zasledoval njegovo ženo. — 56-letni vpokojeni ladijski kuhar Jožef Fabbri, doma v bližini Neapolja, ki pa je sedaj bival v Trstu, je posodil svojemu sinu 24-let-nemu vozniku Filibertu 120 kron, ki pa jih je zaman tirjal nazaj. Tudi v sredo popoldne je tirjal svojega sina, a brez uspeha. Razjarjen je tekel domov, oborožil se z revolverjem ter je čakal sina na cesti. Ko je sin piuŠel mimo, je starec ustrelil nanj. Ranil ga je samo malo na licu. Vsled poka se je zbrala naenkrat velika množica in nek stražnik je napadalca aretoval. Pustil se je odvesti, ne da bi se kaj branil. — Vseslovanski dijaški shod v Moskvi. »Obščestvo Slavjanske Vzaim-nosti« v Petrogradu (predsednik Hom-jakov) sklenilo je sklicati to jesen v Moskvi velik vseslovanski dijaški sestanek. •— Prebivalstvo Trsta šteje po najnovejših podatkih 219.777 duš (brez garnizije). — Orhester Japoncev bo gostoval letošnje poletje po Evropi in pride tudi v Avstrijo. — Radi kovarstva je bila v Trstu aretirana neka Josipina Zenovich iz Vipave. letna Ilona Gero, hči nekega lončarja, ciankalija v večerjo svojima staršema, ki ji nista dovolila zakona z nekim raz-upitim mizarskim pomočnikom. Ko sta so starša po jedi mrtva zgrudila na tla, je morilka tudi sama zavžila strup in umrla na mestu. Grozna eksplozija. V westfalski Langeschejevi topilnici se je pripetila eksplozija. Nevarno ranjeni so štirje delavci. Dva sta že umrla, ostala dva umirata. Ponesrečen parnik. Iz Wellingiona se poroča, da se je potopil parnik »\Vaikare« z 200 potniki in 70 mornarji. Parnik je zavozil pri Duski Sundu na skalo in se razbil. Rešen ni bil nihče. Velik goljuf ušel iz zapora. Iz Pariza poročajo: Na 20 let ječe obsojeni borzijski goljuf, ki jc pod napačnim imenom baron Kroeppena ogoljufal več tvrdk za milijone, je po štirih presta-nih lotih ječe pobegnil iz zapora. Ni znano, kam je pobegnil. Bombni napad dveh vlomilcev. Iz Marzilje poročajo: Na Bulevard Pois-sonu je eksplodirala bomba, ki je dve hiši močno poškodovala. Sodijo, da sta vrgla bombo dva zasledovana vlo milca. 17 ribiških ladij v nevarnosti. Iz IIalifaxa prihaja poročilo: Snežen vihar je na visoko morje zagnal 17 ribiških ladij s 26 možmi. Osem ladij so že dobili, ostale iščejo parniki. Zdravnikov v Nemčiji je 31 969. Na 10.000 prebivalcev pride pet zdravnikov. Razne stvari. O Hofrichterjevi aferi so te dni poročali dunajski listi, da mu je dokazano, kje je dobil ciankali, namreč od nekega ognjičarja, čegar brat je dro-gist. Od druge strani se zopet zatrjuje, da ta vest ni resnična. Grozni viharji na Španskem. V Cadixu in v Almeriji so imeli grozen vihar. Ranjenih je več oseb. Tudi po-vodnji so napravile ogromno škodo. Zastrupila starše s oiankalijem. V Kožicah na Ogrskem jo namešalu 17- Telefonska in brzojavna poročila. LAHI IMAJO ŽE NASLEDNIKA ZA DR. NAGLA. Trst, 7. januarja. Glasilo laških iudov in iridentarjev, »Piccolo«, mo druje v dolgem članku o nasledniku dr. Nagla na škofovski stolici tržaški. Glasilo najljutejših framasonov pravi najprej, da je dr. Sedej, nadškof v Gorici, čeprav med škofi na jugu najbolj zmeren, za Trst ne pride v poštev, ker je metroplit in kot tak ne niore iti na nižjo stopnjo, dr. Jeglič, škof ljubljanski pa da je panslavist, fanatičen pristaš vsesovražene Vseslovenske Ljudske Stranke in vrhtega da je še »porno-graf«, vsled česar je od Trsta izključen, najbolj pa napada dr. Mahniča, ki da ni sposoben, ker se v Trstu imajo pravkar izvesti dekreti glede staro-slovenske liturgije. Kar se pa tiče dr. Flappa, škofa v Poreču, pa da se je privatno sam izjavil, da je v Poreču tako zadovoljen, da nikakor noče v Trst, kjer da je duhovščina hudo slovanska; zato sklepa »Piccolo«, da je edini sposobni kandidat monsignor Petronio, Italijan z dušo in srcem, Slovan in Slovenec ne smeta biti v Trstu škofa! »Piccolo« nam torej že nastavlja škofa — upajmo, da ga nam ne bo res postavil! Oficielni kandidat laške liberalne stranke je torej Petronio. NOVO OGRSKO MINISTRSTVO. Budimpešta, 7. januarja. Novo ministrstvo je Lukacs že sestavil, nima samo še ministra za Hrvaško in Slavonijo. Jutri se odpelje Lukacs z novimi ministri na Dunaj k cesarju, v soboto pa priobči uradni list odstavlje-nje Wekerlovega ministrstva in imenovanje Lukacsevega ministrstva. KRALJEVA PALAČA V ATENAH V OGNJU. Atene, 7. januarja. Včeraj ob 10., ko je bila kraljeva družina zbrana pri božičnici, je izbruhnil v palači ogenj. Baje je vzrok požara sveča, katero je neki sluga pozabil ugasniti. Kralja Jurija v tem času ni bilo v palači, pri-hitel je še-le okolu polnoči. Srednji del palače je požar popolnoma uničil, stranske dele so rešili. Človek ni noben ponesrečil, spomine iz vojske za svobodo Grške so rešili, pač pa je zgorel ves dragoceni mobilar. Poslopje ni bilo zavarovano, pač pa pohištvo za 1,100.000 frankov. Vojaštvo je tudi pomagalo pri gašenju. Požar jc prihitelo gledati ogromno občinstva, ki je klicalo »Slava!« kraljevi rodbini, ko jc čulo, da je vse rešeno. Ob 11. uri zvečer je bila prestolna dvorana v plamenu, le z nevarnostjo za življenje je bilo mogoče rešiti razne dokumente in privatna pisma kraljeve dvojice, katere so vrgli skozi okno. Ob 12. uri ponoči je bil ogenj pogašen. Zgorela jo, tudi grajska kapela s prekrasnim dragocenim oltarjem. AVSTRO-OGRSKA Z JAPONSKO? Peterburg, 7. januarja. Član državnega sveta Glasner se je vrnil z dolgega, potovanja po Kitajskem in Japonskem. Glasner trdi, da ho Japonska 1. 1911. dovršila svoje oboroževanje ter bo takrat napovedala vojsko Rusiji. Položaj misijo na Dal jnem Vzhodu ni ugoden. V vojski Angleško skoro gotovo nt; bo pomagala Japonski, pač pa bodete mo- goče Avstrija in Nemčija zaveznici Japonske. NEZGODA NEMŠKIH ZRAKOPLOV-CEV. Kropošin, 7. januarja. Zrakoplov draždanskih zrakoplovcev jc udaril tako močno ob tla, da so težko ranjeni zrakoplovci profesorja Seifert in Desch ter trgovec VValter. COOK SLEPAR. New York, 7. januarja. Od Cooka ustanovljeni »Articclub« jc sklenil Cooka izključiti, ker so njegova poročila o odkritju severnega tečaja in o hoji na Mac Kinley sleparstva. Ljubljanske novice. lj Ženski oddelek S. K S. Z. v Ljub* ljani vabi k društvenemu večeru, ki ga priredi v nedeljo, dne 9. januarja 1910 v društveni dvorani, hotel »Union«, Frančiškanska ulica, točno ob 6. uri zvečer. Spored: 1. Govor. Govori prof. dr. Josip Jcrše. 2. A. Foerster: »Domovini«, pesem (besede Andrej Praprot-nikove). 3. »Nevesta«, doklamuje Min-ka Ilrovatova. 4. Jak. Aljaž: »Ujetega ptiča tožba«, pesem (besede Sim. Gregorčičeve). 5. »Oj z Bogom, ti planinski svet« (besede S. Gregorčičeve), dekla-muje Minka Vidrova. 6. »V posredovalnici«. Burka v enem dejanju. Prosto poslovenil E. Klavžar. 7. »Beračck Pe-terček«. Šaljivi prizor. 8. »Dobro došli! Kdaj pojdete domov?« — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, drugo vrste 80 h, tretje vrste 60 h, četrto vrste 40 h, stojišča 20 h. — K obilni udeležbi vabi odbor. lj Dve sliki C. M. Medoviča. Na Kranjskem smo poznali doslej slikarja duhovnika Celestina M. Medoviča le reprodukcije. Zdaj pa je naslikal odlični slikar, ki ga je šteti med prvo umetnike hrvatske in ki uživa že svetovno slavo, po naročilu dekana Mihaela Trčok za župno cerkev v Šmariji dve sliki: smrt sv. Jožefa in ža-. 1 o s t n o Mater božjo. Velikost 180X109 cm. Sliki sta razstavljeni v izložbenih oknih »Katoliške Bulcvarne« proti Vodnikovemu trgu. lj Gospej Zofiji Borštnikovi je, kakor čujemo, odpovedano nadalnje delovanje na slovenskem odru. lj Hrvaška umetniška razstava v Lattermannovem drevoredu bo odprta še do srede januarja. Hrvaška vlada bo poslala posebno komisijo, da kupi nekaj slik. lj Javno čitalnico v Ljubljani namerava ustanoviti socialnodemokraško društvo »Vzajemnost«. lj Občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« bo v nedeljo, dne 23. t. m., ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običajne točke. lj Starodavno gostilno »pri Lozar-ju« s hišo na Sv. Jakoba trgu je kupila občespoštovana bivša sloveča gostilni-čarka »pri Kamničanu« gospa Helena Tome za 50.000 kron. lj Gremij lekarnarjev daroval jc mesto venca na krsto pokojnega gospoda dr. Karola viteza Bleiweisa 50 K »deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih«. lj čolnar »Urbas« utonil? Dne 3. t m. okoli 7. ure zvečer je čul vpokojeni železničar Ivan Breceljnik daleč gori na Ljubljanici močne klice na pomoč. Klici so bili tako obupni, da je bilo iz njih sklepati, da se nekdo potaplja. Breceljnik je šel takoj s svojim tovarišem s čolnom proti mestu, odkoder je. glas prihajal. Preiskala sta vodo z lučjo, a nista našla nobenega znaka o kaki nesreči. Ko je Breceljnik to naznanil, je šla policijska komisija drugi dan s čolnarji do dotoka Čurnovec po Ljubljanici in ves tamošnji okoliš preiskala, ki pa je bilo brezuspešno. ' Ker so ljudje te klice slišali tudi na Ižansko cesto, je policija nadaljevala poizvedbo ter dognala, da jc bil kritičnega dne v Ljubljani čolnar Martin Skarza iz Podpeči precej vinjen in da je odšel peš proti domu. Ker se dose-daj še ni povrnil domov, je nujno sumljivo, da je Skarza zabrodil pomotoma v vodo in utonil. Pogrešanec. je že precej prileten in je bil samec. Kdor dobi o njem kako sled, naj to nemudoma prijavi mestni policiji. Ij Zatvornice pri odcepu Gruberjevega prekopa od Ljubljanice so zopet včeraj popoldne zaprli, vsled česar jc Ljubljanica nekoliko narasla. lj Pes podrl otroka. Ko je šla dne 3. t. m. služkinja Marija Gasparijeva po Sv. Petra cesti z otroci na sprehod, je nasproti pritekel nek velik pes ter podrl na tla triletnega dečka, ki so jo | pri padcu na obrazu lahko telesno po-j škodoval. lj »Car japonske noči« ljubljanskega Sokola 1. je bil po 2anesljivih I poročilih nacl vse »imeniten«. Postregli hi lahko s podrobnostmi in imeni, pa za danes ne maramo žalostiti nekaterih starišev. lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto, se uprizori prvič na slovenskem odru duhovita in veleza-bavna angleška komedija » S e b a -s t i j a n veliki knez G e o r g i j -ski« (Jack Straw) modernega angleškega pisatelja Somerset-Maughama. Glavno ulogo igra g. režiser Pšučič, ženske glavne uloge gdč. Winterova, gdč. Kandlerjeva in ga. Bukšekova, večje moške, uloge pa g. Danilo, g. Verovšek, g. Bukšek in g. Povhe. — V nedeljo sta tlve predstavi: popoldne ob 3. uri Je-lenčeva zgodovinska drama »Erazem Predjamski«, zvečer pa Straussova opereta »Valčkov čar«. — V Četrtek se poje prvič Puccinijeva opera »Tosca« z go. Nordgartovo v naslovni ulogi. lj Za Božičnico slovenskim otrokom so darovali: Angela Agnola, Ljubljana, 5 K; M. W. Slovence 5 K; gospa Šterle 1 K; Krivcev Ljubljana 2 K; .T. Bahover. Ljubljana, 1 K; Milka Kristan, soproga deželnega oficijala, nabrala v gostilni pri Cotiču, Ljubljana, 7 K. Hvala! Prosimo še! lj Blago za Božičnico koroškim slovenskim otročičem so še poslali: trgovka Toni Žibert štiri pare čreveljčkov, črevljarski mojster g. Mate par črev-ljev. Danes smo blago odposlali. Prisrčna hvala vsem darovalcem! Štajerske novice. š Ustanovitev kmetijske šole v št. Jurju. V današnji seji štajerskega deželnega zbora je poročal v imenu združenih odsekov dr. Korošec o ustanovitvi kmetijske šole v Št. Jurju ob južni železnici. š Slovenske meščanska šole, V štajerskem deželnem zboru je 5. t. m. govoril pri točki o deških meščanskih šolah tudi dr. Vrstovšek. Grajal je tozadevno postopanje deželnega odbora ter označil za žalostno znamenje, da se na Štajerskem še sedaj noče pričeti s preureditvijo meščanskih šol. Pred nekaj dnevi se je Slovencem klicalo, da ne rabijo nobenih šol, ker nimajo nobene kulture. Če se kaj takega pred-bavica Slovencem, in se jim nasprotno ne da potrebnih šol, potem se more tako postopanje označiti za brutalno. Govornik je svaril pred tem, da bi se vodila mesto kulturne politike — politika močnejšega, ki je marsikak velik narod uničila. Govornik je med živahnim odobravanjem svojih tovarišev polival deželni odbor, naj ugodi slovenskim šolskim zahtevam. š Vojak zabodel Italijana. Vojak 47. pešpolka. ki je v Gorici, kakor smo poročali, v prepiru zabodel Italijana Lovrenca Mareschija, se_ piše J. Lepe 11 i č ter je rodom iz Štajerske. š Nagloma je umrl v Gradcu zavarovalni tajnik zavarovalne družbe »As-sicurazione Generali« Karol Platzer. V uradu ga je zadela kap. š Za odvetnika v Št. Lenart v Slovenskih Goricah pride dr. Emil Go-rišek. š »Veletnrist«. Ponovno opozarjamo na predstavo 9. prosinca 1910 v slovenskem gledališču v Mariboru. Naj nikdo ne zamudi si ogledati to burko, zakaj žal bo gotovo vsakemu, kdor ne pride. Ako se že igralci pri vajah borijo s smehom, kaj šele bo potem občinstvo. Smeh iz srca je pol zdravila, pravijo zdravniki. Pridite torej po to zdravilo, ki še nudi zraven zabavo, čeprav niste morebiti bolni, zakaj smejali se bodete prav gotovo iz srca. Kar vnovič opozarjamo, je, da se začne predstava. točno ob pol osmih zvečer. Dne 23. prosinca pa se ne bode igrala »Zmešnjava za zmešnjavo«, kakor smo zadnjič poročali, ampak krasna ljudska igra z jako zabavnimi kupleti »Graničarji ali proščenje na sv. Elija dan«. Igra je trodejanka polna toplih mest z narodnim oduševljenjem, o čem pa. spregovorimo prihodnjič nekoliko več. š Prememba posesti. G. Brenčič v Ptuju je prodal svojo opekarno v Ra-goznici za 98.000 kron tvrdki Celotti in Tolazzi v Ptuju. Škoda za slovensko podjetje! š Ljubeznjiva dolžnica. 36 - letna omožena posest niča Franca Poterč iz Žerjave, nagla in jezljiva ženska, je grozila svojemu očimu Botarju, ki Ima od nje dobiti 200 K, ko jo je tirjal, da ga bo ubila. Za to ji jc mariborsko sodišče prisodilo štiri mesece ječe. š Seno se sedaj na Zgornjem Štajerskem plačuje 10 do 12 K za stot, slama 7 do 8 K. železnato JCma-Tmo Higijenidna razstava na Dunaju 1806: Drtavno odlikovanje ln iSastni diplom k alnti kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. in ki. dvorni dobavitelj ■ TRST-BarkovlJe. m Zahvala. Povodom smrti našega srčno-ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Matevža Milharčiča izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-srčno zahvalo. Posebno zahvalo na tem mestu v prvi vrsti moramo izreči prostovoljnim gasilnim društvom v Hru-ševju, Razdrtem, Senožečah, Postojni in Studenem. Nadalje si. občinskemu odboru v Hrenovicah. krajnemu šolskemu vodstvu v Hruševju in v Hrenovicah za njeno spremstvo. Sploh veliko zahvalo smo dolžni izreči preč. g. župniku v Hrenovicah za njegovo tako hitro pomoč ob zadni uri, vsem skupaj izrekamo presrčno lepo zahvalo za obiske in tolažila zadne dneve kakor tudi za spremstvo na pokopališče. Vsem darovalcem krasnih vencev pa kličemo: Bog naj jim povrni! Hruševje, 3. januarja 1910. Žalujoči ostali. Vabilo na občni zbor ifiov 4 Mm 3? Dobro vpeljana 3-1 na Savi v četrtek, 27. januarja 1.1., ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela „Union", s statnaričnim sporedom. Ako je občni zbor nesklepčen, so pol ure po preteku določenega časa navzoči neglede na njih število vsaki točki dnevnega reda sklepčni. Predlogi se morajo najmanj 14 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu odboru izročiti. 48 Odbor. Organist 36 3-1 ' cecilijanec ter občinski tajnik, obojno ! dobro izvežban, želi službo nastopiti ako-ravno tudi na majhni župniji oziroma občini Vedenja je vzornega. Naslov pove uprava. TKŽSE OfcSIN-E;. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 7. januarja. Pšenica za april.......14-28 Rž za april.........11 go Pšenica za okt........Q-93 Rž za okt..........7'63 Koruza za maj........6 69 Efektiv: trdno. N.F Schaffer * nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 Siifioi pasti (hašeu taišaiočiii, slez razhraialočiri) lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: t* 8> posteljno vlago pri Jesenicah (Gorenjsko) se radi družim skih razmer takoj odda v najem. Gostilna se nahaja tik tovarne kranjske obrtne družbe. Več pove lastnica gospa Hgneza Klinar, pošta Jesenice-Fužine. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti Plenieni se 11 n oeio iz« Terezija Cerne Žabjak it. 6, I. nadstr., Ljubljana. M t. isajec cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnanja naročila točno. Cene zmerne. Zi najbolj. A o jim. tobfr^ _ iiStil. »Mflf« \ ** ^^tzdelovatel) <3- Sey