Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 195. V Ljubljani, ponedeliek 29. avgusta 1938. Leto III Notranji minister dr. Korošec je govoril v Ljutomeru: »Polni zaupanja gledamo v bodočnost" Ljutomer, 29. avgusta. Na včerajšnjem taboru v proslavo 70 letnice velikega ljutomerskega tabora je ime) notranji minister dr. Anton Korošec tale govor: Dragi moj narodi Danes ob proslavi dvajsetletnice naše ljube domovine in Jugoslavije slavimo obenem tudi 70 letnico prvega tabora na Slovenskem, ki je bil pri vas v Ljutomeru 9. avgustr 1868. Ljutomerskemu taboru je sledila isto leto in naslednja leta cela vrsta večjih in manjših taborov po vseh slovenskih pokrajinah. Tabori so bili mesta, na katerih je slovenski izobraženec prvikrat v zgodovini stopil v najožji stik s slovenskim narodom ter se z njim razgovarjal in sklepal o slovenskih vprašanjih. Tabori so Slovencem izoblikovali in obenem razširili narodnostni program in narodno zavest zanesli v najširše narodne sloje. Ko so ravno na ljutomerskem taboru muropoljski in slovenj-goriški kmetje pritrjevali in vzklikali govorniku dr. Raz-lagu in od navdušenja vihteli klobuke, je prvak slovenskih pisateljev Josip Jurčič, ki je bil tudi tukaj navzoč, dejal svojemu sosedu: »Led se že taja, sedaj smo na dobrem!« In tako je res bilo. Na ljutomerskem taboru in drugih taborih je ljudstvo sprejelo svoj narodnostni politični program in se zanj borilo vse do njegovega uresničenja. In danes lahko rečemo, da je program slovenskih taborov uresničen, uresničen do zadnje točke, uresničen izključno od naših ljudi, uresničen ▼ naši narodni državi Jugoslaviji. Sedaj, ko smo dobili v Ljubljani od sedanje vlade Se akademijo znanosti in umetnosti (burno pritrjevanje in vzkliki: Živijo!), bi lahko mirno stopili s političnega odra, če bi se ne bali, da nam drugi tega ne zapravijo, kar smo mi pridobili. Polni zaupanja in samozavestno gledamo v bodočnost. Tudi od zunaj nam sedaj ne preti nobena nevarnost Z vsemi sosedi živimo v mirnem prijat el jstvu. Sedaj je tudi Madžarska, s katero še niso vsa vprašanja razčiščena, stopila v krog naših prijateljev. Nam, hvala Bogu, ni treba dan za dnem trepetati, da bomo sedaj in sedaj napadeni, ampak lahko vsak večer mirno pričakujemo prihodnjega dne in opravljamo kot zavedni državljani svojo dolžnost. Naše hrabre, dobro oboro-žene in disciplinirane vojske nečem tu niti omeniti. Tega našega skozi in skozi varnega položaja mnogi ne znajo ali pa nočejo ceniti Mi pa danes tukaj na drugem ljutomerskem taboru lahko rečemo: Ta naša zemlja, katere narodno zavest te začel buditi prvi ljutomerski tabor pred 70 leti, ta zemlja naiih dedov in pradedov bo ostala zemlja vaših otrok in vnukov, bo ostala slovenska zemlja v jugoslovanski državi vekomaj! (Navdušeno vzklikanje: Tako je! Živijo Jugoslavija!) Slovenska govorica, slovenska pesem, slovenska zavest bo živela vekomaj! Mi bomo ostali in hočemo ostati v svoji narodni državi Jugoslaviji vekomaj! (la del dr. Koroščevega govora je bil od besede do besede spremljan z navdušenim odobravanjem vse množice, da je trg valovil v vzklikih: Živijo kralji Živijo Jugoslavija! Tako je! Živijo dr. Korošec!) Kakor je pred 70 leti naš kmet in naš obrtnik in naš delavec razumel svoje buditelje in jim viharno pritrjeval, tako smo prepričani, da nas bo tudi danes muropoljski in slovenjegoriški človek razumel ter se nadalje oklepal svoje slovenske govorice, svoje slovenske zemlje in svoje jugoslovanske države. (Tako je! Živijo!) Kakor Srb ljubi svojo z junaško krvjo prepojeno zemljo in svojo govorico, kakor Hrvat z vsem ognjem svojega srca ljubi svojo lepo domovino in govorico, tako tudi mi Slovenci ljubimo svojo zemljo, svojo govorico, svoj narod, a vsi skupaj bodimo dobri in zvesti Jugoslovani! (Živahno odobravanje po vsem trgu, klici: Tako je! Živijo Jugoslavija! Živijo naš dr. Korošec!) Gotovo je, da pričakujete danes od mene poleg patriotičnih in nacionalnih izjav tudi nekaj političnih izjav. Kakor veste, sem jaz kri iz vaše krvi, sin teh prelepih krajev okrog' Ljutomera in nas veže že staro politično prijateljstvo in tovarištvo. (Veseli vzkliki: Živijo naš rojak! Živijo dr. Korošec! Živijo voditelj slovenskega naroda!) Mnogo bojev smo skupaj bojevali, mnogo zmag smo priborili za naSo zastavo, hvala Bogu, premagani nismo bili nikdar. Tako nam Bog pomagaj tudi v bodoče. Kakor ste včeraj ali danes brali, se je v vladi izvršila mala rekonstrukcija, mala sprememba. Ta mala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike sc ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojim programskim izjavam v senatu in skupščini in programu JRZ. (Veliko odobravanje, vzkliki: Živela JRZ!) Slovenska pesem bi rekla: Mi pa ostanemo kakor smo bili, enega srca, pa ene mislil« Bolj kakor za vladno rekonstrukcijo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo na vsak korak. Odkrito in jasno povem: Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zalo so pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa je čas, da že sedaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Mi se prihodnjih volitev ne bojimo, ampak že sedaj lahko postavimo prognozo za izid prihodnjih volitev. V vsej državi bo ponovno zmagala JRZ, na Hrvatskem bo tokrat ie močna bivša HSS, vse druge stranke in pa strančice ostanejo, kakor se Srb izraža: »politična boranija«, droben iižolček, katerega bomo drugi pozobali. (Med množico na trgu vesel smeh.) Kdaj torej bodo nove volitve? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi ie ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj sc prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Vsled tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov volivni zakon, ali pa svojo dano obljubo Prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes še ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja. Mi pa se vrnimo k predmetu, s katerim smo začeli, k prvemu ljutomerskemu taboru pred 70 leti. Mi pro-simo Boga: Bog nam daj in ohrani narodnega idealizma in duha, ki so ga imeli pred 70 leti naši očetje in dedi, in vsem bo šlo dobro. Bog živi Ljutomer! Bog živi zavedni narod muropoljski in slovenjegoriški I Ljutomer, 29. avgusta. Več kot 10.000 Prlekov se je včeraj zbralo v Ljutomeru k velikemu taboru v spomin na slovenski tabor pred 70 leti. Z vlaki, na vozeh in peš so prihajali ljudje k proslavi 20-letnice Jugoslavije. Pred mestom so se razvrstili udeleženci v veličasten sprevod, ki je krenil na trg pred mestno cerkev. Komaj so se ljudje razvrstili, se je pripeljal voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, ki so ga vsi navzoči navdušeno pozdravljali. Takoj nato je bila sv. maša, ki jo je daroval prelat dr. Mati ja Slavič, ki je imel tudi lepo pridigo. Po sv. maši se je začel tabor, ki ga je vodil Jakob Rajh. Pozdravil je častne goste, v prvi vrsti ministra dr. Korošca, zastopnika mariborskega škofa kanonika Weixla, navzoče okrajne glavarje bližnjih okrajev, zastopnike ZFO in druge. Godba je nato odigrala državno himno, nato pa so zborovalci poslali vdanostne brzojavke kralju Petru II. in knezu namestniku ter pozdravne brzojavke ministru dr. Kreku, škofu dr. Tomažiču in dr. Natlačenu. Za prvim govornikom, ljutomerskim županom Slavičem, je spregovoril minister dr. Korošec, katerega govor so zbrani udeleženci večkrat prekinjali in burno odobravali. Za dr. Korošcem je govoril še predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Hohnjec, banski 6vetnik Štuhec, prekmurski borec župnik Klekl in končno še kmetica Korenova. Po zaključku so fantje in dekleta obsuli dr. Korošca b cvetlicami in mu z robci mahali v pozdrav. Takega tabora Ljutomer še ni doživel in ga kmalu tudi ne bo. Angleško brodovje v pripravljenosti Anglija računa z vsemi možnostmi Berlinski poslanik Henderson klican v London London, 29. avgusta, o. Zaradi naraščajoče evropske krize je angleška vlada sklenila poklicati angleškega poslanika v Berlinu sira Neville Hen-dersona. Angleški poslanik je prispel včeraj v London in se bo danes sestal s predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Povratek angleškega poslanika je povzročil veliko presenečenje tako v Londonu kakor v Berlinu, Politiki smatrajo, da je to znak angleškega opomina Nemčiji. Anglija je uvidela, da ne bo mogla vzdržati nevtralnosti za primer resnejšega konflikta med češkoslovaško republiko in Nemčijo zaradi nemške manjšine. Henderson bo poročal obema državnikoma o nemškem stališču še preden se bodo sestali angleški ministri, za katere je napovedan sestanek v torek popoldne. Ni pa izključeno, da bo temu sestanku prisostvoval tudi angleški poslanik, čeprav ni običajno, da bi poslaniki prisostvovali takim sestankom. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, se bodo ministri posvetovali o bližnjih ukrepih o diplomatskem stališču do Nemčije. Z vsemi temi dogodki je v zvezi tudi premikanje angleškega brodovja, ki se bo najbrž zbralo nekje na Škotskem, in ravno tako tudi priprave suhozemske vojske. Chamberlain je v stalni zvezi z zunanjim ministrstvom. Njegov prvotni namen, da gre na Škotsko na počitnice, je zaradi zadnjih dogodkov spremenil in so odločil, da ostane v Londonu, dokler se stališče ne razčisti. Poročila >Prager Tagblattac pravijo, da je bila v angleškem službenem listu priobčena objava ministrstva za vojno in mornarico, da mora biti na dan, ko se bo v Niirnbergn zbrala narodno-socia-listična stranka k rednemu zasedanju, zbranih 40 vojnih ladij »Hame Fleeta« v pristaniščih na Škotskem. To vojno brodovje pa naj bi ostalo dva meseca in poU«, popolni pripravljenosti V Franciji novi manevri bodo tralall tako dolgo, dokler bodo v Nemčiji rezervisti pod orožjem Pariz, 29. avg. o. Kljub evropski napetosti zaradi nemških manevrov in češko-nemškega nesoglasja, se je Francija odločila, za svoje jesenske manevre ob nemški in italijanski meji. Nad 20,000 ljudi iz 13 divizij pehote, ojačene s konjenico, tanki in letali, se je utaborilo pri Balclahonu v bližini Besancoua, ki leži ob fran-cosko-neinški-.švicarski meji. Manevri se bodo pričeli že jutri. Manevri druge senegalske kolonialne divizije pa bodo pri Aupsu v bližini italijanske meje. Dobro obveščeni krogi poročajo, da je odločil francoski generalni štab, da se bodo manevri vršili tako dolgo, dokler bo Nemčija imela svoje čete pod orožjem. To vse je v zvezi z Daladierovo vladno politiko, z vojaškimi pripravami in z dolžnostjo, katero ima Francija do Češke po skupnem paktu za medsebojno podpiranje v primeru vojne. V zvezi z jesenskimi francoskimi manevri poročajo, da • je prišlo do nesoglasja na južni francosko-ita- I lijanski meji, kjer imajo francoski pripadniki mesta Isole svojo zemljo na italijanski strani v dolini Chastillon. Francoski podaniki so protestirali pri lokalnih oblasteh zaradi povelja italijanskega vojaškega poveljstva, da morajo zapustiti svoja posestva, ki leže na italijanskem ozemlju. Francoska poročila pravijo, da so italijanske oblasti izdale to povelje zaradi tega, ker imajo namen graditi vojaške utrdbe. Na tem ozemlju ima 30 francoskih kmetov svojo zemljo. Po znani legendi je to zemljo poklonil Napoleon III. italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu I. po pogodbi iz leta 1860 Lokalne oblasti so ta problem sporočile centralni vladi v Parizu. V Parizu so mneinia, da bodo dosegli sporazum z italijanskimi oblastmi in francoskimi kmeti, da bi jim dovolili delati na tem ozemlju vsaj še en mesec, dokler ne pospravijo svojih pridelkov. Strahovita letalska nesreča v Švici Stirl letala trčila ob pečine Bern, 28. avgusta. AA. Ilavas. O težki letalski nesreči v Švici so se zvedele tele podrobnosti: švicarska letala so letela v višini okoli 2000 m nad Kantonom Schwyz, ko je v trenutku nastopila gosta megla. Vseh pet letal se je tedaj obrnilo v nasprotno smer z namenom, da se vrnejo na letališče v Dubendurfu. Pri tem manevriranju pa so se tri letala zaletela ob pečine v Mutathalu ter se zrušila po strmini, šest članov posadke, ki so po večini častniki, je bilo na mestu mrtvih. Četrto lotalo se je zaletelo v podnožje Druzenberg ter se takoj vžgalo. Posadka s tega letala: kapetan Bicilieri, vojaški letalski konstruktor in en poročnik so dobili hude opekline ter so jih prepeljali v bolnišnico v Einsidelu. Le petemu letalu se je posrečilo vrniti se v svoje oporišče. Oddelek kantonske policije s 15 letalci-dijaki je bil takoj poslan na kraj nesreče. Bern, 29. avgusta. A A. Havas: Le s težavo so našli trupla vseh letalcev strašne letalske nesreče. Sedaj so vsa trupla položili na mrtvaški oder v kapelici. Mnogo častnikov, podčastnikov in vojakov je vso noč opravljalo častno stražo ob mrtvaškem odru. Runciman se je sestal s Henleinom Praga, 29. avgusta. AA. (DNB) Na svojem potovanju po severni Češki je Konrad Henlein včeraj obiskal grad Rotenhaus, kjer se je hotel sestati s sodelavcem lorda Ruricimana Austenom Kwat-kinom. V gradu pa so Henleinu rekli, da se hoče lord Runciman sam z njim sestati. Henlein je odgovoril, da tudi sam želi razgovor z lordom Runci-nianom. Nato je Runciman prišel v grad Rotenhaus, kjer se je začel posvetovati s Henleinom. Njuna posvetovanja še trajajo. V zvezi s tem sestankom poudarjajo tukajšnji politični krogi, da je Gvvatkim v teku svojega zadnjega bivanja v Londonu predložil nov načrt za razvozlanje sudetskega vprašanja. Posebno pa poudarjajo, da je lord Runciman odložil svoj odhod v grad Rotenhaus, dokler se ni vrnil Gwatkin. Torej razpravljata sedaj Runciman in Henlein najbrž o tem, kaj je Gvvatkim prinesel iz Londona. Berlin, 29. avgusta. AA. DNB. Vodja in drž. kancler Hitler je včeraj nadaljeval s svojim inšpekcijskim potovanjem po zapadnih pokrajinah. Povfcod ga ie prebivalstvo navdušeno oo/ilrn vi toln Stalin ponovno čisti med diplomati Tokio, 29. avgusta. AA. Stefani. Neki japonski list objavlja listo 50 sovjetskih odličnilcov, ki bodo obsojeni v septembru zaradi veleizdaje. Med obtoženci je tudi bivši sovjetski veleposlanik v Tokiu Jurenjev. Dolže ga, da se je sestal z državnim poglavarjem tuje države in se z njim dogovarjal o tem, kako odstraniti Stalina. Kmalu se bo tudi začela razprava proti bivšemu sovjetskemu veleposlaniku v Varšavi in drugim sovjetskim diplomatom, ki jih dolže veleizdaje. V Španiji divjajo ogorčeni boji Bojišče pri reki Ebro, 29. avgusta. Posebni Havasov dopisnik poroča: Kljub lakoničnemu tonu, v katerem je setavljeno uradno poročilo, divjajo ob reki Ebro siloviti boji. Bojne operacije so zavzeli tak obseg, da je ta spopad treba smatrati za največjega, kar jih je bilo v teku španske državljanske vojne. Nacionalisti počasi, a neprestano prodirajo. Vesti 29. avgusta Dve vojaški letali sta trdili v bližini češkega kraja Zlina. Obe letali sta padli na zemljo, letalci pa so se ubili. \ elike vojaške vaje madžarske vojske so se začele včeraj. Vaje se bodo po kratkem presledku spet nadaljevale v okolici Pertea. Japonci, ki so se za odločilen napad na začasno kitajsko prestolnico Hankev dobro pripravili, so včeraj začeli srdito napadati prvo • kitajsko obrambno črto. Kongres vseh Nemcev is tujezemstoa se je včeraj začel v Stuttgartu. Kakor znano, se tega kongresa udeležuje osebno tudi vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein, ki se bo udeležil tudi kongresa nacionalno-socialistične stranke v Niirn-bergu. Angleški vojaški avtomobil so napadli arabski teroristi pri vasi Zuvajka blizu Tulkerema. V boj so nato posegla tudi letala, ki so razgnala teroriste. Ubitih je bilo 11 Arabcev in dva angleška letalca, ki sta z letalom treščila na tla. V soboto je lord Runciman v toplicah Sanau sprejel svojega prvega svetovalca Ashtona Gvat-kina, ki se je bil vrnil iz Londona. Sestanek je toliko bolj pomemben, ker si ponavadi lord Runciman privošči soboto popoldne in nedeljo za svoj odmor ter se v tem času ne bavi s politiko. 250 zastopnikov tujega časopisja se je prijavilo za udeležbo pri hitlerjevskem kongresu v Niirnbergu. Največ jih je iz Anglije, Francije, Amerike, Italije, Poljske in Nizozemske. Za milijardo in pol bo prihodnji češki državni proračun večji od letošnjega. Ves ta denar bodo porabili za potrebe državne obrambe. Novo železniško progo preko Irana so dali v promet nedavno. Proga je dolga 1400 km ter veže Kaspiško morje s Perzijskim zalivom. 149 mrtvih in 537 več ali manj ranjenih so našteli pri zadnjih hudih nemirih v Rangonu v Indiji. Končno se je angleškim varnostnim četam posrečilo narediti red. Katoliška družba, ki oskrbuje pastirsko službo med Nemci v tujezemstvu, je imela od 25. do 28. tega meseca v Passau svoje zborovanje, ki se' ga je udeležilo veliko število nemških duhovnikov. Hitlerjevske oblasti zborovalcem niso delale nobenih ovir. Bivši francoski letalski minister Pierre Cott se že tri dni mudi v ČSR. Med prvimi ga je sprejel predsednik republike dr. Beneš. Francoska vlada bo imela jutri izredno važno sejo pod predsedstvom predsednika republike Le-publike Lebruna. Ožjo sejo pa bo imela vlada danes popoldne. Nad 200.000 romarjev je obiskalo včeraj poljsko božjo pot v Čenslohovi. Ljudje so se udeležili spominske slavnosti ter se zahvaljevali Materi Božji za čudežna ozdravljenja in pomoč v stiski. Denarna enota rdeče španske vlade pezeta je v Parizu spet padla ter plačajo danes tamkaj za 100 pezet ‘21.50 franka. Za pezeto nacionalistične Španije pa plačajo v Parizu 1.40 franka. O unifikaciji mednarodnih zakonskih predpisov o avtorskem pravu so se bavili udeleženci mednarodne parlamentarne zveze v Haagu. Konferenca je sprejela predlog italijanskega poročevalca Casellia. Sprejet je bil tudi predlog o moralni zaščiti umetniških in književnih del. Neki odlični vremenoslovec v Oslu trdi. da se je v zadnjih 20 letih srednja fcitnska temperatura na zemlji znatno povečala ter znaša na severni polovici poloble za 7 stopinj več kakor na južni polovici. Znanstvenik trdi, da so to posledice sprememb na soncu. Obrambni odbor francoskega parlamenta bo imel v sredo svojo sejo. Predsednik vlade Dala-dier bo pri tej priliki poročal o stanju francoskega oboroževanja. Številne reke na Češkem, ki so zadnje dni udo narasle in povzročile obsežne poplave, so začele upadati. Nevarnosti za nove poplave ni. Zlato podloga češkoslovaške Narodne banke se je v zadnjem času povečala za 400.000 Kč. Denarni odtok pa je padel za 80 milijonov Kč ter znaša 7386.7 milijonov K?. Zlato kritje znaša 34.9 odstotkov. Novih 120 policijskih uradnikov so iz Anglije poslali v Palestino, prihodnji mesec pa bodo poslali za njimi še 300 policijskih stražnikov. Da narede konec hudih nemirov, pa bodo poslali Angleži v Palestino še eno pehotno brigado. Na predzadnji dan svojega bivanja v Nemčiji je Madžarski regent Horthy s svojim spremstvom obiskal kongresno mesto Niirnberg, kjer je bil gost Hitlerjevega namestnika Hessa. Atentat je bil poskušen v Moskvi na šefa GPU, Ježova. Po poročilih poljskih listov pa atentat ni upel. Na Madžarskem so ustanovili posebno časnikarsko zbornico, ki bo imela dva oddelka: v enem bodo zatsopani poklicni časnikarji, v drugem pa lastniki listov. Poslaništvo rdeče Španije je nehalo poslovati v Rigi. Odpravnik poslov in osebje se bo v kratkem vrnilo v Španijo. 31.000 vojakov so iznašale izgube rdečih na bojišču pri Ebru. Po poročilih nacionalističnega glavnega poveljstva so imeli rdeči mrtvih 16.000, 10.500 ujetih, 4500 pa jih je pobegnilo. Občinske volitve je razpisala belgijska, vlada za 9. oktober. Velika skupina italijanskih gledaliških igralcev je tri mesece gostovala po raznih krajih v Argentini. Italijanski igralci niso imeli samo umetniškega uspeha, temveč tudi denarnega. Iz Italije bodo odnesli okrog 150.000 pezosov. Letalsko tekme, ki bodo trajale tri dni, so se začele včeraj v Švici. Udeležujejo se jih Švicarji, Italijani, Nemci in Anglež.i. Med slednjimi je tudi hčerka Runcimana, Margarita Farviter. Pri poskusnem poletu je padlo na tla v letališču Hatfiel na Angleškem veliko letalo. K sreči so se vsi štirje člani posadke rešili. O velikih izgubah Francovega letalstva poročajo rdeči. Po teh navedbah so rdeči letalci sestrelili v juliju 90 Francovih letal, v avgustu pa 95. Pristaniški delavci v Marseilleu so prenehali s stavko, ter so se včeraj zjutraj vrnili na delo, kakor je bil ' sklenil njihov sindikat. Vse ie šlo brez nemirov Velik vlom v župnišče v Rečici ob Savinji Neznan tat odnesel 19.700 din cerkvenegb denarja In dva dragocena keliha Celje, 29. avgusta. V noči od 27. na 28. avgust je bil oId dveh zjutraj izvršen 'velik vlom v župnišče v Rečici ob Savinji. Tat je vzel pod bližnjim kozolcem lestev in jo prislonil k zidu župnišča v bližini kuhinje. Neopaženo se je splazil v župnišče in z dletom odprl pisarno, kjer je pobral 2500 dinarjev gotovine in uro, vredno 1000 din. V pisalni mizi je našel tudi ključ od železne blagajne, ki jo je nato odprl in iz nje pobral ves cerkveni denar, ki ga je bilo 19.700 din. Poleg tega je tat ukradel tudi dva srebrna in pozlačena mašna keliha, vredna 8000 din. Vsega skupaj je torej tat naredil 28.700 din škode. Po svojem tatinskem poslu se je neznanec splazil spet previdno iz župnišča, tako da ga nihče ni opazil. Kuharica je sicer slišala sumljivo škrabljanje, pa je mislila, da ga povzročajo miši. Tatvino je opazil v nedeljo zjutraj na vse zgodaj duhovni svetnik Anton Požar, ko je prišel po kelih, da bi maševal. Na svoje veliko presenečenje pa je našel blagajno odprto in prazno in tudi dragocenih kelih ni bilo nikjer. Takoj je obvestil o tem velikem vlomu orožnike v Mozirju, ki so brž začeli stikati za nenavadno predrznim zločincem. Dozdaj tatu še niso našli, vsa javnost pa z največjo nestrpnostjo pričakuje, da ga bo prav v kratkem zasegla roka pravice. Domnevajo, da je vlomilec eden tistih, ki so mu bile župnišču dobro znane. razmere v Ji Bled v znamenju „Pax Romane' Zastopniki katoliške mladine iz sedemnajstih driav zborujejo Bled, 29. avgusta. Morda najlepši kraj v naši slovenski domovini te dni združuje v znamenju enotnega duha najboljše sinove narodov. Katoliška mladina, ki se vsako leto shaja na svoj veliki meeting, je letos prišla na Bled, da tam v nanovo poglobljenem medsebojnem spoznanju učvrsti in potrdi v sebi načela, ki jo družijo preko vseh državnih meja, preko vseh zunanjih nesporazumov in trenj v prelepo, složno družino, povezuno v zvestobi do Kristusa in v krščanski ljubezni, ki ne vprašuje po narodnosti in jeziku, ampak utira kakor zlato jedro, kakor vro^ iskra pot končnemu sporazumu in bratstvu med jp>mi narodi tega sveta. Velika je ta naloga in največjega spoštovanja so vredni ti mladi fantje. Cvet svojih narodov so, izobraženci, ki postavljajo nov kader inteligenčnega vodstva, ne več tuhtarski in koristolovski ter egoistični, ampak odkrit, prisrčen, k splošnemu bratstvu ter k zvestil jubezni vse narode pozivajoč. V krasno poslikani blejski župni cerkvi, kjer je v polni meri razkazal svoje velike umetniške sposobnosti mladi slovenski slikar Slavko Pengov, se je ob 8 zjutraj zbrala medinarod-gorij Rožman. Po sveti maši so vsi ziboro-valci odšli v dvorano »Pork-hotela«, kjer se jc ob napovedanem času pričelo slavnostno zborovanje, ki ga je otvoril predsednik tega kongresa »Pax Romanae«, dr. Vraber, ki je pozdravil vse goste. Pozdrav svetega očeta Tajnik kongresov »Pax Romanae<, g. Greni and iz F ribo ur g a v Švici, je nato prebral pismo, ki ga je po naročilu sv. očeta po*lal zborovalcem kardinal Pizzardo. Nato so bile prebrane vdanostne brzojavke. Takoj nato pa je stopil na govorniški oder naš notranji minister dr. Antone Korošec, ki so ga prisotni ponovno navdušeno pozdravljali. Ob velikem navdušenju je v svojem govoru voditelj Slovencev razvil sledeče misli: Govor dr. Korošca Navdušeno pozdravljen je stopil na govorniški oder notranji minister g. dr. Korošec, ki je nagovoril zborovalce takole: Velespoštovana gospoda! Moja prijetna naloga je, da vas v imenu jugoslovanske kraljevske vlade najprisrčneje pozdravim ter izrazim najboljše želje za dober uspeh vašega kongresa. Še posebej pa mi je naročeno, da vas najtopleje pozdravim v imenu predsednika kraljevske vlade dr. Milana Stojadinoviča, ki je imel resen namen, da pride osebno na kongres Pax Romane in vam izreče svoje pozdrave, toda državni posli so zahtevali, da se je moral že sinoči odpeljati v Belgrad. Vsaka resna in vestna vlada se mora brigati za duhovne struje med mlado inteligenco, dobre, konstruktivne struje podpirati, a slabe, destruktivne preprečevati in odstranjevati. Veselim se, da Pax Romana želi izoblikovati mlado inteligenco, katera bi bila voljna in sposobna vse pomanjkljivosti v družabnem redu, bodisi da so politične, kulturne ali socialne, sanirati t evolucijo, a ne z revolucijo, da J’ax Romana vzgaja mlado inteligenco, ki hoče zidati ter graditi in ne podirati in ruriiti. — Zato je samo po sebi umevno, da se na tej svoji poti mora naenkrat srečati s komunizmom in njegovimi nesrečnimi nauki. In res, ko vzamemo vaš program v roke, vidimo, da je polno predavanj, katera se bavijo z nauki komunizma. Ob varni roki sv. očeta in njegovih prednikov iščete prave in zanesljive poti, po kateri naj hodite in po kateri naj vodile svoje narode. In kot notranji minister kraljevina Jugoslavije se moram tudi po dolžnosti baviti s komunizmom in njegovimi stoterimi različnimi pojavi v društvenem življenju naše države. Zato mi verjemite, da se še posebej veselim vašega kongresa in vaših potov, po katerih hočete hoditi in da vas spremljam po njih s posebnim razumevanjem. Porabim pa to priliko, da pred vami, ki ste Se zbrali na našem lepem Bledu iz mnogoštevil- nih držav, da korigiram veliko krivico, katero delajo komunisti naši državi e tem, da jo prikazujejo kot da na surov in nekulturen način postopa s pripadniki komunizma. Še noben komunist ni bil pri nas obsojen na smrt, še noben ni izgubil svojega življenja, in vse, kar se govori o trpljenju komunistov po naših ječah in zaporih, je velika neresnica in grda kleveta, ki jim jo v svoji propalosti predpisujejo njih tajna vodstva. Mi v policijskih metodah ne posnemamo komunistov in čuvamo dostojanstvo človečanslva. Mi smo sicer mlad, a dober in kulturen državni narod, poln idealizma in dobre volje za vsestranski napredek. „ 4 Oprostite mi to malo ekskurzijo; kajti vsakdo čuti potrebo, da čuva čast svojo in svoje države. Še enkrat želim vašemu kongresu mnogo uspeha in veliko veselja in užitka pri potovanju po naši zemlji. Bog živi! Dvorana se še dolgo časa po govoru našega notranjega ministra ni mogla pomiriti. Mladi rod se je stoje zahvaljeval voditelju slovenskega naroda za iskrene besede, ki eo si z nezadržno silo utrle pot v mjada srca. Šele po dolgotrajnem odo-bravanju se je dvorana umirila toliko, da se je zborovanje lahko nadaljevalo. ko se< je_ poleglo silno navdušenje, ki ga je zborovalcih izzval pomembni govor našega voditelja, je povzel besedo ljubljanski škof dr. Rožman, ki je govoril o nujnosti borbe proti komunizmu. Metode njihovega dela, odločnost in nepopustljivost so posnemanja vredne, naša bonba proti njim pa bo uspešna le, če jim bomo znali na sebi^ pokazati zgled krščanskega življenja. Zvesto izpolnjujmo v ta namen globoke nayke. ki so mum jih dale velike okrožnice sv. očetov v teku zadnjih let! Pozdravi V imenu narodne skupščine je zborovalce pozdravil dr. Veble, v imenu Zveze narodov baron de Montenach, v imenu blejske občine pa župan dr. Benedik. Za njegovim pozdravom pa so se zvrstili pozdravi zastopnikov vseh, na tem kongresu sodelujočih držav. Pozdrav za pozdravom, slednji sprejet z novim navdušenjem in odobravanjem. Na koncu je zborovalce pozdravil še naš zastopnik inž. Tepež. Zborovanje je bilo to dopoldne končano. Nadaljevalo pa se je v nedeljo dopoldne. Včeraj so zborovali stanovski odseki Ob 8 zjutraj je bila v blejski cerkvi zopet sr. maša. Cerkveni nagovor je imel g. Gremaud, ki je poudaril, da mora biti mir utemeljen v dejavnem katolicizmu. Po s-v. maši so bila v blejski šoli zborovanja odsekov. Zborovanje juristov je vodil dr. Stnvl, filozofsko prof. Ma-rakovič (pri tem je poročilo o slovenski literaturi podal dr. J. Pogačnik), medicinsko p.Rique, farmacevtsko pa Dubois. Popoldne so zborovali še drugi odseki. Tiskovnega je vodil g, Versohaeve, misijonskega dr. Ehrlich (koreferat dr. Fajdiga, govoril pa je tudi Indijec Sassigau«), socialnega g. Scliauss, odsek ;-Pro Orieutec pa dr. Czubabty. Ustanovni občni zbor „Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov" V soboto zvečer je bil v zgornjih prostorih gostilne »Košak« ustanovni občni zbor -»Kluba neodvisnih slovenskih lik. umetnikov«. Klub, ki doslej še ni bil strogo vezan, je stopil zdaj v pravo življenje s tem dejanjem. Ti naši mladi umetniki, ki so letos razstavljali že trikrat ter na svojih kvalitetnih razstavah dokazali, da mislijo resno s svojim geslom o boju proti akademizmu in umetnostni plaži, so se strnili v krog trinajstih mladih borcev, ki bodo poslej pri nas predstavljali močan faktor v našem kulturnem življenju. Letos decembra meseca bodo priredili v družbi s svojimi hrvaškimi in srbskimi somišljeniki svojo prvo razstavo v Pragi. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel primator g. dr. Zenkl, poleg njega pa še vrsta najvidnejših osebnosti, kakor dr. Foerster, predsednik češke akademije znanosti in umetnosti Maks Svabinskv, prof. O. španiel, prof. Pečirka in drugi. Na ustanovnem obenem zboru je Niko Pirnat poročal o delu pripravljalnega odbora, nato pa je bil izvoljen prvi odbor. Predsednik je postal akad. slikar Stane Kregar, tajnik akad. slikar M. Sedej, blagajnik pa akad. slikar M. Pregelj. Za častne člane je klub neodvisnih imenoval naše zaslužne kulturne delavce: g. dr. Fr. Windischerja, dr. Fr. Steleta in J. Zormana. Mesto diplome so likovniki poklonili dr. \Vin-discherju Kregar jevo sliko »Tihožitje z bučami«, dr. Steletu Putrihovo plastiko »Akt«, Zormanu pa Sedejev »Sprehod*. Predsednik Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Stane Kregar, je nato v krajšem nagovoru očrtal pomen borbe in smernice, ki se jih bo klub držal pri svojem delu. Boj bo težak in marsikako oviro bo treba odstraniti, nagrada pa bo v zavesti, da delajo za dobro in resnično stvar. Po zaključenem službenem delu zbora so se zborovalci še dolgo v neprisiljenem razgovoru pomudili pri razpravljanju o perečih vprašanjih, pred katera je njihov novoustanovljeni klub postavljen. H koncu pripominjamo, da bo na jesenskem Ljubljanskem velesejmu »Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov« razstavljal zase. neodvisno od »Kluba slov. lik. umetnikov«, ki bo na velesejmu tudi organiziral svojo razstavo. Pohorska cesta se bliža Sv. Arehu Rešeno je tudi že vprašanje odcepov k Ruški koči Maribor, 28. avgusta. Kakor smo že poročali, bo v poletju 1939 dovršena in prometu izročena velika pohorska cesta, ki 6e vije od Hoč preko Reke do višine blizu cerkve ev. Areha in do Ruško koče. Cesto je začel graditi pred 14 leti okrajni zastop mariborski pod vodstvom načelnika dr. Leskovarja od Sv. Miklavža preko Hoč do Reke. Ta del meri 8 km. Pod načelnikom Žebotom se je začela graditi v letih 1930 —1931 velikopotezna moderna cesta od Reke proti vrhu pohorskega masiva. Leto za letom je sedanji cestni odbor s pomočjo banske uprave gradil kilometer za kilometrom. Letos se je načelniku Žebotu posrečilo zagotoviti s posebnim posojilom in proračunskimi krediti toliko finančnih sredstev, da je sedaj vse delo do vrha Pohorja oddano podjetnikom, ki z velikim številom delavcev in voznikov dovršujejo cesto. Zemeljska dela je prevzela do vrha Pohorja mlada in solidna mariborska tvrdka inž. Ivan Frluga, ki se v naših krajih specializira za cestna dela. Tlakovanje pa izvršuje družba »Cestac iz Polzele. Okrajni cestni odbor je dal tvrdki na razpolago svoj težki valjar ter je cesta že popolnoma končana in valjana do Ledinekove žage pod Mariborsko kočo. Zemeljska dela bodo končana do ravnine pod Sv. Arehom še mw«ea septembra, dočim bo tlakovanje in valjanje irvr-šeno v prvi polovici drugega leta. Od Reke do Le-dinekove žage meri cesta 14 km, od Ledinekove žage pa do Sv. Areha pa 4 km. Potrebna je še dograditev odcepa od ravnine pod Sv. Arehom do Ruške koče v dolžini 700 m. Ker ta odcep ne spada v javni cestni program, so interesenti — in sicer SPD Ruše, Avtoklub, sekcija Maribor in občina Ruše zaprosili okrajni cestni Odbor, da bi pomagal dograditi tudi ta odcep. Dne 33. t. m. se je pri Sv. Arehu pod vodstvom načelnika Zebota sestala posebna komisija, ki je na zadovoljiv način rešila tudi to vprašanje. Tako lahko računamo, da bo konec poletja 1939 važna pohorska prometna žila lahko izročena na slovesen način prometu. Nadaljnji program zgraditve pohorske cestne mreže je na teritoriju mariborskega okraja sledeč: Od Sv. Areha se zgradi do Šmartnega na Pohorju krožna cestna zveza, ki bo dolga 8—10 kilometrov. Na drugi strani bi občina Ruše in okrajni cestni odbor dovršila že začeto cestno zvezo iz Ruš preko Lobnice do Sv. Areha. Za poznej-šo dobo pa je mišljen velikopotezen projekt zgraditve transverzalne ceste od Sv. Areha po grebenu Pohorja v smeri proti Slovenjemu Gradcu. Ha občni zbor „Privredne zadruge" so prišli en član, en odbornik in en inkasant Maribor, 27. avgusta. Za danes dopoldne je bil napovedan občni zbor Prevredne zadruge, ki jo je svoječasno ustanovil sloviti naš mariborski >zadrugar« in »ravnatelj« Rože. Na tem občnem zboru naj bi se v prvi vrsti obravnavalo vprašanje likvidacije zadruge. Kakor znano, je banovina postavila zadrugi komisarja v osebi okrajnega podnačelnika dr. Modrijana ter je odredila, da mora zadruga svoje posle likvidirati. Zanimivo pa je to. da se je že nekaj dni pred občnim zborom v Mariboru govorilo, da ne bo sklepčen, ker se ga ne bo udeležilo dovolj članov. Tudi so že začeli prejemati člani Privredne zadruge iz Zagreba pisma, v katerih se obveščajo, da niso več člani Privredne, temveč že »Zagrebač-ke zadruge«. Prijazno se vabijo, da plačujejo na- Koniskih dirk v Sent. Jemcu ni bilo Ljubljana, 29. avgusta. Prizadevanja pridnega Jahalnega in dirkalnega društva v Šent Jerneju na Dolenjskem žal niso mogla dobiti najlcpšega zaključka in priznanja v prireditvi, ki bi imela biti v nedeljo popoldne. Že v soboto je padal v Št. Jerneju dež in v nedeljo jc dopoldne še nadalje deževalo. Zaradi tega je bila dirkalna steza ne-porabna in je društvo odpovedalo dirke. Zbralo pa se je kljub vsemu mnogo ljudi, prišlo je mnogo gledalcev tudi iz Zagreba, nadalje iz Ljubljane, zlasti pa mnogo Sentjernejčanov in sosedov. »Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik! 75 Pred tovarišico Brodsko je bilo razgrnjeno pismo, katero sem bil poslal osrednjemu odboru stranke. Brodskaja mi je ponudila cigarete in začela: »Tovarišč, iz tega pisma je videti, da nisi zadovoljen. Tu navajaš zelo resne obdolžitve. Zlasti se pritožuješ nad tem, kako so ravnali s tvojo ženo. Zahtevaš, da bi se vrnil v Ameriko. Priznani, da uživaš v ameriški stranki odličen ugled, toda vseeno ne morem razumeti tvojega ravnanja. Ne vidim, zakaj bi bil nezadovoljen in zakaj nas hočeš zapustiti. Saj prav dobro veš, da zate ni prav nikake bodočnosti v Združenih državah. Rada bi, da bi mi vsebino tvojega pisma malo natančneje razložil.« »Zelo rad,« sem ji odgovoril, »a pod pogojem, da mi boš pustila svobodno govoriti. Prišel sem v to državo ves navdušen, da bi pomagal uvajati socializem. Zdaj pa sem do kraja razočaran, zakaj vi ne stavite socializma na noge, marveč uvajate samo nesmiselno uradnjakarstvo.« Zdaj me je Brodskaja ustavila: »Kako pa meniš o ogromnih tovarnah, ki jih postavljamo prav te čase? Ali ni to socializem?« »Nel Vsaj meni se ne zdi. Tovarne izkoriščava država, in sicer zgolj v dobro nekaternikom, Pod pravo so- cialistično vlado imajo delavci pravico do vseh proizvodov svojega dela. Tu pa umirajo od gladu, majhna skupina izbrancev pa si dodeljuje vse dobičke. Pod pravo proletarsko vlado so delavci deležni koristi, če se zveča proizvodnja in če podjetje uspeva. Toda v tej državi je narobe: če se dohodki večajo, se življenjska raven delavca niža bolj in bolj.« Nato sem govoril o stanju svoje žene in pripomnil svoji tovarišici v pogovoru, da ni mogoče, da bi se ženino zdravje zboljšalo v Rusiji, zakaj vse, kar je žena tu videla in doživljala, jo je samo razburjalo in jo delalo bolj in bolj bolno. Poudarjal sem, da bi vrnitev v Združene države bila za naju edina pot, ki bi nama utegnila prinesti srečo. Brodskaja je medeno pripomnila: »Poglej, tovarišč Smith, zdiš se mi izobražen in olikan človek. Si izboren mehanik. V tovarni imaš poseben položaj kot inženir. Nikar mi ne skušaj dopovedovati, da bi dobival prav tako 'jjlačo, kakor jo dobivaš zdaj, če bi bil čisto navaden, neveden, zabit kmet, ki je zrasel med živino in med prašiči in je pravkar prišel iz svoje rojstne vasi? Ali bi dopustil, da bi ti zaostali ljudje zaslužili prav toliko kakor inteligentni delavci? Ali hočeš, da bi mi živeli prav tako, kakor žive oni? Ka- ko moreš take misli sploh utemeljevati?« Odgovarjal sem ji ostro. Za njeno preobčutljivo laskanje sem bil nedostopen, globoko pa ■ me je razburjalo njeno zaničevanje do ubogih ljudi. Dejal sem ji: »Da se razumeva. Nočem, da bi katerikoli proletarec imel nižjo življenjsko raven in slabše življenjske pogoje, kakor pa jih imam jaz. Nočem živeti slabše od tebe. Nočem, da bi ti živela slabše kakor pa častniki GPU. In ti nič slabše kakor uradniki iz Kremlja. To je vse!« Brodskaja je majala z glavo, kar je bilo znamenje, da močno obsoja mojo bojevitost. Rekla je: »Tako fantastičnih zamisli ne bo tu nikdar mogoče uresničiti. Tovarišč Stalin je na zadnji splošni seji stranke sam dejal, da je popolna enakost celo pod socialistično vlado samo utvara. Medtem ko socializem uvajamo, mora vsakdo izmed nas biti plačan po svoji sposobnosti in po svoji spretnosti. Ko bo socializem uveden, no potem bomo tako daleč, da bo vsak lahko dobil, kar potrebuje. Toda celo tedaj bodo nekateri ljudje zaslužili več, drugi pa pa manj.« Odgovarjal sem ji: »Jaz nisem socializma gledal nikdar s takega stališča. Niti za trenutek nočem imeti v mislih uvedbo takega reda. Jaz sem njegov izraziti sovražnik. To je slabši kakor kapitalizem. Vse svoje življenje sem se bojeval za socializem, ki je popolnoma druge vrste kakor pa vaš socializem, po katerem bodo vsi proletarci srečni in bodo uživali vse sadove svojega dela. Kako moraš braniti red, v katerem kmet poseje žito, nima pa za to nič drugega plačila, kakor da lahko umre od gladu, ker ne dobi niti koščka kruha? Kako moreš opravičevati vlado, pod katero mora delavec pobirati cunje po tovarnah in ostanke blaga, če se hoče obleči, uradniki pa so vedno čudovito oblečeni? Vidiš, da je potemtakem najbolje, kar mi moreš storiti, da mi dovoliš vrnitev v Združene države.« »Zaradi tega, tovarišč, ne boš od-odhajal. Tu živiš zelo dobro. Posvetili ti bomo vso pozornost, toda nikdar ti ne bomo dovolili, da bi našo državo zapustil. Ti si dober komunist in vnet bojevnik. Potrebujemo te. Če ne odobravaš tega, kar delamo, no, potem ti ne ostane drugega, kakor da svoje mišljenje braniš.« Spet sem ji odgovoril : »Saj vendar veš, tovarišica Brodskaja, da je V6e, kar mi zdaj predlagaš, nemogoče in da v Sovjetski Rusiji vse, ki nasprotujejo vladi, lepo postre-le. To ni niti za las podobno temu, kar se godi v Ameriki, kjer ima komunistična stranka vse možnosti, da se bojuje odkrito, kjer vlada svoboda besede, zborovanja in svoboda tiska. Prav tako dobro kakor jaz, veš tudi ti, da vsako obsojanje Stalinove politike ali nasprotovanje tej politiki pomeni zanesljivo smrt. Tu mi je nemogoče živeti. Kar pa zadeva socializem, verujem, da ga bomo dosti prej uredili v Združenih državah kakor pa v Sovjetski Rusiji.« »Ponavljam ti še enkrat, da ti ne bomo pustili iti«, je vztrajala stara ženska. »In pa, kaj bo s teboj tam na stare dni?« »Briga me, samo da bom živel v prostosti.« prej članarino in druge prispevke. Današnji obni zbor je bil sklican za 15 v gostilno »Dalmacija* na Meljski cesti. Ob napovedani uri pa so se zbrali samo komisar dr. Modrijan, zastopnik polici jske oblasti vodja kriminalnega odi. delka višji nadzornik Cajnko in en novinar Za njimi je prišel še en član in potem so ^zborovalci« . Čakali, da je prišel še član odbora Gregorc iz Ptuja, za njim pa je prispel še eu inkasant zadruge. Ker pa se občni zbor s samo tremi člani res ni mogel vrišiti, bo sedaj prihodnji občni zbor čez 14 dni, 10. septembra, ob 15 v prostorih gostilne Dalmaoija. Občni zbor pa bo sklepčen pri vsakem številu članstva, članstvo je zelo radovedno, če bo prišel na ta občni zbor tudi g. Rože. Spet dve žrtvi Drave? Maribor, 28. avg Danes je prišla vsa obupana na policijsko stražnico tkalka Terezija Rezman, stanujoča na Koroški c. 41 ter prijavila, da se je njen 19-letni sin Josip podal v soboto popoldan v Kaferjevo kopališče kopat ter se še do danes ni vrnil do- dov. Sumu, da se mu je kaj pripetilo, posebno še iz razloga, ker se je v njegova obleka našla v kabini imenovanega kopališča. Naknadno je še izvedela, da se jo njen sin v družbi 18 letnega brezposelnega natakarja Artura Jana, stanujočega v Koroški cesti 81 peljal s sandolinom po Dravi proti Molju. Ker se tudi Jan ni vrnil k svojcem a razen tega je tudi bila najdena njegova obleka v kabini omenjenega kopališča se sumi, da sta oba mlada športnika postala žrtev Drave. Najbrže sla pri Št. Petru, kjer je Drava zelo deroča zašla v vrtince, kjer se je čolniček prevrnil, oba mladeniča pa našla v hladnih valovih nepričakovano smrt. čolniček je modro pobarvan. Zadnjič so videli oba mladeniča v bližini broda v Melju. Njeni trupli še niso našli. Razprava proti strahovalcem s Ptujskega polila Maribor, 27. avgusta. V petkovem »Slovenskem domuc smo obžirno poročali o razbojstvih in tatvinah, e katerimi je strahovala sedemčlanska rokovnjaška tolpa občino Oeluševce in okoliške kraje na Ptujskem polju od leta 1929 do letošnje pomladi. Orožniki so jim v preiskavi dokazali 90 tatvin; ukradli so nad 800 kokoši, 7 svinj, nad 1000 litrov vina in 200 litrov žgganja. Gotovo pa eo izvrSili še veliko večje število teh pregreh, samo da jih ne prizuavajo, ker jim ni mogoče dokazati. Danajšnja razprava proti razbojnikom je bila zelo razgibana in živahua. Tajili so vsi, kar so le mogli. Sodišče je zaslišalo celo v reto prič — po večini oškodovanih posestnikov. Razprava je trajala od 9—14, potem pa je bila prekinjena. Sodišče bo izreklo sodbo v ponedeljek ob 12. uri. Dela na ieležniškl postali v Radgoni Gornja Radgona 29. avg . yPe!a ua železniški postaji v Gornji Radgoni živahno napredujejo. Delavska sekcija zaposluje stalno nad 60 delavcev. Dokončujejo se nasipi za nove tire in polagajo temelji za postajno poslopje. Veliko postajno poslopje in pa skladišče bo dograjeno do zime in bo po sedanjih računih stalo nad 800.000 din. Taiko bo Gor. Radgona, ki je eden -najprometnejših obmejnih krajev v Sloveniji, največji in najmodernejši kolodvor. Od tu in tam Bolnega zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stspinea je v soboto obiskal v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič ter mu izrazil svojo željo, da bi čimprej ozdravel. To priliko je minister Cvetkovič porabil tudi v ta namen, da si je ogledal to bolnišnico ter se seznanil z razmerami, ki vladajo v njej. Oglasil se je takoj po svojem prihodu v Zagreb tudi na banski upravi, nato pa v prostorih Jugoslovanske delavske zveze, kjer ga je pozdravilo nekaj delavskih voditeljev' in delavcev. Tu je bila nekoliko pozneje tudi konferenca Jugorasa, na kateri je minister Cvetkovič dal nekaj navodil o ustanovitvi Pokojninskega zavoda za nameščence v Savski banovini. Izjavil je tudi. da bo v najkrajšem času ustanovljen Pokojninski fond. Nato se je odpeljal v prostore SUŽOR-ja, kjer je med drugim sprejel tudi znanega industrialca Miloša Tesliča iz Siska. Zvečer je na konferenci JRZ dal navzočnim nekaj pojasnil o delu sedanje vlade. Naši novi trije ministri in sicer vojni minister general Miljutin Nedič, trgovinski minister inž. Nikola Kabalin in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Buič, so prisegli v soboto. Pri prisegi vojnega ministra generala Nediča sta bila navzočna minisirski predsednik dr. Milan Stoja-dinovič in dvorni protorej Mihajlo Popovič, pri prisegi ostalih dveh novih ministrov pa predsednik vlade dr. Stojadinovič in dekan dr. Matija Pjetlica. Takoj po prisegi so vsi trije ministri prevzeli svoje posle, v katere so jih uvedli prejšnji ministri teh resorov. 250 delavcev in delavk bolgarske delavske zver' je včeraj sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki jih vodijo predsednik kooperativnega gibanja Stevan Hadžijev, generalni tajnik Gcorgij Bečev, strokovni tajnik Djoko Dikisinijev in nekateri drugi. Sprejema sc je udeležil tugi glavni odbor Jugorasa na čelu s predsednikom dr. Djordjem Pejičem in velikim številom delavstva, včlanjenega v Jugorasu. Bolgarski delavci in delavke so ministra Cvetkoviča viharno pozdravili. Nato je pevsko dreu-štvo Bratstvo zapelo himno Jugorasa, ki so jo navzočni navdušeno sprejeli. Minister Cvetkovič je imel zatem daljši govor, v katerem je pozdravil bolgarske delavce ter jim zaželel dobrodošlico. Poudaril je tudi potrebo po čim tesnejšem in bratskem sodelovanju bolgarskih in jugoslovanskih delavcev. Njegov govor so navzočni sprejeli z vzkliki »Živelo bratstvo!« »Živela sloga!«, »Živela Jugoslavija!« Sinoči je priredil v delavskem domu minister Cvetkovič velik banket bolgarskim gostom. Udeležil se ga je tudi sam. 30. jubilejni Zagrebški zbor se je začel v soboto dopoldne. Svečani otvoritvi so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja, polkovnik Djura Dragičevič, zastopnik namestnika bana načelnik Aranicki, zastopnik vojnega ministra polkovnik Kosta Selestrin, poveljnik armije Jurišič, predsednik zagrebške občine Peicič, češkoslovaški poslanik Lipa, konzularni zbor, zastopniki posameznih veroizpovedi in veliko število drugih uglednih osebnosti. Pozdravni govor je imel predsednik zagrebškega zbora Erber, nakar je prosil zastopnika trgovinskega ministra in zastopnika bana Aranickega, da otvori jubilejni 30. zagrebški zbor. Ob 12 je bil svečano odprt češkoslovaški paviljon na tem zboru. Na Sušak se je v soboto pripeljal z ladjo »Petka« romunski zunanji minister Petresco Comnen s soprogo, hčerko in ostalim spremstvom. Skupno s Comnenom je prispel na Sušak tudi jugoslovanski poslanik v Bukarešti Jovan Dučič. Ministra Comnena in njegovo spremstvo so v pristanišču sprejeli in pozdravili zastopniki krajevnih oblasti. Gostje so se zatem z avtomobili, ki so jim bili stavljeni na razpolago, odpeljali na Trsat, kjer so si ogledali zgodovinske znamenitosti, nakar je bilo njim na čast prirejena čajanka v hotelu Jadran. Ob 5.30 je Petresco Comnen s spremstvom zapustil Sušak in odpotoval naravnost v Bukarešto, jugoslovanski poslanik Jovan Dučič pa v Dubrovnik. Sobotni »Berlincr Tageblatt« pa piše, da se bo romunski zunanji minister podal s Sušaka v Renetke, kjer da je določen njegov sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Jahalnega turnirja v Achenu v Nemčiji so se med 17 narodi udeležili tudi Jugoslovani. Tekmovalo je vsega skupaj okoli 600 konj. Tekme so se imenovale »Boj narodov« in jih je gledalo okoli 30.000 ljudi, med njimi tudi najvišji nemški državni funkcionarji. Jugoslovansko točko — jahalno kvadriljo — so izvajali jahači državne šole iz Kutjeva na 16 belih lipicanskih žrebetih. Dosegli so odličen uspeh in želi splošno odobravanje vseh gledalcev. Dalje je naše zastopstvo tekmovalo tudi pri vožnji z dvovprego in je zmagal naš zastopnik Milivoje Sekulič, upravnik postaje v Kuljevu, Na drugem mestu je bil major Stein iz konjeniške šole v Hannovru, na tretjem mestu Aachenčan Arnold De-dan, na četrtem mestu pa madžarski polkovnik Sandt-ner. Pri vožnji s štirivprego je prvi prispel na cilj Milivoj Sekulič, drugi pa Sandtner. Pri peterovpregi je prispel Milivoje Sekulič. Nemški list »Westdcutscher Beobachter« prinaša v svoji številki z dne 22. avgusta poročilo o tej jahalni prireditvi, kjer je 15.000 gledalcev izreklo na koncu jahačem in jahalkam 17 narodov svoje iskreno občudovanje. Ista številka prinaša veliko sliko peterovprege naših lipicanskih žrebet in podrobno poročilo o gori navedenih uspehih naše reprezentance. Načrt uredbe o sodnih zdravnikih je izdalo ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje. Uredba določa uvedbo posebnih sodnih zdravnikov za področje enega ali več sodišč. Da se bodo zdravniki čim bolje pripravili za to službo, sc uvedejo enoletni tečaji v Belgradu in Zagrebu. Predavanja na teh tečajih bodo sestajala iz praktičnega dela iz celotne sodne medicine in iz teoretskih predavanj. Po končanem tečaju bodo kandidati delali ustne in pismene skušnje, teoretske in praktične pred posebno komisijo v Belgradu. Kandidati za sodne zdravnike so izključno okrajni zdravstveni referenti, ki jih bo po natečaju izbralo ministrstvo za socialno politiko. Diplomirani sodni zdravniki se bodo poleg rednih upravnih in higienskih zadev bavili samo s sodno-medicinskim poslom na svojem področju, ne bodo pa smeli opravljati zasebne prakse in tudi ne bodo mogli imeti postranske službe, vendar bodo za to dobili posebno doklado. Namen uredbe o sodnih zdravnikih je zboljšanje celotne službe v sodni medicini, ki naj bi jo zdravniki vršili s kar največjo strokovno izobrazbo. Na belgrajskem jesenskem velesejmu bo prvič letos zastopana tudi Francija z razstavo vzorcev. Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko videli zbrano najnovejšo francosko literaturo, turistične brošure, reklamne knjige in slike, v drugem oddelku bodo prikazovali vseh vrst francoske cigarete in tobak, francosko umetnost, skulpture, umetniško steklo, umetno vezavo knjig. Dalje bo tu tudi nekaka letalska razstava, železničarska razstava, oddelek za kolonije, v katerem bodo Francozi razstavili riž, rum, vanilijo, razno južno sadje, kavčuk, kavo, kakao in sploli vse, kar Francija dobiva iz svoji hkolonij. V posebnem oddelku bodo razstavljeni vsi proizvodi, ki jih Francija dobiva Jugoslavije. Za ozadje pa bo služila velika karta, iz katere bo razvidno, koliko je Francija Prispevala k napredku Jugoslavij«. „Barje bo v nekaj To Je pokesala tudi sadjarske Že spomladi so sklenili člani Sadjarskega in vrtnarskega društva, da za jesen prirede razstavo. Vsak posameznik je z vso vestnostjo in strokovnim znanjem gojil to ali ono vrsto vrtnarskih, kakor tudi poljskih pridelkov. Pred tednom dni si je ocenjevalna komisija, v kateri so bili banski inšpektor inž. Kafol, ravnatelj mestne vrtnarije Lap, agronom mestne občine ljubljanske inž. Levstik, v spremstvu predsednika barjanske podružnice g. Zajca in podpredsednika g. Jevca ogledala pri posameznih članih pridelke ter jih ocenila. Komisija je pri oceni pazila na vrsto semena, na to, kakšna je zemlja, obdelava oziroma gojitev, ter na kakovost pridelka. Člani so včeraj razstavili v šoli na Barju svoje pridelke. Ob 10.15 je predsednik razstavnega od-’ bora g. Novak Jakob odprl razstavo. Navzoči so bili: banski inšpektor Kafol, mestni svetnik Jarc, ravnatelj Lap, inž. Levstik, upravitelj šole Grčar, ves odbor s predsednikom Zajcem na čelu ter mnogo sadjarjev in vrtnarjev z Barja in bližnje okolice. Takoj po otvoritvi je komisija ocenila ponovno pridelke. Ocene so takele: Izjava Kr. banska uprava je o kritičnem stanju Narodnega gledališča v Ljubljani odredila zasliševanje gledališkega osebja. Zaradi pravilnega in nedvoumnega presojanja položaja ugotavljamo, rla se pritožbe v časopisju niso nanašale izključno na dramsko gledališče, temveč na celotne razmere v Narodnem gledališču sploh. V interesu zaslišavanja opuščamo za zdaj objavljanje vseh napovedanih in dolžnih odgovorov. Nase narodno gospodarstvo v juliju Ljubljana, 29. avg. Celokupni letni prirast vseli zavarovancev OUZD-a je znašal v juliju 1938 + 3042 oseb ali +3.02%. Predvsem je napredovala zaposlenost v sledečih industrijah: v tekstilni industriji za +612 del. ali +3.80%, v industriji za predelavo lesa za +439 del. ali +11.24%, v gozdno-žagarski industriji za +364 del. ali +4.52%, v gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela!) za +3o5 del. ali +10.98% itd. — Pomembnejši ko-njunkturni padec zaposlenosti izkazujejo le gradnje nad zemljo (stavbbarstvo!) in sicer za —434 delavcev ali —4.73%. V sezijskem pogledu je napredovalo celokupno članstvo OUZD-a le za +318 delavcev ali +0.31%. V prvi vrsti se je izboljšala zaposlenost pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb za +429 del. ali +13.58%, v gostilnah, kavarnah, krčmah itd. (tujski promet!) za +416 del. ali +11.94% itd. Pomembnejši sezijski padec zaposlenosti izkazujeta: gozdno-žagarska industrija —597 delavcev ali —6.62% in oblačilna industrija —231 delavcev ali -4.27%. Tudi v Ljubljani j< Ljubljana, 29. avgusta. Tako vsestransko izenačenega in povsod tudi povprek približno enako močnega plavalnega kluba kot je zdaj aušaška Viktorija, leto« v Jugoslaviji ni. Po vsem, kar je v letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal pokazala, zasluži, da si na koncu osvoji prvenstvo v tej borbi. Včeraj je bila komarjeva nedelja, ampak presneto klavrna. Dež je pokvaril Šiškarjem ta njihov najbolj domač praznik — lahko rečemo — « kar nesramno hudobnostjo. »Brodolomci« «o ce s senčnatih vrtov umaknili v notranjščino »gostinj-skih obratov« ter «i zdravili slabo voljo z večjimi ali manjšimi dozami Bakhovega nektarja. — Kronika molči, koliko bobov in flancatov je izginilo z miz in koliko litrov rdeče, bele ter črne pijače so oštirji danes zjutraj manj našli po sodih v kleti. Brez dvoma so tarnali, ne le zato, ker ta stan itak vselej tarna, temveč prav po pravici, saj jih je bil dež tokrat v resnici ogoljufal za kavalirske goste in seveda — težke dinarje. Tudi prireditelji dvoboja med Viktorijo in Ilirijo so »jadikovali«: vsega skupaj je šlo mimo blagajne komaj pičlih 400 ljudi — najvnetejših opazovalcev športne misli v praksi. V rdečih dresih so se med dežjem stiskali pod kabinski »kap« Sušačani, prisotni »u riječi 1 slici«, vendar v prvem manj »razločni« kakor lani. Malo jih je zeblo, sinove in hčeTe žarnej-šega, po galebih preletavanega neba in po ne-destilirani vodi znanega morja. (Upamo, da nam ne bodo stopili na kurje oko, če jih malo, tu pa tam — prilike so tako redke — podražimo! Sicer so pa že tako imenovani »starodavnih!« dejali, da beseda ni konj!) V zraku je seveda spet »visel« tradicionalni — za take prilike — vonj po kafri. Postavni fantje 60 ti Viktorijci, Ljudem (najsplošno se pod »ljudje« povaod na svetu razumeva moški spol) pa so bile nadvse všeč Sušačanke. Sama mladina, čedna in spretna! Nič čudnega, če sc je okrog teh mladih morskih deklic nabira) uslužni moški svet, ki je poskušal z ljubeznivim »intervju-vanjem«« dobiti kredit. Sicer so tudi Ilirke na mestu (saj veste, da je že povodni mož pravil, da «o Ljubljančanke od nekdaj slovele, pardon, slavisti mi bodo navili uro — Prešeren je postavil to konstatacijo!) — toda te so našim vsak dan pred očmi, Sušak pa ne! * Pod veliko »omrevo« so sc okrog zapisnikarja zbirali sodniki in časnikarji. Pripovedovali so »čase«, računali, strahovi črnih umetnikov pa so zapisovali s hlastno naglico to, kar so bili drugi »pogruntali«. Včasih jo je odkod pridrobil še možak, ki ga je zanimalo, »če je plaval kaj boljše kot zadnjič«. Za neizogibno zlo so skrbeli »slučajni znanci«, ki na vsem svetu kakor neiztrebljiv plevel ekrbe za to, da imajo zaposleni ljudje pri delu čim manj prostora. V pisanem živžavu plavalcev, sodnikov, časnikarjev, »e.učajnikov« ter »ožjih znancev« itd. si ujel med goščo slovenskih besed »džbunje« s hrvaških ter zasačil tu pa tam tudi kakšnega nemškega ali laškega »jurčka«. Priznati moramo, da sc je vedenje Viktorijine ekipe od lanskega leta v izdatni meri prilagodilo bontonu. Tudi g. Blažine je bilo mnogo manj čuti. (Pri tem se spomnimo prilike o zrnu, ki je padlo na rodovitno zemljo.) * Wilfa« je sicer dokazal, naj se tisti, ki so ga že hoteli vpisati v seznam kronskih — pardon, plavalnih upokojencev, tekli pred 6amimi seboj. Njegov slog v prostem in Cererjev v prsnem plavanju sta edinstvena; ni dvoma, da sta ta dva naša plavalca najživahnejši osebnosti v jugoslovanskem plavalnem športu. Ccrer je danes po- letih en sam vrt" in vrtnarska razstava na Barju Odlično: 1. Grčar Tit, šola na Barju, 2. Zajc Anton, Jurčkova pot. Prav dobro: 1. Jcvc Kratic, Črna vas, 2. Dolinar Marija, Jurčkova pol. Dobro: 1. Virant Ludvik, Ižanska cesta, 2. Škafar Feliks, Črna vas, 3. Javornik Fran, Jurčkova pot, 4. Zadnikar Jože, Crua vas, 5. Jankovič Martin, Črna vas, 6. Kupic Feliks, Peruzzijeva cesta, 7. Vidmar Anton, Crua vas. Po razglasitvi ocen je inž. Kafol čestital barjanskim sadjarjem in vrtnarjem k tako visokemu napredku v tej panogi kmetijstva ter jim obljubil, da bo banska uprava Se intenzivnejše podpirala sadjarstvo in vrtnarstvo. Razstava sama je pokazala, s kako hitrostjo se barjansko vrtnarstvo in sadjarstvo izpopolnjuje, tako da sc bo kaj kmalu uresničil izrek pokojnega šolskega upravitelja, sadjarskega in vrtnarskega strokovnjaka g. Crnagoja: »Barje bo v nekaj letih en sam vrt.* Pri tej priliki iskreno čestitamo podružnici SVD, fki je v teh treh letih toliko napredovala in postavna vrtnarstvo kakor tudi sadjarstvo že na tako višino. Nove telefonske številke Ljubljana, 29. avgusta. V prostorih ljubljanske glavne pošte so zadnji čas velike predelave. 2e dalj časa je časopisje opozarjalo na velik promet, ki ga naša glavna pošta komaj zmaguje. Vzrok težkočam, ki jih mora preživljati naša pošta, leži v tesnih zastarelih prostorih in pa v premalem poštnem osebju. Že nekaj dni se mude v poštnih prostorih inženirji mesta in banske uprave, ki pripravljajo načrte za povečanje poštnega poeLopja. Kolikor je doslej znano, bo poštno poslopje povečano za poldrugo nadstropje, zato pa je potrebno pripraviti in predložiti banski upravi uatančen proračun stroškov prezidavanja do najkasneje 15. septembra. Na novo so zdaj urejene ure na pošti glede poštnega prometa; blagajna, ki je bila nameščena v prvem nadstropju, pa si je morala poiskati zasilno mesto v pritličju. Velika pridobitev glavne pošte pa je brez dvoma povečava telefonske avtomatske centrale, o ka- * teri smo že poročali. Občinstvo zlasti zanima, kako bo urejeno glede novih prostih telefonskih številk. Okoli 1000 telefonski številk je bilo zdaj prostih, vendar pa ni bilo na razpolago vodov, da bi to telefonske številke novim naročnikom pošta priključila. Te dni pa je glavna pošta dobila iz Bel-grada na razpolago kable, ki jih bo v začetku septembra po sporazumu s cestnim odborom mestne občine začela polagati po ljubljanskih ulicah. Tako bo z novimi telefonskimi številkami usjreženo mnogim, ki so do zdaj potrebovali telefon, pa ga niso mogli imeti. Opozoriti pa moramo, da s povečavo avtomatske telefonske centrale še davno ni ustreženo vsem potrebam. Kmalu se bo namreč izkazalo, da je nova avomatska telefonska centrala premajhna in bo potrebno ponovno misliti pa njeno povečanje. zmagala Viktorija skrbel za živčno »drežajbo«: do kraja se je »mulil«, tako da so ljudje že začenjali misliti na njegov prvi poraz. Pa nel Fant je planil prav na koncu in odkazal drugo mesto rivalu, Ziherl je kakor stolp prerezal po znanju Sušač&na, Pribovšek pa kakor gasilska lestev; »huda« primera, nerodna in ne preveč poetična, pove pa razmerje razločno. Le naše »punčke« zadnja leta kar ne morejo priti do prave sape; zdaj so že malo boljše dovolj pa še ne. Če bi Ilirija imela sušaško damsko plavalno ekipo, potem bi ne imela več skrbi... Tekmovanje je dalo več državnih rekordov. Podrobnega rezultata tega dvoboja v vsej obšir-nosti ne bomo konceptirali, gotovo ste jih že brali v »dopoldnevnikih«, ki izhajajo že ponoči. Navedli bomo le »suhe« številke, ki včasih tudi veliko povedo. 400 m prosto (gospodje): 1. Defilipis (V) 5,15,9 nov rekord), 2. Štrucelj (V) 5,37, 3. Škapin (I), 4. Hudnik (I). 100 m hrbtno (dame); 1, Smolik (V) 1,24,4 (boljše kot rekord), 2. Fine (I) 1,32,9, 3. Wimmer (V), 4. Bradač (I). Smolikova ni naša državljanka. 200 m prsno (gospodje); 1. Cerer (1) 3,04, 2. Giikinič (V) 3,04,8, 3. Hribar (I), 4. Kohn (V). 100 m prosto (dame); 1. Krmpotič (V) 1,15,5 (nov ju go sl. rekord), 2. Smolik (V) 1,17,6, 3 Keržan (I), 4. Fine (I). 100 m prosto (gospodje); 1. Wilfan (I) 1,61,6, 2. Štoker (V) 1,03,8, 3. Mini (V), 4. Cerer (1). 100 m prsno (dame); 1. Werner (I) 1,35,2, 2. Beršič (V) 1,37,4, 3. Martin (I), 4. Wimmer (V). Juniorji (izven programa) 100 m prosto; 1. Hudnik 1,13,8. 100 m hrbtno (gospodje); 1. ing. Marčeta (V) 1,17,1, 2. Shell (I) 1,18,8, 3. Nagovetič (V), 4, Pe-stevšek (I). Skoki s 8 metrske deske (obvezni in poljubni); 1. Ziherl (I) 57,46 točk, 2. Pribovšek 43.77 točk, 3. Strcaj (V). Sušačan je bil res šibak. Štafeta 4 X 50 m prosto (dame); 1. Viktorija 2,19,3, 2. Ilirija (Keržan Binder, Bradač, Fine) v času 2,26. Štafeta 4 X 200 m (gospodje); 1. Viktorija v času 9,46,5, 2. Ilirija 10,19,6. .... S tem je bil plavalni del sporeda zaključen. Viktorija je dobila 63 točk, Ilirija p« 46. Vikto-rija je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v letošnjem tekmovanju. V waterpolu eo Viktorijci premagali Ilirce z visokim rezultatom 6; 1. Ilirski plavalci niso v treningu, za kar je iskati vzroka v nedavnem sporu z upravo; ves ta čas plavalci menda niso trenirali; to se je prav močno občutilo na včerajšnji prireditvi. Trije težki porazi Jugoslovanski nogomet je včeraj utrpel na treh frontah tri težke poraze. Jugoslovansko nogometno zastopstvo je v Zagrebu izgubilo proti Čelioslovakom, Befgrad proti Pragi v Belgradu in Zagreb v Pragi proti Pragi. Najboljše so se relativno odrezali Zagrebčani v Pragi, ki so na tujem igrišču izgubili samo z enim golom razlike. Celo premoženje stane drugje tako pohištvo, kakršno'dobite na pohištveni razstavi na Ljubljanskem velesejmu že po zmogljivi ceni. Od 1. do 12. septembra, ko bomo imeli jesenski velesejem v Ljubljani, se sami lahko prepričate o tem. Najsolidnejši mizarji z vseh delov dravske banovine so si rezervirali okrog 1500mJ prostora, kjer bodo razstavili svoje izdelke, ki predstavljajo višek stanovanjske kulture. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer* I sko stanje temperatur« v C' C > — K T * > ’/ C C ►L* _ CZ — C' Veter Ismei. IrtkoM) Pada- vine . s —t —> «0 ’«? C a. S S C1 a u > Ljubljana (552 17-b 14-5 92 10 0 75-8 dež Maribor 754-7 21-6 12 0 90 10 0 5* dež Zagreb 7607 22'0 11-0 95 10 ENE, 220 dež Belgrad 759-6 30T 14-1 95 2 sw, — — Sarajevo 76J-8 220 130 95 10 0 0-3 dež Vis 76P1 23-0 lo-o 60 4 E, — — Split 758-7 29 0 18-b »0 2 NE, — — Kumbor 7580 290 19-6 50 5 0 — — Rab 758-7 24 0 19-0 55 4 0 — — Duorovmi 757-0 20-0 19-0 50 0 SE, — — Vremenska napoved: Nestalno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bila do 7.30 srednje gosta, nato pa redka megla do 9.45. Ko se je megla dvignila, je bilo oblačno vse do 14.30. Ob tem času se je pričelo polagoma jasniti, vendar pa je prevladovalo oblačno vreme ves popoldan. Po 21 se je zjasnilo, po polnoči pa zopet pooblačilo. Deževati je pričelo ob 1.50 in je deževalo do 3.10, nato pa od 5 dalje precej močno. Do 7 jo padlo 9.8 mm dežja. Najvišja toplota zraka je znašala 20.4 stopinje Celzija. Včeraj, v nedeljo, je deževalo iz noči neprestano do 17,10, ostali čas je bilo oblačno, le med 18 in 19 se je nekoliko zjasnilo. Ponoči od 2.55 do 5.30 je deževalo. NajniŽja temperatura zraka je znašala 14.6 stopinje Celzija. Koledar Danes, ponedeljek, 29. avgusta: Obglavljenje Janeza Krstniku. Torek, 30. avgusta: Roza Limanska. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 3; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4: mr. Bohince, Rimska cesta. Uprava policije v Ljubljani razpisuje za ta-košnjo dobavo 2500 litrov mešanega bencina, fran-ko garaže v bivši šentpetrski vojašnici. Tozadevne ponudbe, kolkovane s kolkom 10 din, je oddati do 30. avgusta pri upravi policije, Šubičeva ulica 5, III. nadstropje, desno. Slavni francoski pevec Andro Bourdino, ki je gostoval v naši operi v glavni tenorski pur-tiji Masseuctove opere Manon, jc gotovo še vsem posetnikom takratne predstave v najboljšem spominu. V septembru t. I. bo slavni umetnik na poti skozi Jugoslavijo, in upravi se je posrečilo, pridobiti gu za enkratni nastop v operi Manon. Njegovo gostovanje bo dne 10. ali 14. septembra. Tokrat nastopi z njim tudi njegova soproga, soprarfistka Lllen Dosia', ki poje glavno žensko vlogo. Podrobnosti javimo. Opozarjamo pa ob tej priliki tudi na gostovanje gospe Zinke Kunc-Milanove, ki bo v naši operi v soboto, dne 3. septembra. Pela bo naslovno partijo v operi Gioconda. Slovenska scena mladih proslavi kraljev rojstni dan za Bežigradom in sicer z akademijo v dvorani bežigrajske narodne šole dne 4. sept. ob 20.30. Vpisovanj« v mariborske šole Vpisovanje in začetek pouka na državni nepopolni mešani realni gimnaziji v Mariboru, Razlagova ulica 20. Vpisovanje na tem zavodu bo za II., III. in IV. razred dne 2. septembra od 8—11, za I. razred pa dne 3. septembra. Ravnateljstvo opozarja starše, oziroma njihove namestnike, da ne zamenjajo datumov, ki so določeni za to šolsko delo na državni realni (stari) gimnaziji. Otvoritvena služba božja bo dne 9. septembra; čas in kraj bodo učenci izvedeli pri vpisovanju; začetek rednega pouka bo dne 10. septembra. — Oni učenci, ki želijo imeti to ali ono učno knjigo na posodo, naj napišejo na četrtinko pole: zgoraj svoje ime in razred, niže spodaj naslov učne knjige; tako izpolnjen list naj že pri vpisu izročijo svojim razrednikom. — Ravnateljstvo. »Dekliški vzgojni dom« pri šolskih sestrah v Mariboru sprejema dekleta, ki si žele pridobiti splošno izobrazbo, naučiti se tujih jezikov (nem-ščinš, francoščine) ter 6e izveibati v gospodinjstvu in ročnih delih. Uče se tudi glasbe in slikanja. Sprejemajo se dekleta od 14. leta dalje, ki so dovršile nižjo srednjo ali pa meščinsko šolo. Izjeme so dopustne. Začetek kot v srednjih šolah. Točna pojasnila daje zavod šolskih sester v Mariboru. Letoinil Jesenski velesejem Jadralna letala bodo poleg motornih letal razstavljena na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra. Razstavljeni bodo trije jadralni aparati, eden šolski, dva sta pa visoko sposobna. Šolski aparat je, kakor običajno, zgrajen bolj primitivno in sicer zato, da so omogočena hitra popravila, če se letalo pri šolanju kaj polomi. Tudi izdelava takega šolskega letala je cenejša kakor pri visokosposobnih jadralih. Trup je kar najbolj enostaven, krila pa so pritrjena na ta trup z okovi in žicami, ki preidejo na koncu v gumast trak. Pri trdih pristankih omili ta gumi prehud sunek. Višinsko in smerno krmilo je tudi zelo enostavno ter ga je mogoče v primeru okvare hitro popraviti. Konstrukcija jadral visokih sposobnosti je pa seveda bolj komplicirana. Drugo jadralo, ki bo razstavljeno, aparat »Grunau Baby II«, ki je posebno primerno kot vadniško letalo za vi-sokosposobno letenje. Ta aparat je bil izdelan v Ljubljani v delavnici jadralne skupine Pionir in je prestal že več uspešnih letov. Na tem aparatu je bil dosežen jugoslovanski časovni rekord z našim priznanim jadralnim letalcem in učiteljem letenja na Blokah, g. Raznožnikom Stankom, in sicer leta 1936. Ostal je v zraku 10 ur 47 minut in to brez motorja. S tem aparatom pa je bil dosežen še drug uspeh: največja višina za Jugoslavijo. Žal ta uspeh ni uradno priznan, ker pilot tedaf ni vzel s seboj barografa, to jo priprave, ki avtomatično piše doseženo višino. Po višinomeru pa je dosegel višino čez 8000 m nad startno točko. Ta aparat je zgrajen že bolj komplicirano kakor zgoraj omenjeno šolsko letalo. Ima oglat presek, krila so podprta z dvema opornicama, dolžina kril znaša po 6 m, tako da meri vsa razpelina 12 m. Z letalom se morejo Izvajati tudi akrobacije, ki smo jih že večkrat mogli občudovati nad našo belo Ljubljano. Tretje jadralno letalo je tip ROhn-Bussard«. Tudi to letalo so zgradili v delavnici skupine Pionir naši študentje v svojem navdušenju za letalstvo. Ni pa še čisto dovršeno, treba je še lakirati les in prevleči s platnom. Aparat' ima mnogo finejšo linijo od gornjih dveh in je tudi aerodinamično mnogo boljše od »Grunau Babyu-\ Trup ima ovalen presek in s tem nudi zraku najmanjši odpor, krila pa so prostonosna. ■V' ■,,,<•! Naročajte in širite Slovenski dom! Hervey Allen: Antonie Adverso, cesarjev pustolovec Kot previden trgovec je stari polagoma iztegoval tudi svoje denarne tipalke. Prepisal je velike vsote na svojega prijatelja Ba-ringa v Angliji in Holandiji in skušal iztirjati starejše dolgove. Del njegove politike je bil v tem, da je svojo čezmorsko trgovino, kolikor jo je bilo v teku, skušal voditi pod imeni nemških trgovskih hiš. Zadnje čase je zdaj pa zdaj najemal tudi kako severno ameriško ladio. Večkrat je bil mister Bonnyfeather mislil tudi že na to, da bi svojo prisego kralju Juriju, katero je bil izrekel samo proti volji in iz praktičnih razlogov, prenesel na velikega vojvoda Franca ter bi dal izobesiti na streho svoje trgovske trdnjave toskansko zastavo. Toda njegovi dolgoletni odnošaji z Angleži so bili znani po vsem mestu in prestop bi bil vsekakor le preveč prozoren. Tudi je bližina angleškega brodovja staremu vedno vlivala novega poguma in tako Je še naprej vsako jutro izobešal na svoji hiši angleško zastavo, »eveda z vedno več pomisliki in skrivno molitvijo, čim bolj so se vojni oblaki krog in krog gostili. Poklical je signora Baldassironija, ki je veljal za najboljšega odvetnika v mestu in je naredil oporoko. Markizu v Španiji je nakazal najemnino za dve leti. Obnovil je vnaprej najemno pogodbo in jo dal overoviti po notarju. Najbolj ga je plašila misel, da bi ga na stare dni utegnili pregnati iz njegovi^ ljubih prostorov v Casu Bonnyfeather. Za vsako ceno je hotel umreti tam, tudi če bi bilo treba podjetje docela zapreti. »Enorog« z zvestim kapitanom Bitternom je moral vedno ostajati blizu za primer, da bi se zgodilo kaj nepričakovanega. Ladja je smela odhajati samo na kratke vožnje ob obali. Antonievo življenje pa se je te čase zdelo vsaj na zunaj podobno mirnemu ribniku, v katerem se zrcalijo živahni, v bistvu nespremenljivi prizori, ki se odigravajo krog in krog. Toda en sam udarec je kar na lepem razoral to gladko površje, kakor da bi bil v vodo padel izpodnebnik. Trajalo je dolgo časa, preden so se valovi po tem silnem viharju zravnali in se spet vrnila v zrcalo stara slika. Izpodnebnik je bil prepir s Toussaintom. Do tega prepira je prišlo tako, da je Antonio nazadnje le premagal svoje obotavljanje in s Toussaintom spregovoril o Fides. Vihar je planil nanju v mali dolini, ko sta nekega popoldne sedela skupaj in zrla dol na razvaline. Bil je vroč dan. Vzela sta bila s seboj steklenico šibkega belega vina in ga popila. Toussaint je dolgo, dolgo govoril o popolni državi, la naj bi obsegala vso Evropo. V bližnji bodočnosti bi se po njegovem moralo v tej državi vsem nad vse božansko goditi, zlasti če bi se človek z oboževano, popolno ženo umaknil v kak kos tega zemeljskega raja. Toussaint je slikal tak vzorni, modrijanski, medeni mesec ob obalah Ženevskega jezera v vseh podrobnostih in z besedami, ki so se nežno, zlato in pesniško lesketale 6kozi zaspano meglo njune skupne popoldanske lenobe in ulitega vina. Nič na svetu, je dejal, ni tako lepega, kakor Ženevsko jezero. Nenadoma pa je pogledal Antonia, ki je sedel z zaprtimi očmi naslonjen na deblo in dejal: »Ali sploh poslušate?« Antonio je dejal: >0 seveda.< Prav res, da se ni zlagal. Slišal je njegovo pripovedovanje poleg cvrketanja kobilic. Pred očmi je imel celo sliko, kako se vozi na čolničku po Toussaintovem lepem jezeru — z Angelo. V Toussain-tovem duhu pa je vstajala slika, kako neka ženska, zgovorna kakor kaka francoska salonska dama, po telesu pa na pogled kakor Fides Paleologos, z njim trga rože na travniku na Ženevskem jezeru. Nad njunima glavama so se dvigale bele gore. Antonio je dejal: >0, seveda, poslušal sem vas. Njune sanje so se razbile. Spogledala sta se in se morala zasmejati. Kdo ve, kako za drug za drugega deveda, kaj je kateri mislil. Toussaint je vprašal: .»In koga bi vzeli vi s seboj?« Bilo je prvič, da je padel docela iz svoje vzgojniške vloge in govoril kakor mož možu. ' ' ‘ ‘ < , , Antoniu je trenutek dolgo bilo na jeziku,da bi dejal:'»Angela«. Toda ni zmogel tega. Toussaint a je očitno zabavalo, ko je fant slonel pred njim v taki zadregi in zardeval. Nenadno pa se je Antonio domislil, da je zdaj ugodna prilika, da bi vprašal Toussainta o Fides. Bilo mu je zelo težko premagati svojo zadržanost. Nazndnje je pa vso zgodbo povedal kar naravnost in brez olepšavanja. V stiski pripovedovanja je med tem upiral oči v tla. Zdaj jih je dvignil k obličju svojega prijatelja. Toda Toussaintov obraz je bil spačen in ves črn od besa. Nenadno se je sklonil naprej in brez opombe vsekal Antonia Okovano P° °braZU- Tudi bHsk bi ne bil ™sel priti bolj nepri* V®S "?ume? ?suplosti in je za trenutek držal roko na Ucu. Potem je Šele začutil silno bolečino nesramnega udarca. ljeMSpremli