Za kaj vse se lahko uporabi časopisni papir. Časopisni papir je uporabljiv vsepovsod in v mnogih slučajih zelo dober nadomestek za krpe. Naj naštejemo par primerov: Za snaženje stekla naasibode šip, ko.arcev, steklenic, oilindrov za svetilke in drugo vzemi mesto krpe polo časopisnega papirja in umivaj s svaljkom in vodo šipe, konečno drgni suhe šipe B suhim papirjem. Šipe zadobe mnogo leipši blesk, nego če se drgnejo s krpo, ki največkrat pusti male nitke. V umazane steklenice natlači v male listke strgan časopisni papir, prilij lug ali soda vodo in umivaj s stresanjem. Nalo izprazni vodo, papir izvlcči s primer nim kaveljčkom in splahni posodo še veckrat s cisto vodo. Steklene cilindre petrolejskih svetiljk drgni s časopisnim papirijem od znotraj in od zunaj. Papir odvzame saje kakor nobena krpa in cilinder postane povsem čist. Za čiščenje in poliranje srebra, medi, bakra in sličnega vzemi časopisni papir. Namaži predmet s čistilom, t. j. sidolom, pasto in drugim, drgni s papirjem in poliraj konečno zopet s papirjem. Prihraniš si mnogo truda pri čiščenju samem, prihraniš si krpe inpranje krp. Predmeti, ki jih poliraš s časopisnim papirjem, imajo vse drug blesk kakor oni, ki jih čistiš s krpami. Kostrole, ki so znotraj gladko črne in črne pločevine za peko kruba, ne umivaij kadar so same mastne kakor pri peki potic, keksov in kruha, ampak jih zdrgni s čas^apisnim papirjem in nato zbriši s čisto krpo. Če umivaš tako posodo, jo moraš potem namazati z mastjo in odrgniti s krpo, da ne rjavi. Prihrani si to>rej nepotrebno delo. Kadar umivaš mastno posodo, vzemi mesto krpe šop časopisnega papirja. Le ta mnogo bolje kakor krpa vzame mast nase in posoda je kaj kmalu čista. Tudi si prihraniš izpiranje mastne cunje. Če razliješ petrolej, olje, mast, terpentinovec, sploh mastne tekočine na tla ali drugam, obri.i najprej s časopisnim papirjem, kateri popije vse najhitreje. V mokre čevlje natlači casopisni papir. Ko se navzame dovolj mokrote, ga izmenjaj s suhim in čevlje imaš v kratkem času suhe od znotraj in seveda tudi od zunaj. Tudi se usinje ne more skrčiti, če natlačiš dovolj papirja in čevelj obdrži svojo obliko. Na ta način lahko izsušiš usnate torbe in slično robo. Časopisni papir je slab prevodnik toplote. Zato je uporabljiv za vložke v čevlje. Kogar rado zebe v noge ali ima tanke podpiate, si brezplačno pomaga s časopisnim papirjem, iz katerega si vreže vložke za čevlje. Vonj časopisnega papirja je zelo zopern moljem. Zato zavij volneno blago in kužuhovino preko poletja v tak papir, da se obvaroješ škode od tega mrčesa. Svečne madeže popije časopisni pa« pir. Položi papir na madež ter gladi a toplim, nikakor pa vročim gladilnikom čez. Premeni papir večkrat ko postane masten. (Nadaljevanje sledi.) Črešnje. Koliko veselje pri mladeži in odraslih, ko dozore prve črešnje. Sočne črne, rdeče ali belorožnate črešnje so pač najpriljubnejše sadje. Črešnje jerno sveže, sušimo jih za zimo, mnogi jih pa rabijo za žganje, pridna gospodinja pa jih vkuha kot kompot in napravi iz svežih črešenj marsikatero dobro in tečno jed, ki gre otrokom kakor odra-' slim prav v slast. V Švici gojijo žo od. nekdaj zelo mnogo črešnjevih dreves: Zato se ne smemo čuditi, če tamkajšnje gospodinje uporabljajo ta dober sed v taki meri kakor malo kje, kljub' temu, da se večji del žge za žganje. || V mali knjižici je zbranih sto ra_nihj receptov za uporabo črešenj v gospodinjstvu. Pri nas je najbolj obi.ajeni .rešnjev štrukelj, črešnjev kola., črešnje kot kompot in .rešnijev sok. Črešnjev štrukelj. Vgneti in raztegni prav tanko testo za štrukelj. Potresi nanj na masti, maslu ali pol masti ali pol masla, zarumenele krušne drobtine, od pecljev in ko_cic očiščene sočne črešnje in sladkorja po okusu, zavij in speci v z mastjo namazani kqčtroli v srednjevroči pečlci. Črešnjev kolač. Mešaj 14 dek surovega masla z metlico za sneg ali s kuhalnico tako dolgo, da postane penasto. Dodaj 14 dek stolčenega sladkorja in mešaj par minut, da se sladkor v maslu raztopi. Pri__eša/j zaporedno štiri jajca in kone.no 21 dek moke. V moko pa najprej zmešaj eno žličko pecilnega praška (Oetkerjev pecilni prašek se dobi v vsaki špecarijski trgovini in stane en zavojček en dinar). Vesto stresi v z mastjo namazan in z moko obsut pločevinast model za torte ali v navadno emajlirano kostrolo, povrh testa nadevaj na gosto sočnih od pecljev in lahko tudi koš.ic očiščenih črešenj ter speci v srednje vroči pečici dober pol ure. Ccne iis §ejii_§__ a poroclla. Na _lariborski trg v soboto 20. junija so prdp&ljali špeharji 27 komadov zaklanih svinj. Svinjsko ineso je bdlo po 14—18, špeh 14 Ddn. Kmetje so pripeljald 4 voze krompirja po 1.50 do 2, čebula 4—6, ena glava zelja 1—6, kumarca 2—8 Din. Pš&nica 2, ječmen 1.50, oves 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, proso 2, f.ižol 2—2.50 fižol v štročju 8—12, grah 5—6 Din. Koko. 30 do 45, piščanci 25—60, raca 15—25, go-s 30—40. kozliček 40—50. Seno (25 voz) 50.70, škop 1.—1.50 Česen 18, kislo zelje 5, repa 2. Buče komad 4 do 5, gobe 1—2, maslo 2—3, smetana 12—14, 6urovo maslo 36—40, jajca 0.75, med 12—20. Mariborski sviniski sejem dne 19. 6. 1931. Pripeljanih je bdlo 194 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 itednov stari komad 50 do 85 Din, 7—9 tednov 95 do 130 Ddn, 3—4 mesece 160 do 250 D.in, 5—7 mecesev 350 do 400 Din, 8—10 raesecev 450 do 500 Din, 1 leto stard 600 do 850 Ddn, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanib je bJlo 170 svinj.