MUERSKIGOSPO Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich RM 120 einschl. 9 Rpf Postgebührj im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr III. Jahrgang Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Marburg a. d. Drau, Samstag, 30. Januar 1943 Nr. 5 Nesmrtno junaštvo v razvalinah Stalingraiia Odredi 6. nemške armade se skupno z Rumuni in manjšo skupino Hrvatov boriso do zadnjega proti silni sovražni premoči - Velika zimska bitka divja z nezmanjšano silovitostjo in se razširja na novih področjih - Uspešna obramba s pomočjo letalstva - Potek operacij na vzhodu to v zadnji številki našega lista smo v tedenskem pregledu vojnih dogodkov uvodoma poročali, da so bdi tudi pretekli četrtek pri Stalingradu odbiti po večte-denskih junaških borbah vsi sovjetski nutsirani napadi. Medtem je divjala in še divja ogromna obrambna bitka na vseh edsekih vzhodne fronte z nezmanjšano srditostjo, obenem pa so se poslabšale odporne možnosti junaških sialingrajskih borcev. Operacije na vzhodni fronti so potekale v času med četrtkom (21. januarja) in med 28. januarjem, kakor sledi: Dne 21. januarja so boljševiki nadaljevali svoje silne napade, vendar brez uspeha in z izgubo 52 tankov, »ločni odredi nemškega letalstva so medtem razbijali v valovih sovjetska zbirališča čet in dovoz. V Stalingradu so nemške čete odbijale masirane napade sovjetov, ki so si pr.zadevali prodreti nemško obrambno fronto. V srednjem odseku so bili ie lokalni boji, južno od Ladoškega jezera so Nemci uničili 27 sovjetskih tankov. V času od 11. do 20. januarja je nemška vojska na vzhodu uničila ali zaplenita 801 sovjetskih tankov. Na južnem odseku fronte so nemške čete odbile sovražnika na vsej širini fronte ter ga na mnogih mestih zavrnile v protisunkih. V vzhodnem Kavkazu so se nemške čete po načrtu oddaljile od sovražnika. V Stalingradu so se nemške čete tudi v petek upirale silni premoči v junaških bojih. Kljub junaškemu odpora niso mogle preprečiti sovjetskega vdora % zapadne strani, kar jih je prisililo k umiku za par kilometrov. V velikem lo-rku Dona in v srednjem odseku Dona so se medtem odigravali težki in menjajoči se boji. V soboto so se izjalovili sovražni napadi v zapadnem Kavkazu. Nemške umikal ne operacije v severnem Kavkazu so se razvijale po načrtu. V področju Dona so bili odbiti težki sovjetski napadi v menjajočih se bojih. V protinapadu so Nemci vrgli sovražnika v smeri daleč proti vzhodu. Stalingrajski branilci so nadaljevali svoj odpor proti sovražni premoči. Posrečilo se jim je zaustaviti globok sovjetski prodor v obrambno fronto. Ob tem času so še vedno divjali težki obrambni boji ob srednjem toku Dona in jni-o od Ladoškega jezera. Po poročilu vrhovnega poveljstva, izdanem v nedeljo, je bila zimska b»tka ua vzhodu tudi v nedeljo v polnem teku, in sicer z nezmanjšano silovitostjo. Vsled načrtnega skrajšanja južne fronte, so se borbe prenesle iz severnega Kavkaza v kubansko področje, kjer so se že v soboto izjalovili slabejši napadi sovjetov. V vzhodnem Kavkazu so iiemške «n romunska čete s pomočjo letalstva vrgle sovražnika v njegova izhodišča. Na spodnjem Donu so hitri nemški odredi napadli močnega sovražnika v boku ter ga ob njegovih težkih izgubah vrgli proti vzhodu. Pri Stalingradu se je medtem položaj vsled nadaljnjega sovražnega vdora iz zapadne smeri poostril. Ktjub temu so stalingrajski junaški bran lci dr-žaii obroč, ki se veduo bolj zožuje okrog mesta. Med Douecom in Donom je neka junaška oklopna divizija zavrnila b sni naval sovjetov ter un.čila pri tem 16 tankov. V bitki ob Ladoškem jezeru je bilo opažati bojno valovanje sem ter tja. Fronta je vzdržal^ sovražni pritisk. Novi polki so vrgli sovražnika iz vseh postojank, v katere je vdrl dan poprej. V ponedeljek je sporočilo vrhovno poveljstvo nemške vojeke, da je popustil sovražni pritisk samo na nekaterih mestih južnega odseka fronte, dočim je povsod drugod divjala obrambna bitka z nezmanjšano srditostjo. V zapadnem Kavkazu in v kubanskem področju je silno deževje oviralo operacije. Med Maničem in Donom so nemške čete v protinapadih dosegle zastavljene cdlje. Radi skrajšanja fronte so nemške čete brez sovražnega pritiska, po načrtu, izpraznile mo- O^A KAMPF HABEN WIR. EINST PAS RSICH EKjOßERj UND IM KAMPF WERKEN WIRDES ERHALTEN UND BEWAHREN Adolf Hitler Wochenspruch der NSDAP für die Zeit vom 24. bis SO. Januar 1943 Scherl-Bilderdienst-M. stišče Voroneš. Južno od Voroneša je sovražnik napadel na široki front» vendar so bili odbiti vsi njegovi napad.. Južno od Ladoškega jezera so se /rušili dnevni in nočni napadi sovjetov deloma v trdih bojih od moža do moža. V Stalingradu je 6. nemška armada v junaškem in požrtvovalnem boju ovenčala svoje zastave z nesmrtno slavo. O iredi 20. romunske pehotne divizije in 1. k.u , :ško divizije se borijo skupno z Nemci do •i,'6 i ^ üStfttB t zadnjega ter so tako deležni v polni meri te slave. V torek je bilo sporočeno, da je sovjetski naval ua velike dele v. iodne fronto zopet narasel. N«:mrf«ie a,u._;ile so «zdržale v težkih ouvamumB liapauiii v o sovražne |i0sk-..30 prodora in oDko.ioto-jnle iz nialih, močno zavarovanih spremljav sest ladij s skupno tonažo 28.000 brt. ^ Atlantiku so uničile podmornice kljub ■/.rednim morskim viharjem med Gron-landijo in med ekvatorjem nadaljnjih deset ladij s skupno tonažo 75.000 brt. S tem je sovražnik izgubil zopet 16 ladij s skupno tonažo 103.000 brt. Nemško-i tal i ja tiska oklopna armada je pretekli četrtek odbila vse množinske pehotne in tankovske napade 8. angleške armade s pomočjo uničujočega sodelovanja nemškega letalstva, V Tuneziji so čete osi držale novo zavzete postojanke ter odbile vse sovražne protinapade! Ute-vilo ujetnikov in plena je stalno naraščalo. Pri Alžiru so Nemci potopili iz „eke venke spremljave dva transportnika z 18 tisoe brt. ter težko poškodovali devet drugih ladij. Neka podmornica je potopila zapadno od Alžira nek parnik s 6000 brt V sredo opoldan so nemški hitri letalski odred, v nizkem poletu bombardirali London s težkimi bombami, druga letala pa kraje v južni Angliji. V severni Afriki so čete osi potem, ko so uničiles vse vojno važne naprave, izpraznile Misurato in Homos. V Tuneziii so nadaljevale z uspehom svoje napadalne operacije. Pred severoafriško obalo je letalstvo osi potopilo nadalje pet tovornih 'adij s skupno tonažo 36.000 brt. ter poškodovalo 12 drugih ladij tako, da je ra-V™ ^ Potopitvijo petih ladij. Pri slabotnih angleških letalskih napadih mi zapadno nemško ozemlje je imelo prebivalstvo izgube in škodo na poslopjih. Devet napadalcev je bilo zbitih na tla. Nemško-italijanska oklopna armada se je po poročilu z dne 23. t. m. umaknila načrtno po odbitju težkih sovražnih napadov. S to operacijo proti zapadu je izpraznila brez boja Tripolis, poprej pa je odpeljala vse zaloge in ves vojni materija! ter uničila pristanišče. V Tuneziji so se po poročilu z dne 24. t. m. izjalovili sovražni napadi proti višinam, ki so jih v zadnjih dneh zavzele čete osi. Bombardiranje luke Bone je Zeiaika voiua ~ talaiaa Uda! Zapadno od Slanica so Nemci odbili sovražne napade deloma v protisunkih. Nemškemu napadu med Alaničem in Donom se je sovražnik zoperstavil s srditim od-. aom. Nemške čete so pri (eni pridobile na terenu. Sovražnik je poskusil preprečiti zapadno od Voroneša z močnimi si-amii izgraditev nove obrambne fronte, a je bil krvavo odbit. povzročilo obsežne požare. Pri angleških letalskih napadih na zasedeno ozemlje in na zapadno Nemčijo je bilo zbitih 16 letal. Nemške bombe težkega kalibra so padale 24. t. m. na važne cilje v južni Angliji. Dan pozneje je bil bombardiran Tobruk. Dočim je bilo sporočeno 26. t. m. iz Severne Afrike samo lokalno delovanje čet, so se v Tuneziji izjalovili sovražni poskusi, zavzeti izgubljene postojanke. Od 18. do 24. januarja je izgubil sovražnik 4000 mož ujetnikov, 21 tankov, 70 topov, 200 motornih vozil, nad 100 strojnic in drugega materijala. Po poročilu z dne t. m. so hitra nemška letala razpršila v Tuneziji motorizirane oddelke Angležev ter uničila večje število angleških bombnikov na tleh. Pri sovražnih napadih na zapadno zasedeno ozemlje, je izgubil sovražnik devet letal. Posamezni angleški bombniki so preleteli Švico ter prišli nad južno Nemčijo, ne da bi metali bombe, Z bombami težkega kalibra je nemško letalstvo dne 26. t. m. bombardiralo neko pristanišče na jugovzhodni obali Anglije. V totalno vojno Ko čitamo poročila nemsKcga vrnovne-l ga poveljstva, se nam očiuije vsa resnost položaja. Nemške in zavezniške čete se Donjo na vznouu v okviru zimsKe D.ike, ki presega po tem, kar je vrgel sovražnik i na temnico, vse uostuanje podv.ge. V Sia.mgraou se bori zadnji ostane« junaške nemške 6. armade na stisnjenem] prostoru proti premoti, ki je spion ni možno oceniti. StaluigrajsKi junani, odrezani od glavnine že več teunov, se upirajo satanskemu valjarju ognja, okiopni-kov, pehote in letalstva v zavesti, da so sicer izgubljeni, toda v borbi do zadnjega še vežejo mogočne sovražne sile, ki bi sicer lanko nastopile na kamera drugem odseku velikanske fronte. Tudi na oslalih j odsekih vzhodne fronte se odigravajo stranovite borbe, polne brezprimernega I junaštva naših in zavezniških vojakov, j Boijševiki so vrgli in še mečejo v boj na stotine tankov in letal, njihovi napadi se I čestokrat ponavljajo pet do desetkrat na I dan, boljševiška artilerija bruha jeklo in I smrt v salvah in mimo tega sili še sovjetsko letalstvo naše hrabre letalce in su-hozemne čete k obrambi, ki v tem boju s sovražno premočjo pač nima primera ■ v svetovni zgodovini. Od Kavkaza do La- I doškega jezera se odigravajo borbe, ki za- . htevajo od slehernega vojaka, podčastnika in častnika največje osebne žrtve. Toda bitka, ki naj odloči usodo vzhodnega prostora, se stopnjuje po silovitosti od : dno do dne vedno hujše. Stalin je tako-rekoč zdivjal, saj meče svoje divizije pro-ti nemškemu odporu v besni jezi, misleč, \ da se mu bo le posrečil odločilen prodor I skozi nemško obrambo. V ledu in snegu se morajo nemški in zavezniški vojaki čestokrat in mestoma upirati desetkratni premoči. Iz vseh pokrajin Velike Nemčije, tudi iz naše Spodnje štajerske, se borijo fantje v polili zavesti, da ne bra- ! nijo samo Reich, temveč tudi vso evrop- I sko kulturo in civilizacijo. Nemško vodstvo se skupno z nemškim I narodom zaveda resnosti položaja, ki za- I hteva brezkompromisno vpostavitev vseh K vojaških in nevojaških sil v eno samo I nalogo: totalno vojskovanje do končne zmage. Dvajset let so kremlski oblastniki " pripravljali gigantske zaloge orožja in E materijala, da bi z milijoni svojih brez- I pravnih robotnikov zavojevali svet ter ga I l»odredili azijatsko-židovski kliki v Kreni- E I,ju. Tako so 180 milijonov ljudi upregli v § delo, ki se je opravljalo v največjem vo- i jaškem arzena lu sveta. Vsi se zavedamo, I da gre za končni smoter življenja, kakor i; smo ga vajeni v Evropi, za vse, kar je K ustvarila naša kultura in civilizacija. Boj, K ki ga bije Nemčija s sovjetsko-aziiatskini K valjarjem, je obenem boj za naše golo I življenje. Sovjetska Unija je sovražnik, ■ ki ga moremo premagati same z največ- I jim, načrtno določenim in fanatičnim od- I porom. Druck und Verla;: Marburger Verlags- und I Druckerel-Ges m. b. H - Verlagsleituni;: P-ci | Baumgartner. Haupfsjhriftleiter Friedrich Golou: I alle in Marburg a d. Drau. Badgasse 6. Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. I vom 1 1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferant üet Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstßruiit ribt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-'B aetdes. ■ PK.-Aufn.: Kriegsber. Gehrmann (Wb). Versorgungsbomben, von unseren Flugzeugen hinter unseren Linien abgeworfen, werden eingebracht. Zakaj smo izpraznili Tripolis? Odločilen sklep Italije - Koncentracija sil osi v Tuneziji Iz Berlina poročajo: K izpraznitvi Tri-polisa je izvedel nemški poročevalski urad Deutsches Nachrichtenbüro s pristojnega vojaškega mesta sledeče: Oborožene sile osi so Tripolis po načrtu izpraznile. Kakor deli ves nemški narod čuvstva svojega fašističnega zaveznika glede zafcasne prepustitve tega ozemlja, ki so ga Italijani s toliko pridnostjo in z žrtvami dvignili, tako vrednoti tudi pomen tega vojaškega ukrepa v večji zvezi. Tripolis je za fašistično Italijo pojem vzglednega kolonizacijskega dela skozi več desetletij. Tem višje je ceniti njen sklep, izprazniti Tripolis, in sicer kot znamenje vojaško treznega in odločnega mišljenja italijanskega vodstva, ki je s tem doprineslo žrtev, ki politično in psihološko gotovo ni bila lahka, vendar z vojaškega vidika lahko v bodoče nudi samo prednosti. Načrt izpraznitve Tripolisa in umak-nitve italijansko-nemških čet v smeri na tuneško mejo, je bil izdelan že pred dolgim časom. Izzval ga je anglo-ameriški napad na Francosko Severno Afriko, ki je prisilil Italijo in Nemčijo k ustanovitvi obrambne pozicije v Tuneziji s pomočjo vseh razpoložljivih koncentričnih sil. Ce bi bila Tunis in Bizerta v rokah Anglo-Amerikancev, bi bila to velika nevarnost za italijansko-nemško oklopno armado v Severni Afriki. S tem bi se bila odprla pasaža skozi sicilijsko ožino za angleško brodovje, obenem pa bi se bilo onemogočilo oskrbo osiščnih sil po morski poti. Bliskovito, za Anglo-Amerikance pa iz-nenadno zavzetje mostišča Tunis, je izjalovilo te sovražne načrte. Njih poskus, iz Alžira zavzeti z oklopnimi predhodnicami vzletišče in mesto Tunis, se je izjalovil ob težkih izgubah. Razumljivo je, da os tega ozemlja ne bi mogla trajno braniti s slabotnimi odredi, ki se jih je transportiralo Vfečinoma po zraku. Treba je bilo formirati novo armado, isto spraviti skozi sicilijansko ožino ter jo na isti poti oskrbovati. Za Izvedbo teh ukrepov in za zavarovanje operacij je bilo treba upostavitve celokupnega italijanskega vojnega in trgovinskega brodovja, topot pa vsekakor na poti, ki je bila varnejša kot dosedanja, tri do štirikrat daljša proga v pristanišča Tripolitanije in Cirenajke. Začasna izpraznitev Tripolisa in umik nemško-italijanske oklopne armade do tu-neške meje, ,je bil torej potreben, ker se iste po suhozemni poti iz Tunisa radi prevelike daljave ne bi moglo oskrbovati. Tako varujejo sedanje pozicije osi v Tuneziji najbolje izpolnitev vojaških nalog naše južne fronte. Te postojanke delijo z ožino Tunis-Sicilija Sredozemsko morje na dva dela. Obenem onemogočajo neposredno pomorsko zvezo do 8. angleške armade in varujejo na ta način Južno Italijo in ves južni evropski bok. Za sile osi v Severni Afriki pa je sedaj ustvarjeno izhodišče, ki omogoča vsak čas ofenzivo v eni ali drugi smeri. Bodoči vojaški razvoj v prostoru Sredozemskega morja bo pokazal, da je sklep Italije, diktiran od daljnovidnih strategičnih vidikov, služil njenim lastnim interesom ter skupnemu vojskovanju. Sredi totalne vojne smo! Odslej nima v smislu poziva nemškega vodstva v Eeich-u in v ostali zavezniški Evropi nikdo več pravice misliti na sebe, temveč samo na skupno obrambo in napad do končne zmage. Sovjetija je upregla v svoj boj žene, starčke in deco. če so bili doslej naši napori veliki, se morajo sedaj še podvojiti in potrojiti. Kakor držijo borci na fronti svoje postojanke, tako mora domovina dati vse, kar zahteva vodstvo v svrho izvedbe ukrepov za totalno vojno. Več vojakov! Več orožja in municije! To je geslo, ki ga narekuje situacija. Kjer so še delovne moči, ki jih je možno količkaj pogrešati, se mora izvesti splošna mobilizacija. Totalne vojne ne dobimo prej, dokler ni narod totalno uprežen v skupno prizadevanje za dokončno zmago, čim trši bomo, čim bolj žilavo bo naše delo, tem prej bo zasijala zarja zmage, na katero verujemo. Fronta nam s svojimi svitlimi vzgledi kaže in naroča, kako nam je živeti. Fronta nam daje edino merilo našega dela, naših prizadevanj in podvigov. Ce bo ves Reich, domovina in fronta, stal v najtesnejši povezanosti kakor en mož, bomo premagali vsako situacijo. Te zavesti nam ne zruši niti vihar iz vzhoda. Izrek tedna V boju bomo zmagali NSDAP je za izrek tekočega tedna določila sledeče misli Adolf-a Hitler-ja: »Im Kampf haben wir einst das Reich erobert, und im Kampf werden wir es erhalten und bewahren.« Te besede, prevedene v naš jezik, pomenijo, da Je na-oionalsocializem v boju zavojeval Reich ali oblast, v boju ga bo pa tudi ohranil in očuval. Kdor pozna "zgodovino nacionalsocializ-ma, pozna tudi njegove boje za oblast v Nemčiji. Nad deset dolgih let je pod vodstvom Adolf Hitler-ja Sirom Nemčije delovalo gibanje, ki si je zarisalo svoj "načrt ter ga za vsako ceno hotelo uresničiti. Program je glasil, prevzeti oblast ter uvesti nov gospodarski red, Nemcem pa izboljšati življenje in bodočnost. Kakor je bil vodja nacionalsocialističnega gibanja mož jeklene volje, delaven in zmožen ter neumoren na čelu boja za oblast, tako je njegova garda sobojevnikov udano in zvesto korakala s svojim voditeljem čez trnje in prepad. Težave,-ki so se zdele mnogokrat nepremagljive, so premagovali po svojih močeh tako dolgo, da so jih odstranili Bojevniško gibanje, kakor je na-cionalsocializem, je v svoji neodjenljivo-sti, v svoji fanatični prepričanosti v zmago, prebrodilo vse, kar mu je bilo na poti ter dobesedno v političnem boju leta 1933. stoodstotno zmagalo. Uspehov polna nacionalsocialistična vladna doba od leta 1933. do 1939., je naše stare sovražnike onstran meja, kanala in oceana spravila v tako zavist in jezo, da so iz strahu pred še večjim splošnim porastom Nemčije izzvali sedanjo drugo svetovno vojno v namenu, da uničijo Nemčijo in nemški narod. Boji naše slavne oborožene sile na vseh frontah so pokazali, da zna Nemec svojo domovino braniti, da se zna za svoj narod in svoje ideale boriti kakor nobeno drugo ljudstvo na svetu. Ob desetletnici dohoda nacionalsocia-lizma na oblast, se bijejo na vseh naših frontah hudi boji, ki dosegajo višek. Nemčija doprinaša na bojiščih in v zaledju vse svoje najboljše sile v človeškem in ostalem materijalu na oltar domovine, da se obrani sovražnikov, ki segajo v njene življenjske pravice in bi ji radi onemogočili svobodno življenje in napredek. Kakor je v političnih bojih z notranjimi sovražniki na čelu svojih političnih vojakov korakal Adolf Hitler kot prvi politični voditelj in borec, tako stoji danes vojskovodja Adolf Hitler na' čelu svoje oborožene sile in jo vodi kot prvi vojak Nemčije v boje s krutimi nasprotniki. Kakor je v notranjem boju za oblast Fiihrer večkrat prišel v položaj, ki je mfejil na brezupnost, tako tudi pri današnjem vojskovanju ne manjka kritičnih razdobij in zastojev, ki se v vsaki vojni lahko pojavijo. In kakor je pred desetimi leti Fiihrer svoje politične voj-ščake zmagovito dovedel v popolno politično zmago in na oblast, tako bo tudi po sedanjih trdih bojih nemško ljudstvo z bojem očuvalo in ohranilo svojo domovino in vse, kar je z isto povezano. V boju je Nemčija zmagovala in zmagala v mirnem času, v boju zmaguje in bo I zmagala tudi v sedanji vojni. Gospodarsko sodelovanje ssl Trojnega pakta Mobilizacija dveh ogromnih gospodarskih prostorov - Podpisala sta pogodbo v. Ribbentrop in Ošima Reichsminister za zunanje zadeve von Ribbentrop in carski japonski veleposlanik Horoši Ošima sta 20. januarja podpisala v Ftihrer-jevem glavnem stanu pogodbo o gospodarskem sodelovanju Nemčije in Japonske. Istega dne je bila v Rimu podpisana pogodba iste vsebin» med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in med japonskim vele- poslanikom S uniči Kase-jem. Pogodbe, ki so jih sklenile Nemčija, Italija in Japonska, predstavljajo učinkujoče izgraditev pakta treh zavezniških narodov. V konsekventnem nadaljevanju politične fundamentalne ideje treh vele» Bil se do na osnovi teh dveh novih pogodb utemeljilo načrtno gospodarstvo Nemčije, Japonske in. Italije. Gospodar» Bki prostori Evrope in Velike vzhodne Azije se bodo na ta način postavili totalno v službo borbe proti našim sovražnikom. Istočasno utemeljujejo te pogodbe povojno gospodarsko sodelovanje treh Bil. Pogodba med Nemčijo in Japonsko ■e glasi tako-le: Vlada Nemčije in cesarska japonska vlada sta sklenili, urediti njuno gospodarsko sodelovanje še tesneje, da bi se v tej vojni z vsemi gospodarskimi silami rpiraM še tesneje glede obnove Evrope Velike Vzhodne Azije; Po zmagovito končani vojni bosta, vsaka v svojem go- spodarskem prostoru, vsestransko načrtno izvedli nov red, ki naj zajamči blagostanje in procvit vseh udeleženih narodov. Sklenili sta sledeče: 1. Nemčija in Japonska bosta izmenjavo gospodarskih storitev med njunima gospodarskima prostoroma pospeševali in izgradili v vsakem oziru ln z vsemi močmi. Podpirali se bosta pri dobavi blaga in pri urejanju naprav medsebojno, Izvajajoč ozko tehnično sodelovanje. 2. Nemčija in Japonska bosta izvedli ozko finančno sodelovanje, da bi omogočili iz izvedbe čl. 1 nastala plačevanja. 3. Nemčija in Japonska bosta vzdrževali ozko zvezo, da bi sodelovanje v gospodarski politiki bilo Se učinkovitejše. Obe vladi bosta v to swrho stalno opazovali razvoj gospodarskih odnošajev potom posebnih pooblaščencev. 4. Pristojna mesta obeh vlad bodo določila vse posameznosti za Izvedbo te pogodbe. 5. Pogodba stopa v veljavo s podpisom in ostane v veljavi prav tako dolgo, kakor pakt Trojnih all raed Nemčija, Italija in Japonska, z dne 27. septembra 1940, odgovarjajoče 2?. dnevu, 9. meseca dobe Siva. Istočasno a podpisom te pogodbe v Ftihrer-jevem glavnem stanu sta nemški veleposlanik Ott in državni svetnik Wohltat v Tokiju skupno z japonskim zunanjim ministrom Tanijem podpisala troje izvršilnih konvencij, ki vsebujejo konkretne posameznosti o blagovnem prometu, tehničnem sodelovanju i® plačilnem prometu. Slična izvršilna pogajanja med Japoa-«ko in Italijo so še v teku. Sestanek vojnih zločincev v Afriki Roosevelt in Churchill sta se sestala v Casablanci - Stalin ni prišel, pa tudi zastopnika ni poslal - Mnogo fraz. pole? klaver-nega komunikeja Iz Berlina poročajo: Kakor poroča Reuter, sta se Roosevelt in Churchill sestala te dni k večdnevnim posvetovanjem v Casablanci (Afrika): Pri izbiri kraja sestanka so bile merod^ne bržčas teža-, ve, ki so nastale glede anglo-ameriškega Unter voller Souveränität verbliebenes Reichsgebiet lauf Versa i Her Diktat Befesligunqsiase Zone. Entmilitarisierte Zone. Internationalisierte Ströme. Einverleibte Ja« zurückgewonnene Gebiets. Gesicherte Gebiete Scherl-Bilderdienst. __ , Vom ohnmächtigen Deutschland zum Großdeutschen Reich. Als der Führer am 30. Januar 1933 die Macht in Deutschland übernahm, war r^ü. ,nicit nur «■» Innern, sondern auch nach außen ein Spielball H JatkF?ft des Füh'er* ^t Deutschland ausweinen Fesseln befreit, «He getrennten GeWete heimgeholt und Lebensraum gegeben. — ^ veranschaulicht das entrechtete Deutschland nach dem Diktat von Versailles und die Rückgewinnung der verlorenen Gebiete unseres Vaterlandes zum Großdeutschen Reich sodelovanja v Severni Afriki, prav tako pa tudi med pristaši znanega izdajalca De Gaulle-a. Dejstvo, da »ta Roosevelt in Churchill pritegnila k posvetovanjem deloma tudi De Gaulle-a in Girauda, govori za to, da je bala intervencija prezidenta in premijerja že zelo potrebna. Pojav ameriškega prezidenta na francoskih tleh, ki so prišla brez boja, zgolj po izdajstvu^ v anglo-ameriške roke, simbolizira pad najbolje imperializem gospoda Roosevel-ta, ki se je predstavil kot nekak novi »gospodar«. Po posvetovanjih so izdaH uradni komunike, ki pravi, da želita Anglija i» Amerika spravo med De Gaulle-om in Gi-raud-om. Razgovori so veljali »podpori zaveznikov« in »izpolnitvi načrtov za ofenzivne akcije v tem letu«. Roosevelt in Churchill sta se nato predstavila 3 kopo fraz zastopnikom tiska ter sta se smela tega sprejema udeležiti tudi De Gaulle in Giraud, pač pa nista smela podati nikakih izjav. Vprašanje tonaže je ostalo tudi v teh razgovorih nerešeno. Dejstvo, da se s težavami oskrbovalne plovbe nista pečala, je najboljši dokaz za obseg, ki ga zavzema to pereče vprašanje. Poraz Roose-velt-ove in Churchill-ove akcije pa se najbolj očituje v dejstvu, da je Stalin odklonil udeležbo in da niti ni poslal svojega zastopnika. Tako je končal Roose-velt-ov sen o medzavezniškem vojnem svetu pod njeervvfm vodstvom. UNTERSTEIRER! Um die deutsche Sprache vollständig zu erlernen, soll dein Sprechen, Lesen und Denken deutsch sein! SPODNJEŠTAJERC i Da se nemščine popolnoma naučiš, govori, čitaj ia misli * nemškem jezika! I mmMmmmmäm i i PK.-Kriegsberichter Wolkenstörfer (Sch) Mit Finnenschi itten am Wolchow. Diese Weinen flachen, von den Finnen »Akjas« genannten Ziehschlitten, haben sich auch bei unseren Grenadieren an der Ostfront schnell eingeführt. Sie eignen sich nämlich sehr gut zum Transport von Verpflegung, Munition und sonstigem Gerät. — Unser Kid zeigt Grenadiere eine« Brückenkopfes am Wolchow mit dem »Alcja« auf dem Weg zur Hauptkampflinie. Flieger Im Wintersturm am Don Von Kriegsberichter Peter Bohlscheid. Nicht nur dem Infanteristen verlangt der Kampf gegen Winter und Sowjets das Letzte ab, auch an den Flieger stellen Schnee, Kälte und Eisstürme härteste Anforderungen. Immer wieder muß er hinaus, um der schwer kämpfenden Truppe zu helfen. PK. Über Nacht sind die Wasserlachen in den Gräben und auf den Straßen am mittleren Don zu Eis erstarrt. Sturmböen von ungewohnter Heftigkeit rasieren das Rollfeld, rennen gegen verzurrte Flugzeuge, Holzbaracken und schilfgedeckte Panjeh&user. Geknicktes Sumpfrohr •chlägt büschelweise gegen unsere Fenster, ganze Bündel werden von starken Wirbelwinden, von Stürmen, emporge-«hleodert. Auf den Liegeplätzen der Staffel plub-fcera anlaufende Motoren, das Bodenpersonal hat immer als Frühaufsteher, einen »Blitzstart« vorbereitet, die Triebwerke vorgewärmt und abgebremst. Auf Befehl kann der Pulk sofort starten ... Raya, unsere Hilfe aus dem Nachbardorf des Ortes, hat sich mit einem schweren Tuch umschlungen und es unter dem Kann verknotet; sie schüttelt «ich und wirft Kohlen in die Schlünde der eisernen Öfen. »Kalt?« fragt sie, »ja, aber noch nicht ganz schlimm ...« Im blendenden Karbidlicht liegen Kommandeur und Adjutant in den frühen Morgenstunden Uber der Lagekarte. Zwischendurch fällt ein Blick , auf die im Sturm kreuz und quer schwingenden Te-lefönkabel, eine zerrissene Leitung wird ausgebessert. Auf der Karte sehen wir blaue und rote Kreise, deutsche und sowjetische Stützpunkte. »Hier, in jenem Tal hat der Feinddruck stark zugenommen, auf diesen beiden Strecken mit den vielen Dörfern« — Major D. begrenzt die Abschnitte mit einem schwarzen Farbstift — muß Aufklärung geflogen werden«, Es ist wichtig, den Truppen des Heeres aufzuzeigen, wo der nächste Ansturm zu erwarten ist. Start im schneidenden Sturm. Um die Ecken des Gefechtsstandes pfeift der Wind. Er singt schneidend am mittleren Don sein frostklirrendes Winterlied. Rundruf an die Staffel: »In 30 Minuten ist Start!« Aber nur ein Teil fliegt, die anderen sollen sich ausruhen. Entschlossenheit in den Gesichtern jener, die abwägen, wie der Auftrag am besten zu lösen ist; betretenes Schweigen unter denen, die daheim bleiben müssen. Wenn sie dürften, sie würden rangehen... Der Pulk liegt auf ^r Strecke. Wir erhalten die ersten Wettermeldungen, Funksprüche laufen ein, Aufklärungsergebnisse rasen durch die Drähte zu den höheren Stäben. Es kommt auf die Minute an: schnellste Auswertung, Weiterleitung an die kämpfenden Einheiten des Heeres, Umgruppierungen der Verbände, Abwehrvorbereitungen... Leuchtspurfäden zischen an der Kanzel vorbei. In den Tälern, wo der Gegner sich zusammenballt, fallen Bomben, Häuser stürzen ein, Fahrzeuge brennen. Die Bordwaffen sprechen Sowjetische Abwehr schießt mit Leuchtspur aus dem Dunst heraus, die Perlfäden zischen an Kanzel und IHächen vorbei. »Flak von rechts! Von achtern!« melden die Schützen. Der Kommandant kurvt Abwehrbewegungren. Die Kampfflugzeuge machen kurze Sprünge im bockigen Sturm; aus den Wolken droht Vereisung. Am frühen Nachmittag fallen die ersten heimkehrenden Flugzeuge in den Platz ein. Sie haben es diesmal schwer beim Anfliegen, und doch kommt alles heil »zu Tale«, wenn auch etwa sprungweise und vom Sturm hin und hergeschoben. Die Berge in der Ferne entschwinden unseren Blicken. Grauschwarz ist der Horizont, ein neues winterliches Inferno braut sich zusammen. Man ließt es aus jedem Gesicht: Nur gut, daß unser Verband nicht mehr in »Wohnungsnot« geraten kann...!« Die Gefechtsmeldung enthält ein Resultat, das den Schlechtwettereinsatz voll und ganz lohnte: Störung des sowjetischen Aufmarsches, Bekämpfung von Nachschubkolonnen mit Erfolg, Vernxh-tung sowjetischer Unterkünfte, Erkennen der Bereitstellung von Panzeransammlungen, klar umgrenzte Angaoe von Gebieten, die in wen'gen Tagen als Schwerpunkte des Kampfes in Erscheinung treten werden Alles versinkt im Schneesturm. Noch während die Kampfflugzeuge zu neuem Einsatz am kommenden Tage betankt und beladen werden, bricht ein Schneesturm von furchtbarer Heftigkeit über uns herein. Raya flüchtet an das. Ofen und zeigt nach draußen. Die S;cht ist auf weniger als zwanzig Meter gesunken. Vor unserem Fenster pustet der Sturm ein paar Soldaten auf der vereisten Straße um; si rollen in den euere-frorenen Graben wie ein Fetzen Papie» im Winde. Artruf des Gefechtsstandes zu den Liegeplätzen, wo die Worte trotz Sturm und grimmiger Kälte ihre Junkers 88 startklar machen: »Sorgen Sie dafür, daß jedes Flugzeug gut verzurrt ist!« Ich gehe mit dem Nachrichtenoffizier nach draußen Wir legen uns mit. 60 Grad gegen die Böen, die Gesichter werden blutrot. Schneeflocken peitschen d'e Wangen. Rechts auf der Straße, wo ein Gewirr von Drähten durcheinander gewirbelt wird, liegen einisre Kabel am Boden. Sie sind gerissen. Männer mit braunen Spiege'n klettern auf die Masten. Sie fluchen, aber sie wissen auch, daß die Nachrichtenverb:ndungen intakt bleiben müssen. Eine Stunde später ist die Leitung wieder klar. In der Paniehütte neben uns, wärmen sich die Kletterer. östliche Finsternis bricht here'n, am frühen Nachmittag. An den St;rnseiten unserer Baracken türmen s'ch die Schneewehen. Kahles Steppengras ragt aus der dünnen Schneedecke, ein gespensterhaftes Bild Inmitten Zerstörer Häuser. Durch die Fensterritzen bläst der Wind, droht unsere Kerzen zu löschen. Spät am Abend geht der letzte Befehl heraus: dafür zu sorgen, daß die Startbahn frei von Schneewehen bleibt. Erst am frühen Morgen ist der nächste Start, hinüber zu den Sowjets, dort, wo der deutsche Grenadier in erbitterten Kämpfen steht. aii Ba&ßsuisMHt! * Velika razprava proti komunistom v Budimpešti. V Budimpešti je pričela sodna razprava proti 662 komunistom. Zaenkrat se jih zagovarja 87. Vodilni obtoženci izpovedujejo, da so tik pred izbruhom vojne na vzhodu hoteli pobegniti v Moskvo. Na sovjetski meji so jih aretirali boljševiki ter spravili v Moskvo. Pozneje so jih boljševiki izročili madžarskim oblastem. Madžarski komunisti so bili nad takim postopanjem svojih rdečih »sodrugov« zelo razočarani. * Ameriške čete so se te dni Izkrcale v Koveitu, Adenu ter v indijskem pristanišču Karači. PK.-Aufn.: Kriegsber. Reinhardt (Wb.), Ein von den Amerikanern und Englä ndern zerstörter Ort in Tunesien. ärolz vielfacher Übermacht Nahaufklärer im tunasischen Bergland. Von Kriegsberichter Hara'.d Wachsmuth. Enges Zusammenwirken zwischen Luftwaffe und Heer — das war auf allen Kriegsschauplätzen das Geheimnis des deutschen Erfolges. So, wie die Kampfverbände die rückwärtigen Verbindungen und Nachschubbasen des Gegners bekämpfen, so wie die Stukas den Panzern den Weg ebnen helfen, so liefern unsere Aufklärer in unermüdlichem Einsatz der Führung die Unterlagen für weitere Angriffspläne und Operationen. PK. Die Nahaufklärung im tunesischen Bergland ist mit großen Schwierigkeiten verbunden und erfordert ein Höchstmaß von Konzentration, Geistesgegenwart und Einsatzbereitschaft unserer Jagdabwehr, denn einmal versuchen die gegnerischen Jäger mit starken Kräften die Aufklärungsarbeit zu unterbinden, zum andern macht das Gelände e'n »Anpirschen« der Aufklärungsflugzeuge im Tiefflug schwierig. Doch trotz dieser Widerstände erfüllen unsere Nahaufklärer ihre verantwortungsvolle Aufgaben und lassen sich weder durch Witterungsschwierigkeiten noch durch Jagdabwehr von ihren Einsätzen abhalten. Ein Beispiel einer solchen-Aufklärung, die mit größten Schwierigkeiten verbunden war und trotzdem durchgeführt wurde, bildet das Erlebnis eines Feldwebels, der durch Bild- und Augenaufklärung festzustellen hatte, wo der Schwerpunkt der feindlichen Truppenmassierung liegt, in welcher Stärke sich der Gegner gesammelt hat und welche Höhen feindfrei sind. Durch Täler und Schnelsen fegt der Aufklärer feindwärts. Im Tiefflug: pirschte er sich über die feindlichen Linien, ein Rottenkamerad und zwei Jäger gaben ihm das Geleit. Durch Täler und Schneisen, knapp über Häuser und Baumgipfel hinweg, fegte der Aufklärer feindwärts. Streifen um Streifen suchte er das Gelände ab, zog bald höher, um seine Bildaufnahmen machen zu können, ging bald wieder tiefer, bis ihm plötzlich sein Rottenkamerad durch-gab ¡»Achtung, Jäger!« Ein Blick nach hinten seitwärts — neun amerikanische Jäger vom Muster Lightnings etürtzten sich auf den Rottenkamerad. Der Feldwebel zieht eine scharfe Kurve — sein Kamerad gewinnt an Höhe — er selbst greift in den Kampf ein! Schon hat sich der Kamerad mit den eigenen beiden Jägern vereinigt, die Absicht, ihn einzuschließen und abzudrängen, war den Lightnings nicht gelungen. Es sind alte erfahrene Hasen. Ein erbitterter Luftkampf beginnt. Der Feldwebel zieht nach und nach ebenfalls höher, da stürzten sich weitere neun amerikanische Jäger auf ihn. Eine beachtliche Übermacht, aber die Me 109 liegen in guter Schußposition. — Es s.nd alte, erfahrene Hasen. Achtzehn feindliche Jäger — vier eigene Flugzeuge nur. Und es gelingt diesen Vieren, den Feindverband zu zersprengen. Der Aufklärer mit seinem wertvollen Bildmaterial muß unter allen Umständen auf dem schnellsten Wege zurück — er drückt — stößt nach unten — seine Kameraden halten die gegnerische tibermacht von der Verfolgung ab — es gelingt den Lightnings nicht, dem Sturzflug des Aufklärers zu folgen. Mehr und mehr werden sie abgedrängt, bis der Feldwebel aus der Gefahrenzone heraus ist. Ohne einen Verlust kehren die vier deutschen Flugzeuge zu- POimCftžE BELEŽKE B Fantazije odžaganih in izgnanih političnih veličin, časopisje posnema iz nevtralnih virov marsikaj o delovanju pri Angležih in Amerikanern živečih političnih emigrantov. Tako poročajo, da živi gospod Ot-to Habsburški v Ameriki, kjer se s svojo častihlepno materjo poteguje za neko kraljevino v srcu Evrope, ki mu jo naj dajo Amerikanci in Angleži po do-bojevani zmagi. Svoje zahteve opira na dejstvo, da je sin kronane glave. V Londonu in deloma tudi v Washingtonu živita Peter Karadiordževič in grški eks-kralj Jurij. Oba želita od svojih pokroviteljev po uspešno končani vojni svoji kraljestvi. Znani emigrant Beneš pa prebija svoj čas z risanjem zemljevidov države češkoslovaške, kakor si jo želi, kadar bodo zmagali njegovi zaščitniki. Njegov apetit ni skromen. Zemljevid, ki si ga je zamislil, bi naj pod njegovo novo čehoslovaško zajel kar polovico nekdanje Poljske. Beži-maršal Sikorski ima pa največ skrbi, kako bi svojega bivšega sovražnika in sedanjega zaveznika Stalina ociganil po vojni za pokrajine, ki jih Sovjeti smatrajo za svoje. Bivša nizozemska kraljica Wilhelmina ter pobegli norveški kralj Haakon se pa vrtiti okrog angleškega kraljevega dvora, ker upata, v svojem poklicnem kolegu, angleškem kralju Juriju, najti največ razumevanja in pomoči za zopetni povratek na svoje nekdanje lepe in dobre službe. Vse te kalkulacije pa predstavljajo račune brez krčmarja. ■ Amerika hrepeni po svetovni nad-oblasti. V Ameriki izhajajoči merodajni list »Amerikan Century«, je izpod peresa Henry Luce-ja objavil sledeče: »Leta 1919. smo imeli A.merikanei zlato priložnost, da bi bi'i prevzeli vodstvo sveta. Ker te priložnosti nismo razumeli, smo jo odklonili. Roosevelt mora imeti uspehe tam, kjer se je nekoč Wilson umak- rück, und schon kurze Zeit später liegen der Führung außerordentlich wertvolle Bildunterlagen vor, und sie konnte sofort Gegenmaßnahmen ergreifen. Dieses Beispiel ist nicht einzig. Es wiederholt sich täglich, es wiederholt sich auf allen Kriegsschauplätzen, es wiederholt sich überall, wo unsere Aufklärer in stiller Arbeit ihre Pflicht erfüllen. nil. Naš planet z dvema milijardama prebivalcev, tvori prvič v zgodovini nedeljivo celoto. Svet 20. stoletja, se mora, če hoče zdravo in krepko živeti, v največji meri spremeniti v ameriško stoletje. Ko bomo mrtve argumente izolacije pustili za nami, bomo videli, da eksistira že močan amerikanski internacionalizem. Ameriški Jazz, filmi iz Hollywooda, ameriški tehniški izrazi, ameriški stroji in ameriške konzerve, so stvarno edino, kar vse človeške skupnosti na svetu od Sansibar-ja do Hamburg-a soglasno priznavajo. Ne da bi nameravali, smo že svetovna sila v vseh trivijalnih zadevah. Amerika je pa hkrati znanstvena in umetniška osrednja točka sveta. V ostalem so Amerikanci v zadnjih desetletjih mnogo prepotovali in poznajo svet bolje kakor drugi narodi. Tudi na svetovno prostrana ameriško trgovino se ne sme pozabiti. Amerika mora v bodoče svoje ideale izžarevati v širni svet, kar bo življenjsko višino človeštva dvignilo.« — To neumnost je zapisal in ostal je živ. ■ Churchillov sestanek z Rooseveltom. Iz Lizbone poročajo: Po zanesljivih poročilih je odpotoval Churchill pred par dnevi iz Londona, da bi se sestal z Rooseveltom. Gre baje za razgovore o skupnem vojskovanju ter za ureditev nekaterih povojnih problemov. Prva točka dnevnega reda je, pojasnitev sedanjega in poznejšega anglo-ameriškega razmerja v Severni Afriki in v Sredozemskem morju. Angleški tisk je v zadnjem času posvetil temu vprašanju toliko prostora, da je očividna angleška tendenca, najti v tem vprašanju sporazum z Amerikanci. Druga točka je razmerje Anglije in A -ne-rike do Sovjetije. Churchill bi rad izkoristil veliko temo, da bi nekaj več izvedel glede držanja Zedinjenih držav napram možnim aspiracijam Sovjetske Unije v Evropi. Na vsak način bi hotel uveljaviti angleški upliv. Neposrednim potrebam vojskovanja pa služi sestanek med Churchillom in Rooseveltom radi tega, ker otvarja možnost razgovora o starem projektu ustanovitve sveta štirih, ki ga doslej niso mogli uresničiti. Ta svet štirih naj bi tvorili Roosevelt, Churchill, Stalin in čangkajšek. Stalin in čangkajšek bi seveda pošiljala k sejam samo svoje zastopnike, ker ne moreta iz svojih dežel. Ako pride do ustanovitve tega sveta štirih, kar je verjetno, bi moral Churchill še bolj kot doslej potovati med Londonom, Washingto-jiom in Moskvo. ■ »Rusija je sovražnik.« Tako piše v svojem uvodniku španski list »Arriba« med drugim sledeče: Dnevni vojni dogodki in oblike vojskovanja nam ne smejo vriniti pozabljenja glede dejstva, da je Rusija sovražnik, obenem pa tudi ključ tlo rešitve konflikta. Boljševizem kot trajno nevarnost za univerzalno kulturo in red je treba uničiti. Evropa, ki je najbolj prizadeta, želi nujno uničenje Rusije, Iti predstavlja sedež anarhije. Rusija je agent in motor na prestol postavljenega suženjstva in zločina. Nikogar ne sme biti, ki bi ravnodušno skomigal z rameni. Ruski plaz, ki visi nad človeštvom, je treba izločiti. Zmaga nad boljševizmom mora biti pravo zavojevalno dejanje naše dobe. Tu je treba največje napetosti volje in orožja. Dvajset krščanskih stoletij zahteva poraz Rusije.« ■ Tudi »Times« zahteva vse za — Žide. V londonskem listu »Times« je objavil poslanec Sir John Wardlaw-Milne neko pismo. Uredništvo se strinja s piscem, ki predlaga, da naj bi Cirenajka, Libija in Tripolitanija prišle čimprej pod kontrolo Anglije in Zedinjenih držav, da bi iz Evrope izgnani in zasledovani židje našli v teh krajih novo domovino. »Pustite jim« — tako piše omenjeni poslanec —, da si bodo zgradili novo civilizacijo in blagostanje, ki bo vredno zgodovinske preteklosti«. — »Times« je zares nesramna, ko zahteva za židovske emigrante možnost naselitve v Severni Afriki. Saj je znano, da odklanjajo Žide zlasti Arabci, ki so se tudi v Palestini na lastni koži prepričali, kako umejo židje razširjati »civilizacijo in blagostanje«. Kjer se pojavi žid, mu sledi za petami izžemanje njegove okolice. ■ Beneš in tajni državni fondi. »Ta-gespost« objavlja sledeče: »Ravnokar izdana knjiga dr. Urban-a o uporabljanju podkupninskih vsot iz tajnega fonda če-hoslovaškega zunanjega ministrstva v času, ko ga je vodil dr. Beneš, prinaša dodatna podrobna odkritja. Knjiga je spisana na podlagi tajnih aktov, ki so jih našle nemške čete ob zasedbi Prage. Takratni zunanji minister in poznejši predsednik republike, Beneš, je neomejeno razpolagal s sredstvi tega fonda za podkupovanje, od katerega je bogato plačeval v Pariz, London, Genovo, Belgrad in Wien. Posebno v Wien-u so izdatki za židovske novinarje bili zelo visoki, ker je Beneš s primerno agitacijo ravno iz Wien-a hotel preprečiti nevarnost in pritisk, ki ga je videl v morebitnem pri-ključenju Avstrije k Nemčiji. Za te časnikarje se je zato izdalo kakih 40 milijonov čehoslovaških kron. čehoslovaška poslaništva v Wienu-u, Parizu in Londonu so si stavila nalogo, uplivati na javno mnenje. Novinarji, kot Wickham Steed, Jules Sauerwein, Pierre Bernus in de Ju-venel so biii stalni sprejemniki denarja iz tajnega fonda. Zadostovalo je »Princa Libanonskega«, takšno ime je nosil Beneš med prostozidarji, postaviti v ugodno i'jft in že je takšen časnikar lahko imel za stalno osiguran dohodek iz tajnega fonda, češki poslanik v Parizu, Osusky, in Jan Masaryk v Londonu, sta razpolagala letno z dvema milijonoma kron, s katerima si je češkoslovaška vlada kupovala naklonjenost novinarjev in njihovih listov. Pariški »Temps« je dobival letno 160.000 frankov, pozneje celo 200.000; »Petit Pariš« 50.000 do 75,000 frankov; »Journal des Débats« 50.000 do 100.000 in »Agence Radio« 300.000 frankov. Najbolj karakteristično za Beneša je pa, da se je tudi sam okoriščal iz tega tajnega fonda. Iz potrdil je razvidno, da je med 9. januarjem 1934 in 16. novembrom 1935 sprejel 9 milijonov kron. Uporabo tega denarja z razliko ostalih izdatkov sploh ni ute- PK.-Aufnähme: Kriegsber. Paul (Wb.). Pioniere nach vorn! Die Lagepläne der eigenen Minenfelder unter dein Arm, steigt der Suchtruppführer als erster über den Stacheldraht ins Vorfeld, das an dieser Stelle dank einer Bodenvertiefung nicht vom Feinde eingesehen werden kann. meljil. Pisec knjige k vsemu temu do-daje: Vsi skupaj so bili največji izkoriščevalci demokratije, ki so iz umetno pod-pihanega konflikta med Nemčijo in Češkoslovaško kovali svoje kapitale.« ■ »Skoro odločilni činitelj.« Bivši ameriški prezident Herbert Hoover je napisal v argentinskem dnevniku »Prensa« članek, ki opozarja na izredni pomen ta-kozvane notranje fronte. Ta notranja fronta je po Hooverjevem mnenju skoro odločilna za izid vojne. Njena slabost lahko dovede tudi do razkroja vojaške udarnosti. Najboljši primer za to trditev je po Hooverju Nemčija iz leta 1918. Totalna vojna pomeni vprego civilnega prebivalstva do zadnjega. Vojna se ne odigrava samo med armadami, temveč tudi med civilnim prebivalstvom vojskujočih se sil. Bolj kot kedaj sta potrebna volja in odpornost. Hooverjeva spoznanja nam niso nova. Hoover naj samo ve, da se v Nemčiji primer leta 1918. ne bo ponovil. Nemški narod — izkoriščajoč spoznanja in izkušnje prve svetovne vojne — vč prav dobro, za kaj gre in kaj mu je storiti. ■ »Times« o položaju v Južni Afriki. Londonska »Times« se bavi v nekem član- ku z Južno Afriko ter ugotavlja, da v južnoafriški Uniji spričo slabotne večine, s katero razpolaga Smutsova vlada, ni misliti na uvedbo splošne vojaške obveznosti. Južni Afriki se po mnenju lista ne more naložiti sličnih bremen, kot jih nosi prebivalstvo drugih angleških dominijo-nov, ker se južnoafriška opozicija preveč brani takih žrtev. Južni Afrikanci nič ne marajo za to vojno, ker vidijo v angleško-boljševiški zvezi znamenje za veličino boljševiške nevarnosti. ■ Angleško razočaranje v Ankari. Angleški krogi v Ankari, glavnem mestu Turčije, izjavljajo, da so iznenadeni nad dejstvom, da vojna napoved Iraka silam Trojnega pakta v Turčiji ni izzvala odmeva, kakor so ga pričakovali. Turška javnost je namreč to vojno napoved najostreje kritikovala. ■ Anglija berači denar pri svojih do-minijonih. Kanada je februarja 1942 na zahtevo Londona stavila angleški vladi na razpolago eno milijardo dolarjev kot darilo za vojne svrhe. Koncem lanskega . leta so Angleži Kanadi prigovarjali, da bi jim zopet darovala eno milijardo. Kakor se čuje iz Kanade, pa sedaj tam nimajo volje, ugoditi tej želji, ker tudi kanadske finančne zadeve niso najbolj rožnate. Sedai se pa čuje, da je London za slična dari'a zaprosil tudi pri avstralski in iužnoafriški vladi. ■ Siva knjiga o vojni z bandst). V z-a-grebu so ob navzočnosti hrvatskega zunanjega ministra izročili zastopniki po-ročevalnice Deutsches Nachrichtenbüro takozvano sivo knjigo, ki je sestavljena na podlagi dokumentov o banditih na ozemlju Hrvatske. Zunanji minister ie ob tei priliki obrazložil ta dokument, ki se opira v glavnem na uradne vire. Definiral ie gibanja banditov, ki se v glavnem delilo v dve vrsti: eno vodi bivši jugoslovanski polkovnik Mihailovič; vzpodbuda jo takozvana jugos'ovanska emigrantska vlada v Londonu. Druga je pa takozvano partizansko gibanje komunistične smer' ki stoji pod povelistvom komunistične internacionale. Ti dve skupim banditov sta naiprei skupno nastopali, pozneje sta se na ločili. Nesloga med Londonom in Moskvo o jugovzhodnem problemu Evrope se je izražala med obema skupinama banditov. razne vesti * V Turčiji so uvedli prisilno delo za zamudne davkoplačevalce. Protest, turških davkoplačevalcev se veča o m mno ŽUo Nad 4000 se jih je že vpisalo v neko isto ter jo predložilo pa« -koč da je davek, oziroma oddaja pre moženia za katero v pravem gre, ne-in jih sili, ustaviti vsako udej-stvovanje Vlada pa stoji še naprej na ' da je premoženjska oddaja v obUki predpisanega davka potrebna Zamudnikom grozi s prisilnim delom^za ka- tero bodo plačali hrano od 12 m poi iun tov dnevno, prebitek pa uporabili za da- ¿zts&IssL-sSgE «aiiMiig nhenem zvišati njeno svoje vojske tet vršUa v Nan- udarnost. V Kratkem ™ . -kih vodite- Wngu konferenca vseh voja ** ^ SMSS^isfM» Trojnega pakta. GOSPODARSTVO Kmetijstvo Velike Nemčije Pred desetimi leti, ko v Nemčiji še ni bilo nacionalsocializma na oblasti, je s celotnim nemškim gospodarstvom bilo tudi kmetijstvo v krizi. Kakor pri nas, tako je tudi v takratnem Reich-u kmet bil tisti, ki je zapuščal in zanemarjal kmetijstvo ter silil v industrijsko delo in v mesta, ker ga kmetije niso več zadovoljevale. Brezposelnost, ki je vladala šilom države, je namreč tako oslabila kupno moč potrošnikov, da kmet svojih izdelkov sploh ni mogel več vnovčiti, ali jih je pa moral prodajati daleč izpod lastne pridelovalne cene. Saj vemo, da so male kmetije, ki so v normalnih čas Ji še nekako izhajale in se preživljale, v času brezposelnosti in splošne gospodarske krize marsikje le težko spravile toliko denarja skupaj, da so si kupovale sol za kuhanje krompirja. Kljub temu so kmetje morali plačevat' davke ter državi oddajati to, kar ji je pripadalo. Vse to je imelo za posledico, da so kmetje bolj za-nikerno obdelovali zemljo ter pridelovali količinsko in kakovostno manj kakor sicer. Prevzem oblasti po nacionalsocializmu je najprej rešil brezposelnost ter s tem pognal celokupno gospodarstvo v tok. Tudi, če bi se na področju kmetijstva v tem pogledu ne bilo ničesar podvzelo, bi razvoj in pogon gospodarstva bila nehote potegnila tudi kmetijstvo v razmah. Ker je pa novi red Nemčije imel tudi za kmetijstvo izdelane in pripravljene načrte, ki so se brez vseh debat takoj začeli izvrševati, je za nemškega kmeta takrat nastopil nekakšen preporod, ki je pomladil, osvežil in obnovil, predvsem pa moderniziral vse, kar je služilo izboljšanju in povečanju zemeljskih pridelkov. Uspeh ni izostal. Kakor so se v vseh drugih panogah nemškega gospodarstva pokazali rezultati, ki se jim je divil ves »vet, tako je tudi nemško kmetijstvo v par letih predstavljalo pravi čudež s svojimi storitvami. Prvovrstni kmetijski strokovnjaki, ki so pred nastopom oblasti v stranki izdelovali in pripravljali načrte za rešitev kmetijstva v smislu na-cionalsocialističnega reda. so svoje zamisli s pomočjo pridnih delovnih rok nemškega kmetskee-a prebivalstva potem tudi piaKi.čno izvedli. Pridobivanje nove ro-ane zemlje ter vsakoletni porast produkcije je nemško kmetijstvo usposoDilo, da je ou leta ao leta bila bolj samostojna in zmožna zalagat; potrebe domačega prebivalstva. lzerun sedanje vojne je vse te storitve nemške agrarne pontiKe imenitno izkoristil. fa taKozvano vojno pridelovalno bitko, se je iz zemlje, ki s svojimi priuelKi nekoč zdaleka ni mogla preskrbovati potrebe lastne države, doseglo uspehe, ki jih mkao ni pričakoval. Taxozvan. Keichs-nahistand s svojimi elastičnimi uradi ki jih vodijo najboljši kmetijski strokovnjaki ter poznavalci nacionalsocializma, so napeli vse sile ter podvzeli vse možnosti, aa so iz zemlje, ki je nekoč le delno prehranjevala nemško ljudstvo, izvlekli neverjetno mnogo, kar je skoraj na celi črti krilo vse domače potrebe, za armado po bojiščih in za civilno prebivalstvo. Ni je bilo naloge, ki se je žilavo kmetijstvo ne bi bilo lotilo in tudi, če je bila naloga bolj malo obetajoča, se je koncem konca pokazalo, da se je izvršitev iste izplačala. Da so se največji upi današnjih sovražnikov Nemčije, ki so jih stavljali v pomanjkanje živil in temu sledeče se-stradanje, izjalovili, gre ogromna zasluga naši agrarni politiki. Kljub pomanjkanju moških delovnih sil, ki so v vojaški službi, se je našlo pota, ki so doslej v vsakem vojnem letu kmetijske pridelke dvignili. Lalhko se reče, da so naše žene in otroci ter starčki in ostali, za vojno službo nesposobni Nemci, hrabri vojaki zaledja, ki z motiko, lopato, koso in kmetijskim strojem pomagajo voditi boj napram našim zunanjim nasprotnikom. Storitve našega kmetijstva so, kakor uspehi v vseh drugih panogah nacional-socialističnega gospodarstva, viden dokaz, da je nemško ljudstvo v svoji neumorni delavnosti in žilavosti, ki ne kloni niti pred najtežjimi problemi, zmožno tudi iz malega ustvariti nekaj velikega. Kmetijstvo sveta zavidljivo gleda na uspehe nemških kmetov, ki bodo v zaledju pomagali Nemčiji dobojevati končno zmago v tej vojni. GOSPODARSKE VESTI X Nemška umetna gnojila za Bolgarijo. Bolgarska kmetijska in zadružna banka je sklenila naročiti še nadaljnje tri milijone kilogramov umetnih gnojil v Nemčiji, tako, da je Bolgarija naročila «kupno 15 milijonov kilogramov gnojil iz Nemčije. X Nemška industrija in njene možnosti. V svrho uvedbe najnovejših in najbolj racionelnih izdelovalnih metod, je Reichswirtschaftsminister izdal odlok, ki določa, da se najnovejše fabrikacijske metode (tudi tajnosti), ki so nekoč uživale zaščito, naznanijo in odstopijo vsem tovarnam, ki bi se istih v interesu skupnosti in oboroževalne industrije lahko po-služile. Slično odredbo je izdal tudi 2e Reio.hsmarschall glede zamenjave izkušenj m novosti v ožji vojni industriji. Na ta način tehniški in kemični izumi, *i se jih največ porodi v glavah po tovarnah in laboratorjih delujočih duševnih m ročnih delavce^, ne bodo koristili j samo tovarni, ki si je to novost pridobila, j temveč vsem podjetjem, ki se lahko izuma okoristijo. Namen je, oboroževalno industrijo vedno bolj dvigniti in jo izpopolniti. X Mlečni izdelki Bolgarije. V bolgarskih mlekarnah predelajo letno 72 milijonov litrov ovčjega mleka. To da pribl žno 12 milijonov kg belega sira ter tri in pol milijone posebnega sira, ki mu pravijo kaškavalj in končno še 600.000 kg masla. Bolgari namreč velik del svojega pridelka na mleku predelajo v sir in računajo, da znaša izdelek sira 38 milijonov kilogramov letno. Po statističnih podatkih potrošijo doma po 9,09 kg sira, 103 kg masla, medtem, ko znaša domač konzum svežega in kislega mleka na osebo več kakor kjerkoli v Evropi. Bolgari so znani izdelovalci kislega mleka in joghurta ter pravijo, da imajo baš radi tega največ stoletnikov, ker njihov narod uživa mnogo kislega mleka in joghurta, kar je za prebavila najbolj zdravo. X Težka industrija na otoku Borneo. Preiskave, ki so jih Japonci izvršili na otoku Borneo, so dokazale, da je na tem otoku podana vsa podlaga za ustanovitev težke kovinske industrije. Ugotovilo se je, da je tam nahajališče petroleja, zlata, platina, železa in bakra. Japonski gospodarski krogi imajo torej namen, ustanoviti tamkaj težko industrijo. X Turški tobak in krom za žito iz Meksike. Iz luke Istambul je odplula tovorna ladja s kromom proti Izmirju, kjer je natovorila še tobak, nakar odpluje v Meksiko, kjer bo to blago zamenjala s 5 tisoč ton žita. X Amerikanci imajo težave radi pomanjkanja gumija. »Sem optimist, ampak kljub temu ne verjamem, da se bo stanje kavčuka leta 1943. izboljšalo.« Tako je izjavil vodja gospodarstva s kavčukom v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer ga potrebujejo v tekočem letu 600.000 ton. X Moko bodo konzervirali. Nek; madžarski inženjer je izumil postopek, ki omogoča konzerviranje produktov iz moke. S tem bo omogočeno izdelovati konzerve moke, ki bodo imele neomejeno tr-pežnost. Pri konzerviranju se bo količina moke skrčila za 25 do 35 odstotkov, kar bo ugodno tudi za vskladiičenje in transporte. X Bolgarija kultivira neplodno zemljo. Ministrstvo za kmetijstvo je ugotovilo, da ima Bolgarija 200.000 hektarjev neplodne zemlje, ki je zmožna za kultiviranje. S tozadevnimi načrti se bavijo v ministrstvu za kmetijstvo ter upajo na ta način, na doslej neplodnem področju naseliti 30 tisoč kmečkih družin. X Elektrifikacija italijanskih železnic. Italijanska uprava državnih železnic e sklenila gotove proge opremiti z neko novo vrsto električnega voda. ki pride precej ceneje. Gre za vod. ki ima samo spojne žice iz bakra, medtem, ko je vod sam iz jeklenega aluminija ali pa iz neke spojitve aluminija. X Nova nahajališča črnega premoga v Argentiniji. V argentinski provinc! San-tiago del Estero, so rudosledci odkrili nahajališča črnega premoga. Strokovnjaki sodijo, da se bo Argentinija z eksploata-cijo teh nahajališč lahko osamosvojila v preskrbi črnega premoga, ki ga je doslej uvažala iz Anglije in Severne Amerike. Pozor! * Nove kmetijske poklicne iote na Spodnjem Štajerskem. Na posestvu iLui-senhof« pri Rohitsch-Sauerbrunn-u so te dni otvorili prvo kmetijsko poklicno želo Kreis-a Cilli. Tudi v gradu Gutenegg-, pri kopališču Bad Neuhaus je izročena slična kmetijska poklicna šola za dekleta svojemu namenu. V Jahr;r,ghof-u. ki je nekakšno vzorno kmetijsko gospodarstvo ter v Studenitz-u, so otvorili kmetijske glavne poklicne šole. * še nekaj o nakupovanju na punkl« ali točke. Po nekaterih trgovinah na drobno se pritožujejo stranke, da se jim je neopravičeno že pred 1. januarjem 1943 jemalo točke ali punkte za dežnike, naramnice, držalke nogavic itd. Mnenje na-kupovalcev, da so novi predpisi za oddajo točk stopili šele 1. januarja 1943 v veljavo, ne drži. Urad za oblačila je s svojim razglasom z dne 21. novembra 1&42, iste predmete že podvrgel obveznosti oddajanju točk in je zahtevanj« istih pri nakupu bik) po tem času umestno. UMNI KMETOVALEC Na kaj se moramo ozirati pri gradnji gnojišč? Morda se ni pri pospeševanju kmetijskega napredka na Spodnjem Štajerskem v nobeni drugi stvari toliko pogrešilo, kot vprav pri pospeševanju gradnje »umetnih gnojišč«, »vzornih gnojišč«, »modernih gnojišč« — ali kakor že so ta — v skoraj vseh primerih z javno pomočjo zidana — gnojišča oslavljali. Temeljna in glavna napaka tozadevnega pospeševanja je bila pač v tem, da »pošpeševatelji« niso kmečkim gospodarjem najprej z dovoljnim poudarkom obrazložili (in se morda nekateri niso niti sami jasno zavedali), v čem je edini smisel gradnje novih gnojišč: Nova gnojišča sidamo samo zato, da kmetovalcem omogočimo in po možnosti olajšamo pridobivanje gnoja v boljši kakovosti in če mogoče, tudi v večji množini kot doslej, obenem pa po možnosti olajšamo delo pri zbiranju, oskrbovanju in odvozu gnoja; istočasno ugodimo s pravilno zgrajenim gnojiščem tudi že vsem zdravstvenim zahtevam, kakor tudi čutu za snago in red. Vsako novo gnojišče je treba torej graditi s tem ciljem pred očmi, in tako, da je z novim gnojiščem ta cilj dejansko ures-»ičen. Povdarjamo pž ponovno: pravilno zgrajeno gnojišče mora kmetovalcu omogočati in olajšati pridobivanje gnoja v boliši kakovosti kot doslej — a nobeno, še tako »moderno« gnojišče ne more samo od sebe proizvajati kmetu dobrega gnoja, »ko gospodar sam ne ve, kako je treba gnoj na gnojišču pravilno oskrbovati, ali ¿e ne skrbi, da se z gnojem na gnojišču dejansko vedno pravilno ravna! V zadnjem razgovoru smo obrazložili •aivažnejše glede pravilnega ravnanja z gnojem na gnojišču. Kdor izmed kmečkih gospodarjev ie naš zadnji razgovor s premislekom prebral in prišel do prepričanja, da je na njegovem sedanjem gnojišču pravilno oskrbovanje gnoja nemogoče, a ima željo in trdno voljo, svoje gospodarstvo z gnojem izboljšati — samo tak kmečki, gospodar naj se loti zidanja novega gnojišča! Ako pa gospodar sam nima bodisi podlage, bodisi volje do izboljšanja dosedanjega načina gospodarstva z gnojem. ni od najboljšega novega gnojišča nobene koristi: nepravilno oskrbovan hlevski gnoj je na »modernem« gnojišču ie slabše kakovosti kot prej! Niso zato redki primeri, da vozijo kmetje gnoj iz hleva — v staro lužo poleg betonskega »vzornega« gnojišča, z izgovorom: Saj sem poskusil, toda na betonu postane gnoj čisto suh in lahek, da se ga sploh ne splača na njivo voziti ... In ie druga resnica je: če gospodar sam ne pozna osnovnih zahtev, ki iim mora ustrezati sodobno gnojišče, bo drugim, ki njegovih posebnih domačih okoliičin ne poznajo, težko zasnovati za njega in za dane okoliščine zares ustrezno gnojišče. Vedeti moramo namreč: Gnojišče (kot vsaka druga zgradba) mora ustrezati po «ni strani gotovim, točno določenim splošnim zahtevam in pogojem, po drugi strani pa se ie treba ozirati na posebne okoliščine, ki so na slednji kmetiji drugačne! «Vzornih načrtov« za gnojišča (pa tudi aa druge gospodarske zgradbe), ki bi bili primerni in uporabni na splošno, ni in jih ne more biti, temveč je treba izbrati v vsakem primeru ono obliko, ki najbolje ustreza tako splošnim pogojem, kot krajevno danim okoliščinam. V naslednjih odstavkih bomo našteli temeljne in splošno veljavne zahteve, katerim mora pravilno zgrajeno gnojišče ustrezati, obenem pa bomo sproti opozarjali na možnosti, kako se je pri gradnji gnojišč danim okoliščinam prilagoditi in kako se je mogoče z njimi v enem ali drugem primeru okoristiti. 1. Pred pričetkom gradnje temeljito razmišljati! Kmečki gospodar, ki namerava graditi novo gnojišče, naj se zaveda, da je gnojišče trajna zgradba, ki bo služila večim rodovom; zato je pač vsak gospodar dolžan, zgraditi gnojišče tako, da bo sin in vnuk hvalil njegovo prevdarnost in sposobnost, ne pa klel njegove nevednosti in nesposobnosti! A že iz dejstva, da ie gnojišče trajna zgradba, izvira za kmetovalca tudi že prva splošna zahteva: Za gradnjo gnojišča je treba pripraviti dovoli prvovrstnega gradbenega materijala, katerega ie tretja strokovno pravilno pripraviti in uporabiti; enako je treba pravilno in skrbno pripraviti za gradnjo zemljišče ali »teren«, kjer bo gnojišče stalo. Z dobrim materijalom. na dobro pripravljenem zemljišču pravilno zgrajeno gnojišče povzroči gospodarju pri gradnji sicer nekaj več izdatkov — toda to samo enkrat, a služi svojemu namenu desetletia: narobe pa ie treba gnojišče, kier ie bil gospodar površen in skop, bodisi glede materijala, bodisi glede priprave zemljišča, bodisi glede najetja prvovrstnih delavcev, leto za letom popravljati, in to veste: popravljanje je zapravlianie! Razen o tem. kje in kako bo preskrbel za gradnjo gnojišča potrebno množino materijala v prvovrstni kakovosti, in kje bo našel izvežhaneiga zidarja, mora kmečki gospodar razmisliti še mnogo drugih stvari; predvsem 2. Kje naj zgradimo gnojišče? To bo vsak bister kmečki gospodar sam vedel: Čim bližje hleva seveda! In sicer čim bližje onih hlevskih vrat, skozi katera odvažamo iz hleva gnoj. Toda tako enostavno to vprašanje le nil Morda ima gospodar že sam v načrtu, — ali pa morda dozdaj sam 5e ni prišel na to, pa bi bilo vendar umestno, — hleve preurediti in predelati, ali pa morda celo preurediti in prestaviti, oziroma na novo in drugače zgraditi sploh vsa gospodarska poslopja. V takem primeru je gospodar seveda v škripcih: ali naj zgradi gnojišče tako. da bo priročno sedanji uredbi, ali naj vozi gnoj na oddaljeno gnojišče dotlej, da bo svoje prezidave lahko uresničil?! Svetujemo: kdor ima sredstva in upanje, da bo lahko prezidal in preuredil svoje hleve v par letih, naj gnojišče gradi primerno bodočemu položaju, vsi drugi pa naj poskusijo najti tako rešitev, da novo gnojišče bodočih prezidav in preuredi) vsaj onemogočalo ne bo! (To je, naj ne postavljajo gnojišča tako, da bi ga bila treba podreti, ako bi hoteli hleve pre- delavati, ali da bi bilo po izvršeni predelavi preodročno). Na splošno pa velja v tem pogledu pravilo, da je treba hleve urediti najprej in šele nato gnojišče! Po možnosti je zgraditi gnojišče r,; severni, senčni strani hlevov in na take" kraju, kamor je dovoz gnoja iz lilevo najbolj priročen. A ne samo na priprav nost gnojišča glede na dovoz, tudi na pripravnost glede na odvoz gnoja ie polagati pažnj«! Najpripravnejše je, če je gnojišče zgrajeno povprek k onim hlevskim vratom, skozi katera izvažamo gnoj, tako, da se vrata krijejo s sredino daljše strani gnojišča. Če so ta vrata obenem tudi izhodna vrata za živino, mora biti gnojišče seveda najmanj tri metre od hlgva odmaknjeno, da je mogoče izvoditi iz hleva par živali vštric. Sicer pa je lahko gnojišče prav do vrat hleva, le treba je v tefn primeru hlevski zid zavarovati pred vlago, ki iz gnoja pronica, s primernim premazo.n. kakor tudi odpeljati kapnico. Mnogokrat pa so kmečka dvorišča, posebno v sklenjenih vaseh, tako majhni da prostora za gnojišče ni mogoče poljubno izbirati in ga morama zgraditi pač tam. kjer je edino mogoče. 3. Velikost gnojišča. Gnojišča moramo zgraditi zadosti veliko. Da bi bilo preveliko, se ni bati, pač pa je gnojišče tem dražje, čim večje je. Vendar je ugotovljena za gnojišče najmanjša izmera, ki se sicer kolikortoliko spreminja, z ozirom na način gosnodar-stva z gnojem, na količino in vrsto razpoložljivega nastilja, na velikost živali i i glede na način gnojenja s hlevskim gnojem. V naših gospodar kih razmerah, kjt izvažamo gnoj dvakrat letno z gnojišča ii kjer porabljamo preceišnie količine stelje moramo računati na vsako glavo (ali n-vsaki 2 glavi mlade živine, ali na vsaki' 5 svinj, oziroma 10 ovac) po 3—4 m2 po vršine gnojišča. V krajih, kier se živina poleti pase, lahko nekai mani. 4. V kaki višini zgradimo gnojišče? Gnojišče sestoji pravzaprav iz dveh delov; iz ploščadi in iz okvira. Ker pa okvir lahko v večini primerov brez škode odpade, je pravo gnojišče pravzaprav lc ploščad, kamor navažamo gnoj iz hleva. Važno vprašanje je, v kako višino naj b; prišla ploščad gnojišča (Die Dungplatte). da bi bil tako navoz, kakor tudi odvoz gnoia iz gnojišča najugodnejši. V bregovitih legah je mogoča rešitev ki ustreza na obe strani: Ploščad gnoji?" naj bo po možnosti za 1—2 metra ni. kot hlevski tlak, tako, da nam gnoja i treba voziti navkreber na gnojen kup, l je posebno težko, kadar doseže plar gnoja že n. pr. 2 m višine. Na ravnem svetu so si nekateri skušal pomagati tako, da so poglobili ploščad gnojišča izpod okoliških tal. Sicer res v tem primeru ni treba gnoja voziti toliko navkreber na gnojišče, toda treba ga jo zato toliko višje metati na voz, in kar je še slabše, pri tako poglobljenem gnojišču obstoja zmiraj nevarnost, da kljub nepropustnemu obzidju, ki je pri tako zgrajenem gnojišču potrebno, talna ali pa deževna voda le vdere nanj ter ga zalije in tako pokvari gnoj, kakor tudi gnojnico. Bolj praktično si lahko odpomagamo, če nasujemo k gnojišču od hlevske strani počasi se dvigajoč nasip (rampo), ki nam olajša navažanje gnoja. Niti ni potrebno, da je rampa po celi širini gnojišča. Nasuto rampo lahko nadomestimo tudi s pri- merno napravljeno leseno rampo, katero po potrebi prestavljamo. V večjih gospodarskih višinah ploščadi gnojišča ni važna, ker prevažajo gnoj iz hlevov na gnojišče v na železnih vrveh tekočih visečih košarah. Na gnojnično jamo se pri določanju višine ploščadi gnojišča ni potrebno ozirati, razen, ako naj tvori strop ali obok gnojnične jame obenem tudi del ploščadi gnojišča. 5. Kako mora biti zgrajena ploščad gnojišča? Temeijno načelo: Ploščad gnojišča mora biti ravna, trdna in nepropustna; nanjo ne sme imeti dostopa niti talna niti podtalna voda, istotako ne sme čez rob gnojiščne plošče odtekati gnojnica, ki se izceja iz gnojnega kupa, marveč se mora zbirati v posebni gnojnični jami. Oblika gnojiščne ploščadi je raznotera, pač po tem. kake oblike je razpoložljivi prostor, prikladnost glede na navoz in odvoz, ^norebitna možnost pokritja itd. Seveda bi bila sama po sebi kvadratna oblika ploščadi najpriporočljivejša, ker bi bila sorazmerno najcenejša, vendar se dejansko zgradi le malo kvadratnih gnojišč. Pri določanju oblike mora igrati važno vlogo že v naprej določena razdelitev celotne ploščadi na 3 ali 4 enake oddelke, za oddaljeno navažanje gnoja (Die Stap-pelung). Najvažnejše pri vsaki gnojiščni ploščadi je, da je nanjo mogoč dostop z vozom in to, če le mogoče, pov sej površini. Edino pri prav malih gnojiščih lahko odstopimo od te zahteve. Vprav v tem oziru se je zagrešilo pri gradnji »modernih« gnojišč v zadnjih desetletjih največ napak. Niti strokovnjaki, ki so izdelovali načrte za gnojišča, niti kmetje sami niso pomislili na to. da je grioj na voz kidati utrudljiva zadeva in da je zato potrebno, da je razdalja med gnojnim kupom, raz katerega gnoj jemljemo. ter vozom, na katerega ga nakladamo. kar najmanjša. In tako se je zgodilo, da imamo po naši deželi mnogo navidez vzornih gnojišč, katera pa kolnejo vsi. ki morajo premetavati gnoj po 3 do 4 m daleč na voz . . . Da je gnojna ploščad prevozna, mora biti dovolj močno tlakovana, a ne pre-gladko zglajena, da konjem ne drsi prehudo. Posebno važnost ie polagati na to, da je betonski tlak napravljen iz močne betonske mešanice, oziroma, če je kame-nit. da ie kamenje trdno vloženo. V obeh primerih je treba napraviti na površini vsaj 2 cm debelo plast iz cementa in pre-sejanega drobnega peska v razmerju 1:2. In še na nekaj moramo paziti: tlak ploščadi gnojišča mora imeti trdno, a za vodo prepustno podlago. To se pravi, pod tlakom mora biti 20—30 eni debela, trdno zbita plast peska, gramoza, zdrobljene zidne opeke, premogovih ugaskov ali podobne snovi. Ta plast vsrkava iz globine pronicajočo podtalno vlago in mrzloto ter preprečuje pokanje tlaka. Važno je končno vedeti, da morama svež tlak ščititi pred soncem in pred dežjem, dokler ni docela trden, to je najmanj teden dni. Rekli smo, da mora biti ploščad gnojišča ravna. Ker pa je potrebno, da se od gnoja se odcejaioča gnojnica odtejca v posebno jamo. je jasno, da ploščad le ne sme biti popolnoma ravna, marveč mora imeti nekoliko (približno 3—4%) nagiba od robov proti sredini. Na ta način nastane vzdolž po sredini, to je. vzporedno z daljšimi stranicami, nekak žleb. po katerem gnojnica odteka. Seveda mora tudi ta žleb imeti nekoliko nadca (1%) v ono smer, kjer se odteka gnojnica z gnojiščne ploščadi v gnojnično jamo. Ta pomožna gnojnična jama je navadno izven, a tik ploščadi gnojišča, tako da je mogoče z vodo pomešano gnojnico, ki se v- njej zbira, vporabljati za ztnakanje gnoja na gnojišču. Ako je gnojišče odkrito, mora v naših krajih z obilnimi padavinami ta pomožno gnojnična jama imeti na vsak kvadratni meter površine gnojišča vsaj V& m® prostornine. Pri pokritih gnojiščih se izceja le malo ali nič gnojnice iz gnoja, zato nagib ploščadi, odtočni žleb ter dodatna gnojnična jama lahko odpadejo, oz. so lahko manjši. PK.-Kriegsberichter Gerlach (Sch). Er bot unserer Flak ein gutes Ziel. An der Böschung des Flusses rutschte der »T 34« ab, blieb bewegungsunfähig liegen und bot unseren Panzerjägern ein gutes Ziel. Žleb po sredini gnojiščne ploščadi, po katerem se odteka iz gnoja izcejena gnojnica, moramo prekriti z leseno rešetko, ki jo sestavljata dve na vsaki strani vzdolž žleba po tleh položeni letvi, na kateri nabijemo od zgornje strani prečne palčice. To rešetko (Der Kniippelrost) zamečemo z slamnatim gnojem. 6. Ali Je gnojišču okvir potreben ali ne? Stara, neurejena kmečka gnojišča so bila brez okvira, žal. tudi brez trdne in nepropustne ploščadi. »Moderna gnojišča«, ki jih najdemo na mnogih krajih po naši deželi, imajo brez izjeme vsa po 1 meter ali še več visok in izredno močan okviren zid okoli in okoli. A če gremo nekoliko po svetu naokrog, najdemo spet cele dežele, kjer tudi na najnaprednejših gospodarstvih pri gnojišču ni okvirnih zidov. Na vprašanje, da-li je gnojišču potreben okvir ali ne. bomo odgovorili: Gnojišču je potreben okvir v gotovih primerih, ne pa v vsakem slučaju. Predvsem bomo obdali z okvirom — najbolje z zidanim — mala gnojišča na prometnih dvoriščih v večjih naseljih, ker je v tem primeru lažje održavati snago na dvorišču, posebno če imamo številno perutnino. Nadalje je potreben okvir gnojišču, ako nastiljamo živalim z žaganjem, s šoto, s plevami, sploh s prav kratko steljo. ki povzroča, da se gnoj ne da zlagati brez sten v kupe z navpičnimi stenami. Tudi v primeru, ako se pripravlja tako-zvan plemeniti gnoj (Edelinistverfahren), je okvir gnojišču potreben; enako pri gnojiščih, kjer tekajo živali ves dan pa gnojišču (n. pr. običajna kmečka svinjska gnojišča). Končno je potreben okvir gnojišču tudi tam, kjer obstoja nevarnost, da bi se gnoj z gnojišča izgubljal po strmini, ali kjer je treba z obzidkom gnojišče zavarovati pred posipanjem zemlje nanj (proti strmini). Na prostranih kmečkih dvoriščih, posebno v ravnini, pa gnojišču okvir nI prav nič potreben in pomeni le zvišanje gradbenih stroškov, po drugi strani po otežkočenje dostopa z vozom na gnojišče. Namesto okvira napravimo na robu gnojiščne ploščadi okoli in okoli le takozvan »svitek« (Das Randvvulst), ki brani dostop vode na gnojišče in odtok gnojnice z gnojišča, preko katerega pa voz vendarle lahko steče. Zato inora biti »svitek« le nekoliko (do 10 cm) vzvišen nad ploščadjo in na obe strani lepo zaobljen. Zunaj okrog gnojišča je povrh tega napraviti vsaj Vi m širok, plitvo-koritast tlak, ki služi obenem za odvajanje deževnice, kakor tudi za olajšanje prevoza in za zaščito gnojiščne ploščadi. Tako gnojišče je dostopno z vozom od vseh strani. če pa že napravljamo gnojišču okvir, presodimo, ali ne bi se odločili, namesto za zidan ali betoniran okvir, za premičen okvir iz plohov. Pri tem načinu obokvir-jenja gnojišča postavimo na vsake 3 ali 4 m dolžine betonski, lesen ali železen stebrič z zarezami na obe strani. V te zareze polagamo plohe sproti, ko se kup gnoja zvišuje, in jih spet sproti odjem-ljamo, kadar gnoj kidamo na vozove. Na isti način lahko s plohi gnojišče tudi pre-delimo v več oddelkov, kar je posebna lahko izvedljivo, če je gnojišče podolgovate oblike. V tem primeru zažlebim» stebre še na proti ploščadi obrnjene strani ter vlagamo plohe v zareze dveh nasproti si stoječih stebrov. Ta rtačin uokvirjenja in predeljevanja gnojišč (Schemp-sche Dunglege) predstavlja - dozdaj najbolj praktičen način ureditve gnojišč, ter zasluži splošno razširjenje. 7. Pokrivanje gnojišč. V naših krajih, kjer je povsod obilo padavin, ki gnoj izpirajo, bi bila streha nad gnojiščem povsod potrebna, a pride navadno predraga. Najbolj priporočljiva je premična ozir. pridvizna streha, (n. pr. Stekarjevo gnojišče). Kolikor toliko nadomestimo streho nad gnojiščem tudi s tem, da nasadimo okoli gnojišča drevje, ki daje poleti gosto senco (lipa, oreh. kostanj), ki varuje gnoj pred sončno pripeko. MALE VESTI * Japonski ministrski predsednik Tojo je po kratki bolezni toliko okreval, da se je v četrtek lahko udeležil seje japonskega državnega zbora. * Mrliče in ranjence vozijo v Gibraltar. Kakor poročajo iz Algecirasa, so preteklo soboto opazili dve težko poškodovani ladji, ki sta pripeljali v luko Gibraltar večje število mrličev in ranjencev. * Vročinski val v Argentiniji je zavzel zelo resne oblike. Mnogo ljudi je umrk> že za solnčarico. Kmetijstvo, zlasti pa živinoreja je v veliki nevarnosti. Na milijone glav goveje živine stoji na razpo-kanih pašah in trpi silno žejo. V Argentiniji in v Urugvaju pričakujejo pravo katastrofo. * Führer-jev pilot,-Hans Bauer je bil zelo mlad, ko se je v prvi svetovni vojni javil kot prostovoljec za letalstvo. Po svetovni vojni je ta Bavarec bil v službi zračne pošte med München-om—Wurz-burg-om in Weimar-jem. Ker ta mož ni poznal samo letala, temveč se je zanimal tudi za politične dogodke, je bil eden med prvimi, ki so se pridružili Adolf-u Hitlerju. Leta 1932. je z letalom opravljal službo propagande za nacionalsocializem. Takrat je postal tudi Führer-jev pilot, kar je še danes. * šolski obisk in izpiti židovskih me-fiancev. Reichserziehungsminister je na novo uredil sledeče: židovski mešanci prve stopnje lahko do 1. januarja 1943 dobijo dovoljenje, da kot nedijaki položijo izpite zrelosti in za odhodna izpričevala. Nadalje je istim obiskovanje privatnih šol, ki pripravljajo za zrelostne izpite oziroma za izpite zrelosti za nedijake, smatrati kot enakovredne vsem ostalim javnim šolam. Obiskovanje privatnih šol, ki niso priznane kot poklicne ali strokovne, kakor na primer privatne šole tujih jezikov, je židovskim mešancem tudi dovoljen, ako jih .šole hočejo sprejeti. * Iz Reichsnährstand-a. Za predsednika Weinbauwirtschaf tsverband-a Steiermark und Kärnten, je bil od glavnega» združenja nemškega vinogradništva postavljen kmet Hans Straschill iz Ober-ran-a pri Pettau-u. Za to imenovanje je dal tudi Reichsbauernführer svoj prista- nek. . * Reichsmarschall Göring se zahvaljuje. Reiehsmarschall-u so ob njegovi 501etni-ci iz vseh pokrajin poslali tako mnogoštevilne čestitke, da mu je nemogoče na iste odgovoriti. Zato prosi vse, ki so ga s svojimi misli počastili, da tem potom sprejmejo njegovo odkrito zahvalo. * O plačevanju s punkti četrte Reichs-kleiderkarte. Katalog četrte Reichsklel-derkarte vsebuje vrsto kratkega blaga, belega blaga itd., za katerega je plačati pol ali eno in pol točke ali punktov. Kadar se pri tem nakupu pripeti, da nastanejo ulomki punktov, če iznašajo več kot eno četrtino in manj kot tri četrtine punkta, se isti zaokrožijo navzgor ali navzdol na pol punkta, v ostalem pa isto-tako navzdol na en celi punkt. Na primer, IT cm širok svilen trak za popravila stane do 1 m dolžine 1 in pol punkta. Ta cena punktov velja tudi za trak iz svile, če se kupi samo 80 ali 60 cm. Za nakup 120 cm dolgega traka je predpisano točno 1,8 punkta, ki se jih mora zaokrožiti na 2 punkta. Ce se kupi 1,5 m, je predpisanih 2,25 punktov, ki se izravnajo in zaokrožijo navzdol na 2 punkta. Dva para vezalk za čevlje staneta pol punkta, en par bi potem stal četrt punkta. Po izravnalnem redu bi se četrt punkta, zaokroženega navzdol, izravnalo z nič in bi ne bilo za en par vezalk nobenih punktov. Ker so pa vezalke na vsak način na punkte, je tudi za en par istih plačati pol punkta. _ * Potovanja v Berlin samo v nujmn zadevah. V svrho osiguranja hotelskih sob za tiste osebe, ki imajo vojno važne opravke v Berlin-u, so istotam izdani ukrepi, da oblasti odvzamejo sobo vsakemu, ki ne more dokazati, da je v takih zadevah v Berlinu potreben. Uprave hotelov imajo navodila, da takih gostov sploh ne sprejemajo. Po vsem tem je stalni zadržek v našem glavnem mestu nemogoč. .-11 * Spodnještajerci v žandarmerijsKl službi. Bivši jugoslovanski orožniki, usluž-beni sedaj v nemški žandarmeriji pri Gendarmerie-Kreisposten Pettau: Hem-rich Pototschnik, Franz Nowinschek, Ferdinand Wicher, Jakob Irgl, Franz Owiatsch, Albin Golitsch in Franz Scho-ber so dobili čin Hauptwachtmeister-jev, Anton Golob pa čin Bezirksoberwacht-meister-ja. * Spodnja Štajerska se je postavila! Za KWHW-cestno zbirko, ki jo je Gau priredil minulo soboto in nedeljo, sj je po doslej znanih rezultatih na Spodnjem Štajerskem nabralo 1,2 milijona RM. V tem je ponovno izražen dokaz, da je spod-nještajersko ljudstvo za Fuhrer-ja in Reich in da so ga trdi boji na froniah še bolj strnili v delavoljno in požrtvovalno skupnost. - * Smrtna kazen za nameravan zloc n zoper nravnost. 521etni Kari Anthofer iz Vockenberg-a v Kreis-u Hartberg. se je z obljubo denarnega darila približal 12-letnemu dekletu ter ga hotel zapeljati. Radi sličnih zločinov že večkrat predka-znovani Anthofer je bil pri izrednem sodišču v Graz-u obsojen na smrt. * 130.000 fantov in deklet v glasbenih enotah. V kulturnem življenju Hitler-Jugend igra glasbena vzgoja precejšnjo vlogo. Lansko leto so jo uredili po celem Reich-u enotno ter jo organizirali v ta-kozvanih Bannspieleinheiten, ki se delijo na zbor, orkester, godbe lajikov itd. Trenutno je priznanih vsega 700 takih enot, v katerih sodeluje 130 tisoč fantov in deklet. . * Odlikovan Spodnještajerc. Eduard Girstmayer, Leutnant na vzhodni fronti, sin pokojnega posestnika Girstmayer-ja v Marburg-u, je minulo zimo na vzhodnem bojišču dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. Sedaj je pa prišlo poročilo, da je za hrabro obnašanje bil ponovno odlikovan. Prejel je Eisernes Kreuz I Klasse. ' * Gojili bomo še več sočivja. že v minulem letu so po cvetličnih vrtnarijah gojili v spomladanskih mesecih več kakor na polovici razpoložljivih gred sočivje. Te storitve cvetličnih vrtnarjev so bile na najvišjih mestih priznane. Letos se mora pa vse to še povečati. Po najnovejših predpisih se mora 65 odst. vseh vrtnarij, ki so v mirnem času gojile cvetlice, spre- Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izreza«! Deutsch für Erwachsene methodisch » und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 4. Stunde — Lösung der Aufgabe: Razrešitev naloge: 1. I>as Gegenteil ist: Eckig, kurz, nieder, stumpf, warm, uninteressant, interessant, kalt, klein, schlecht, schmutzig, scharf, hoch, lang, rund, jung, weiß, alt, schwarz. 2. Die Kugel ist rund. Der Berg ist hoch. Das Messer ist scharf. Das Buch ist interessant. Der Fußboden ist rein. Die Straße ist breit. Der Tisch ist eckig. Der Großvater ist alt. Das , Kind ist jung. Das Papier ist weiß. 3. Diese Besen sind schlecht. Diese Koffer sind aus Leder. Unsere Brunnen sind tief. Hier sind keine Spiegel. Wo sind die Lehrer? Meine Mäntel si.id neu. Diese Äpfel sind noch nicht reif. Sind Deine Brüder schon erwachsen? Ihre Stiefel sind schmutzig. Diese Vögel sind sehr selten. Welche Koffer sind aus Karton? Diese oder jene? Hier sind meine Brüder. Sind das Ihre Großväter? Mehrzahlbildung. Tvorba množine. 1. Mehrsilbige männliche Hauptwörter auf -e bilden die Mehrzahl auf -n. Večzložni moški samostalniki, ki se končujejo na -e, dobijo v množini -n. 4. ura. Der Knabe — die Knaben Der Rabe — die Raben der Jude — die Juden 2. Nach derselben Regel gehen auch einige einsilbige Wörter. Po istem pravilu gredo tudi nekateri enozloäniki, kakor n. pr.: Der Mensch — die Menschen der Herr — die Herren der Bär — die Bären der Spatz — die Spatzen Leseübung. Wie sind die Affen? Die Affen sind schlau. Die Hasen sind schnell. Die Löwen sind stolz. Alle Raben sind schwarz. Was sind die Raben? Die Raben sind Vogel. Alle Menschen sind sterblich. Wo lind Löwen und Affen? In Afrika. In Amerika sind sehr viele Juden, besondere in New York. Frau Roosevelt ist eine Judin. Rotschild und Finkelstein sind Juden. Die Juden sind Volksschädlinge. Die Bären sind sehr stark. Die Spatzen sind Vögel Sie sind sehr frech. Der Spatz ist ein Vogel. Der Vogel ist ein Tier. Der Bär ist auch ein Tier. 3. Fast alle männlichen Einsilber und die meisten Zweisilber, die nicht auf -el, -en, -er enden, bilden die Mehrzahl auf -e: Skoraj vsi enozložni moški samostalniki in večina dvozložnih, ki se končujejo na -el, -en ali -er, tvorijo množino z -e, der Hund — die Hunde der Fluß — die Flüsse der Bach — die Br "he der Monat — die Monate der Teppich — die Teppiche der Abend — die Abende Übung: Die Bäche sind klein, die Flüsse jedoch sind groß. Der Triglav und der Großglockner" sind Berge, sie sind sehr hoch. Manche Flüsse sind breit, manche sind schmal und tief. Nicht alle Hute sind aus Filz, manche sind aus Stroh oder aus Leinen. Jene Röcke sind jetzt zu warm, sie sind aus Wolle. Diese Hunde sind treu und wachsam, sie sind sehr bissig. Ist Ihr Hund bissig? Nein, er ist garnicht bissig. Meine Schuhe sind schwarz, Ihre Schuhe sind braun und seine Schuhe sind grau. Die Tage sind jetzt lang und schön. 4. Mehrsilbige männliche Hauptwörter fremden Ursprungs, die auf der 1 e t z t e n Silbe betont sind, bilden die Mehrzahl auf -en. Večzložni moški samostalniki tujega izvora, ki so na zadnjem zlogu nagla-šeni, tvorijo množino z -en, n. pr.: der Soldat— die Soldaten der Kamerad — die Kameraden Übungsätze: Soldaten sind immer Kameraden. Kameraden sind treu. Die Diamanten sind Edelsteine, sie sind sehr wertvoll. Die Kommunisten sind Volksschädlinge. meniti v vrtove za rano sočivje. Cilj je, doseči med mesecem majem in jul - j jm kolikor največ mogoče pridelkov vrtnega ranega sočivja, ki se ga pa mora pridelovati tudi na podeželju, kjer n, cvetličnih vrtnarij. * Veselo »videnje. Na kolodvoru Elz v Westerwaid-u, se je odigralo te dni veselo svidenje. Oče in dva sinova so prispeli Istega dne in ob isti uri s fronte na dopust domov ter si veseli in zdravi podali roke. * Otroci pod 14 let ne smejo imeti vžigalic. Poročila o nesrečah, ki jih povzročajo požari, dokazujejo, da so ravno otroci od 4. do 10. leta tisti, ki jJi najbolj povzročajo. Od 1. julija do 30. septembra 1942 je 61 požarov nastalo vsled igranja 4—lOletnih otrok z vžigalicami. Sedaj je Reichserziehungsminister v interesu oču-vanja narodnega premoženja zaprosil Šolske voditelje, da prepovejo vsem otrokom izpod deset let vsako nošenje vžigalic. * Margarina z vitamini. Margarina, ki jo kupujemo po 11. januarju, vsebuje zopet vitamin A, kakor je to bil primer v minulih dveh zimah. Razen vitamina A, je margarini dodanega tudi nekaj karo-tina, ki predstavlja nekakšno predstop-njo vitamina A in se pozneje v človeškem telesu spremeni v vitamin A. Vitamine A potrebuje človeški organizem za vzdrževanje odporne moči napram infekcijam, za pospeševanje rasti ter za zaščito kože in sluznic. Razen tega je vitamin proti nočni slepoti. V maslu je vitamin A vedno. Ker pa v zimskem času ljudstvo zavžije več margarine, se margarini v mesecih januar, februar, marec in april dodaj e vitamin A. * Smrtni strel. V ponedeljek popoldan bo imeli pri posestniku Pfallelmayer-ju v Stegersbach-u pri Grtiasing-u koline. Za omamljenje svinje pred zakolom so uporabili neko pištolo!" Po klanju je 23- Einige Aufschriften. Halt! Einbahnstraße! Rechts fahren! Eintritt verboten! Durchgang verboten! Rauchen verboten! Durchgang freiwillig gestattet! Frisch gestrichen! Sedanji čas glagola »imeti«. ich habe — jaz imam du hast— ti imaš er, sie, es man hat — on, ona, ono Ima wir haben — mi imamo Ihr habt — vi imate sie haben — oni imajo Sie haben (direkte Rede!) — Vi imate (direktni govor!) Aufgabe. 1. Postavi naslednje stavke v množino: Dieser Löffel ist aus Silber. Dieser Maler ist sehr bekannt. Mein Onkel Ist Apotheker. Jener Schaffner ist sehr höflich. Mancher Schneider Ist sehr teuer. Jeder Teller Ist rund. Dieser Esel ist dumm. Ich bin Raucher. Bist Du Nichtraucher? Der Schalter Ist noch geschlossen. Hier Ist ein Tisch. Der Tisch ist aus Holz. Dieser Teppich ist teuer. Der Elefant ist sehr stark. 2. Beantworten Sie folgende Fragen: 2. Odgovori na naslednja vprašanja: Wo sind Affen und Löwen? Wo sind sehr viele Juden? Was sind Juden und Kommunisten? Wie sind die Löwen? Wie sind die Bären? Waa ist der Bär? Was Ist der Elefant? Was ist der Spatz? Wer ist sterblich? Woraus sind Ihre Schuhe? Wie sind die Tage jetzt? Sind Sie verheiratet oder ledig? letna hčerka Maria vzela omenjeno pištolo, ki je pa bila še nabita, v roke. Pri tem se je sprožil strel, ki je zadel njeno prijateljico Ano Stettner v levo stran prsi. Težko ranjena je umrla naslednjega dne na zadobljenih poškodbah. * Vojni poročbvalci pri dr. Goebbelsu. Reichsm nister dr. Goebbels je sprejel pretekli ponedeljek vojne poročevalce propagandnih čet, ki so se z vseh delov fronte zbrali na nekem tečaju v Potsdam-u. Dr. Goebbels je zbranim vojnim poročevalcem naslikal vojni in politični položaj, obenem pa je iz vojnega dogajanja posnel smernice za praktično delo vojnih poročevalcev, ki so poklicani kot posredovalci med fronto in domovino, prav tako pa tudi med domovino in fronto. * Ameriški vojaki izzivajo v Severni Afriki. V Blidi pri Alžiru, se je dogodil te dni hud spopad med neko ameriško vojaško patruljo in med skupino muslimanov. Ameriški vojaki so dvignili puškina kopita proti domačinom, k! so se branili ter pri tem ranili dva vojaka tako težko, da sta umrla v lazaretu. Ameriške vojaške oblasti so nato aretirale veliko število muslimanov. * Angleški teroristični napad na Ran-gun. Kakor poroča japonska agencija Do-mei iz Ranguna v Burmi, so angleški bombniki pretekli ponedeljek napadli mesto Rangun, kjer je bilo ubitih mnogo oseb. Angleške bombe so porušile celo vrsto stanovanjskih hiš, bolnišnic tn templjev. Razdejana je bila tudi največja džamija Burme. * 19 otrok. Rlmlj&nka Dusolina Turci je rodila doslej 19 otrok. Od teh jih živi še 13, in sicer 7 sinov In 6 hčera. Sest sinov se bori pod zastavo Italije. * Ameriški vojaki streljajo v Iranu na gladu joče prebivalstvo. Po poročilih iz Teherana, so se v Iranu odigrali spopadi v zvezi s pomanjkanjem živeža. Neka večja množica je navalila na neko vojaš- 3. Setzen Sie Ins Slowenische: Prestavi v slovenščino: Meine Handschuhe sind aus Leder. Die Juden sind unsere Feinde, sie sind Volksschädlinge, ^ebenso die Kommunisten. Die Bolschewiken sind kulturlos. Was ist das? Das Ist ein Hund. Der Hund Ist ein Tier. Wo sind die Teppiche? Hier sind sie. Wo sind seine Schuhe? Dort sind sie. Wo said Ihre Briefe? Hier. Wo sind viele Juden? In Amerika. Wörter. Abend (m) — večer Affe (m) — opica Amerika (s) — Amerika auch — tudl Bach (m) — potok Bär (m) — medved bekannt — znan besonders — posebno bissig — neznosen, hud (n. pr. pes) Bolschewik (m) — bolševik Brief (m) — pismo Diamant (m) — diamant dumm — neumen Durchgang (m) — prehod, prela* ebenso — ravno tako Edelstein (m) — drag kamen Einbahnstraße (w) — enosmerna cesta Eintritt (m? — vhod Elefant (m) — slon Esel (m) — oael Feind (m) — sovražnik Filz (m) — klobučevina (fllc) frech — (pre) drzen freiwillig — prostovoljno frisch — svež nico, nakar so ameriški vojaki streljali na demonstrante. Več oseb je bilo ranjenih. Sledile so številne aretacije. * Iz pokrajine Ljubljana. V Ljubljani je župan general Rupnik otvoril te dni Italijanski jezikovni tečaj za uradnike in nameščence ljubljanske mestne občine. Tečaja se udeležuje 500 oseb. Italijanski kulturni zavod pa prireja mimo tega tudi italijanske tečaje za poštne in telegrafske nameščence, za združenje delavcev in za nameščence trifailake premogokopna družbe. * Podmorniška vojna in angleške skrbi glede popravljanja ladij. Ameriški mornariški urad je zahteval kredit v Iznosu 200 milijonov dolarjev za izgraditev suhih ln plavalnih dokov v raznih vojnih conah, zlasti ob zapadno-afriški in Južnoafriški obali. Ta zahteva je v zvezi z neko prošnjo Anglije, ki potrebuje nujno popravljalnice za ladje, ki so bile poškodovane v teku podmorniške vojne. Angleške popravljalnice so namreč tako preobremenjene, da je veliko število ladij obležalo neuporabnih po lukah, ker jih niso mogli pravočasno popraviti. * Angleški mlnolovei »Bramble« potopljen. Tri tedne pozneje je priznala angleška admiraliteta, da je bil minolovea »Bramble« potopljen, ker se nI več vrnil. * Novi nemški generalni konzul v Ljubljani. Te dni je prispel v Ljubljano novi nemški generalni konzul Rudolf Mtlller, ki je medtem že prevzel posle vodstva nemškega konzulata. * Strahovita kriminaliteta v Mehiki. Kakor poročajo preko Guatemale, je zavzela kriminaliteta v Mehiki tako velik obseg, da morajo celo časopisi priznati vso težino tega problema. Pravosodje j« praktično zamrznilo. Tako piše list »Es> celsior« v nekem komentarju ter pristav* lja, da čaka poleg dnevno naraščajočih zločinov 60 tisoč starih slučajev na svoj« sodnljsko rešitev. geschlossen — zaprto gestattet — dovoljeno gestrichen — pleskano, barvano Hase (m) — zajee Handschuh (m) — rokavica halt! — stoj Hund (m) — pes immer — vedno jedoch — vendar Jude (m) — Žid Jüdin (w) — Židinja Kamerad (m) — tovaril Knabe (m) — deček Kommunist (m) — komunist kulturlos — nekulturen ledig — neoženjen Löffel (m) — žlica Löwe (m) — lev Maler (m) — slikar Mensch (m) — človek Monat (m) — mesec (časovni) Nichtraucher (m) — nekadilec Onkel (m) — stric Rabe (m) — krokar rauchen — kaditi Raucher (m) — kadilec Schaffner (m) — sprevodnik Schalter (m) — okence .(pri blagajni) schlau — premeten, prebrisan Schneider (m) — krojač schnell — hitro Soldat (m) — vojak Spatz (Sperling) (m) — vrabec stark — močno stolz — ponosen Teller (m) — krožnik Teppich (m) — preproga Tier (s) — žival * Romunija je proslavJa 24. januarja 84. obletnico svojega narodnega edinstva. 24. januarja 185Ü je romunski narod, takrat še bivajoč v dveh kneževinah, Mol-davi in Munteniji, istočasno izvolil Aleksandra Jona Cuza za skupnega kneza Obeh kneževin. S tem je bilo praktično Izvedeno narodno edinstvo Romunije. Knez in poznejši kralj Karol I. je nato dopolnil zjedinjenje Romunov. Obletnico tega dne je praznovala vsa Romunija. V Bukarešti se je vršilo v ta namen v katedrali patriarhije svečano blagodarenje, ¡katerega so se udeležili člani vlade, zastopniki vojske in drugi državni dostojanstveniki. Tudi časopisje je bilo v znamenju praznovanja omenjene obletnice. * Angleška podmornica »Traveller« potopljena. Angleška admiraliteta je sporočila te dni, da je bila potopljena podmornica »Traveller«. Gre bržčas za neki nov podmorniški tip. * 100.000 kilogramov žita je zgorelo v carinarniških skladiščih mesta Montevideo (Uruguay). Omenjeno žito je par dni poprej prispelo iz države Peru. * Velika gneča v ladijski bolnišnici v Gibraltarju. Kakor poročajo iz mesta La Linea, je prispela v gibraltarski dok neka angleška križarka, ki je imela zelo težke poškodbe na pramcu in na krmi. Ker so bUi poprej vsi doki zasedeni, je morala ta križarka čakati celih 14 dni, preden so mogli začeti s popravilom. Mnogi poškodovani rušilci in druge ladje čakajo že več mesecev na popravilo. ŽENSKI KOTIČEK Kaj pripada ločeni ženi? Pod gornjim naslovom prinaša »Tagespost« sledečo razlago: Kako daleč sega obveza zakonskega moža napram ločeni ženi, če se ie zakon ločil po krivdi enega ali obeh zakoncev? t treu — zvest verboten — prepovedano verheiratet — poročen viel — mnogo Volksschädling (m) — narodni škodljivec wachsam — pazljiv Wolle (w) — volna ru (zu sehr) — pre (preveč) Deutsch. Wie geht es Ihnen? Danke, es geht mir gut, und wie geht Ks Ihnen? Mir geht es immer ausgezeichnet. Wie geht es Ihrer Frau? Die ist leider seit einigen Tagen krank. Was fehlt ihr? Sie hat die Grippe. Vorgestern hat sie ■ehr hohes Fieber gehabt, aber heute geht es ihr schon besser. In 3 bis 4 Tagen darf sie wieder ausgehen, sagt der Arzt. Haben Sie einen guten Arzt? Ja, wir sind sehr mit ihm zufrieden. Wenn den Kindern etwas fehlt', so gehen wir meist zum Kinderarzt Dr. Unblutig. Sie sehen plötzlich so schlecht auis, haben Sie Schmerzen oder ist Ihnen nicht gut? Ich habe nur Kopfweh, wahrscheinlich von der großen Hitze. Wollen Sie ein Kopfwehpulver nehmen? Vielleicht ein Aspirin? Bitte, wenn Sie mir eines geben können! To vprašanje bo obstojalo, dokler bo svet poznal ločitve zakonov. Odvisno je od sodbe, ki je izrekla krivdo. Ako je mož sam, ali pa v veliki meri priznan kot krivec, mora svoji ločeni ženi dajati primerno — ne stanu odgovarjajočo — vzdrževalnino, in sicer toliko, kolikor bi premoženje žene in njen zaslužek iz kakšnega pridobitnega delovanja, ki ga je od nje pričakovati, njej ne zadostovalo. Vzdrževalnina se odmeri po razmerah, v kakoršnih sta zakonca živela pred ločitvijo. Od vzdrževalnine, ki jo ločena žena po tem lahko zahteva, si mora v prvi vrsti pustiti odtegniti dohodke iz svojega premoženja. Principijelno je pa dolžna prevzeti pridobitno udejstvovanje, v kolikor je to po svojih osebnih razmerah v stanju. Pri današnjem stanju žene v gospodarskem pogledu pa ni odločilno, če je kot zakonska žena živela z svojim možem tako, da se je tudi poklicno udejstvovala. Na vsak način se mora žena poprijeti nekakšnega pridobitnega dela. Izjema je samo, če ji radi starosti, slabega zdravja ali radi otrok, ki zahtevajo varstvo in nego, ali pa iz kakšnih drugih razlogov to ni mogoče. Odločajo vedno razmere vsakega posameznega slučaja. Tako se bo ločeni ženi na primer vstop v pridobitno delo prisodilo, če se je po ločitvi z otroci vrnila k svojim staršem in so isti kot najbližnji sorodniki skrbniki in čuvaji nienih otrok. Na drugi strani bo pa na primer tudi lahko pomembno za opravljanje pridobitnega dela, če je ločena žena zaposlena z negovanjem svojcev, kake stare ali bolne matere. V takem primeru se od nje ne bo zahtevalo, da se poprime dela. (toffe* & vse padtema! Ich werde sofort das Mädchen in die Apotheke schicken. In 5 Minuten ist es wieder zurück. Dieser alte Herr muß immer Tropfen nehmen. Er hat ein Magenleiden. Er darf nur leichte Speisen essen. Slowenisch. Kako Vam je? Hvala, dobro mi je, in kako se počutite Vi? Meni se godi izvrstno. Kako se počuti Vaša gospa? Ta je žal nekaj dni bolna. Kkj ji je? Ona ima gripo, predvčerajšnjim je imela zelo veliko vročino, toda danes ji je že bolje. V 3 ali 4 dneh bo že smela na izprehod, pravi zdravnik. Imate dobrega zdravnika? Da, mi smo z njim zelo zadovoljni. Ce se otroci ne počutijo dobro, gremo večinoma k otroškemu zdravniku dr. Un-blutigu. Nenadoma izgledate tako slabo, imate bolečine, ali Vam je slabo? Imam glavobol, najbrž od (te) velike vročine. Hočete 11 prašek proti glavobolu? Morda aspirin? Prosim, če mi morete enega dati! Takoj bom poslal služkinjo v lekarno. V 5 minutah je že zopet nazaj. Ta stari gospod mora vedno jemati kapljice, želodčne bolečine ima. Jesti sme samo lahke jedi. Kakega dela so ločena žena mora poprijeti, je tudi odvisno od v akega posameznega slučaja. Delo, katerega donos ji je dodati zahtevi po vzdrževalnim, se ji lahko prisodi po njenih razmerah. Po razmerah mora mož doprinesti tudi nekaj za šolanje ali presedlanje ločene žene za nov poklic. V vsakem primeru je pa mož dolžan samo toliko prispevati za ločeno ženo, da svoje lastne oskrbe ne spravi v nevarnost. Jedro svojega premoženja mu principijelno v to svrho ni treba načeti. Ako bi plačevanje vzdrževalnine ločeni ženi njegovo lastno eksistenco spravilo v nevarnost, ker bi razen tega imel še druge obveznosti, posebno vzdrževalnin-sko napram drugim neporočenim mladoletnim otrokom ali napram svoji novi zakonski ženi, mu ločeni ženi ni treba več plačati kakor to, kar odgovarja cenenosti. Pri tem je seveda voditi računa o potrebah in gospodarskih razmerah ločenih zakoncev ter drugih vzdrževalninskih upravičencev (otrok, nov zakonski drug). Medtem, ko po starem predpisu pri enaki krivdi zakonca eden od drugega nista imela pravice zahtevati vzdrževalnine, lahko po danes obstoječem predpisu tudi zakonski mož, če je potreben, dobi potreben prispevek za vzdrževanje. Takšen vzdrževalni prispevek se določi na podlagi potreb in gospodarskih razmer drugega zakonskega tovariša ter ostalih upravičencev na vzdrževalnino. Žena, ki ie bila priznana za sokrivo in ne pretežno krivo, lahko za sebe zahteva prispevek za vzdrževanje, če se ne more sama vzdrževati In če to ločenemu možu ne spravlja gospodarstva in vzdrževanje njegovih otrok v nevarnost in ako morebitni njegovi novi ženi še kljub temu. lahko plačuje potreben prispevek. Obveznost moža za plačevanje vzdrževalnine ločeni ženi odpade. če jo njeni sorodniki lahko vzdržujejo. _____ NA LOVU Ko sem nekoč kot šolarček prebiral knjige raznih potopiscev in povesti o Indijancih, si nisem mislil, da bom kdaj hodil po celini, kjer je Karl May zbiral gradivo za svoje delo »Winnetou«. Človek obrača, življenjska naključja pa obrnejo. Tudi mojo pot je v življenju določala usoda, ne da bi me vprašala kako in kaj. Vrgla me je na tisti del sveta, ki ga je odkril Krištof Kolumbus, kjer sem postal proti svoji volji pustolovec, kar pa tam seveda ne gledajo kot nekaj izrednega, ker pustolovščin v Ameriki še ni in tudi ne bo zmanjkalo. živel sem kot lovec v znanem lovskem revirju El Gran Chaco, in sicer v argentinskem delu istega. Po tem, še neraziskanem in deloma le bolj slabo obljudenem ozemlju, je menda kaka petina prebivalstva tujcev ali naseljencev. Ostali so mešanice in križanja črnih, belih in rdečih plemen ter čistokrvni pradomači-ni rdeče rase ali Indijanci. Med slednjimi je še veliko zaostalih, ki živijo na svoj prvotni način. Seveda se že mnogo takih plemen poprijema dela na kmetijah, v gozdovih itd., ki jih držijo in vodijo beli naseljenci. Najbolj zaostala indijanska plemena Gran Chaca živijo od lova ribolova, paše, nekaj malega tudi že od primitivnega kmetijstva. Bil sem opremljen z lovsko puško, pištolo, municijo in vsem, kar potrebuje civiliziran lovec v pragozdu, pustinji in divjini. Imel sem tudi jahalnega konja. V Gran Chaco se naleti še na potomce PK.-Kriegsberichter Leßmann (PBZ./Sch) Auch bei minus 20 Grad geht es an den Feind. Durch kräftiges Schlagen der Arme machen sich die Männer die Hände warm, und dann rollen die Panzer gegen die Sowjets. TO IN QUO o Kriminaliteta mladine v Ameriki. V New Yorku je neki profesor matematike kritiziral šolska dela dveh učencev. Da bi se fanta svojemu profesorju za to maščevala, sta ga z revolverjem v šolskem razredu ustrelila. Ameriški tisk je pri tej priložnosti ugotovil, da je val mladostne kriminalitete v Zedinjenih državah v velikem razmahu. Tako so na primer v petih mestnih okrajih mesta New Yorka v prvih desetih mesecih leta 1942. imela sodišča opravka z nič manj kakor 4080 kriminalnimi primeri, povzročenih po nekdanjih bojevitih indijanskih lovskih plemen, ki so se imenovali Koroti, Mata-ki itd. Ti so seveda še danes belim kolonistom, lovcem in raziskovalcem nevarni. Danes jim pravijo Nokti, Tobi, Koroti itd. Lov belih lovcev v teh predelih ibe-ro-ameriškega ozemlja se navadno ne opravlja posamezno, kakor je to bil primer z menoj. 2e radi varnosti in vzajemne pomoči gresta navadno po dva skupaj, ali pa ima lovec kakega domačina za pomočnika. To lovsko življenje v tro-pičnem delu izgleda stvarno tako, kakor si ga Evropejci samo lahko predstavljajo v romanih in potopisih. Ves čas se nikdar nisem izogibal morebitnim naselbinam ali potujočim lovcem, kjer' je vedno neka nevarnost, nisem jih pa tudi nikdar iskal. Pokrajine gozdov in vrb Chaca, ki še niso slišale sekire in žage, so bogate krušnega drevja z užitnim in dobrim sadjem. Kazen ptičev, rib, pampas-lisic ali činčil, ki so mi dajale meso, krzno itd., mi je tudi drugo divje rastoče sadje bilo najljubša prehrana in nadomestek pijače. Ker sem bil z municijo, orožjem, vžigalicami itd. dobro založen in ker sem kot zdrav mladenič pri vsem ciganskem in nekulturnem življenju gledal tudi na svoje zdravje, o konju lahko trdim isto, si o bodočnosti nisem delal skrbi. Kakor Adam v raju, brez Eve seveda, sem se gibal po neverjetno težavnem, večinoma še nedotaknjenem ozemlju, dnevno naprej, ne da bi razen lova in ribolova zasledoval kak drug namen. Izhod iz pragozdnega pustolovskega življenja sem sklenil prepustiti usodi, kakor je tudi mladoletnih. K temu je dodati še 2468 slučajev razsodb, ki so jih izrekli mladinski sodniki. Med slednje primere spada med drugim tudi prostitucija mladoletnih deklic, ki se je silno razširila odkar traja vojna. Te razmere pa ne vladajo samo po velikih mestih, temveč se večajo tudi na deželi. Trinajst okrajev države New York poroča, da je v zadnjih, šestih mesecih mladostna kriminaliteta narasla za 22%. Po pisanju lista »New York Daily Mirror« sta bila nedavno dva učitelja neke šole v Bronxu ranjena od svojih učenčev, tretjemu so pa razbili avtomobil. Teh zločinov so se udeležili fantje in dekleta. »Time« navaja ime neke učenke, ki je svojo učiteljico obmetavala s V vojnih časih se mnogo piše in govori o hrabrosti. Skoraj vsaka oborožena sila na svetu ima vojake, ki se na ta ali oni način odlikujejo. Hrabrost v pravem smislu besede je razlagati tako, da je hraber tisti, ki se je z osebno neustra-šenostjo in srčnostjo pri kaki priložnosti odlikoval. Tudi v nemški oboroženi sili je mnogo hrabrih oficirjev in vojakov. Skoraj dnevno poroča časopisje, da je bil ta ali oni odlikovan z najvišjim odlikovanjem, ki ga ima podeliti Führer kot vrhovni poveljnik celotne oborožene sile. O posebno hrabrih vojakih se objavljajo tudi slike, prinašajo se življenjepisi itd. ter se jih postavlja ostalemu ljudstvu v vzgled. »štajerski Gospodar« je o hrabrosti v vojni že večkrat spregovoril. Razložil je, kako in kdaj se lahko postane junak in komu je junaštvo prirojeno itd., nismo pa še povedali, kakšni so po značaju, sposobnostih in življenjskih načinih ljudje, ki se pred sovražnikom obnesejo in kot usoda iz mene napravila pustolovca. Konj je razen mene nosil že precej kož. Ob neki reki sem ustrelil vodno svinjo. Cin-čile, akoravno jih je prepovedano pobijati, so mi bile najljubši plen, samo da so redke in jih je prav težko zadeti. Bilo je vročega tropičnega popoldneva, ko me v gozdu med počitkom iznenadi gruča Indijancev, in se mi začne od vseh strani približevati. Bliskovito sem zagrabil za puško in se sklonil za drevo, pripravljen braniti se. Pripravljen na vse, sem čakal kaj pride. Prodirali so bližje, ne da bi rabili svoje orožje. Iz tega sem sklepal, da ne vejo, kaj bi z mencj. Začel sem jih klicati, v znak, da jim nisem sovražnik. To jih je ustavilo. Sledili so razni glasovi in žvižgi medsebojnega sporazumevanja. Iz tega sem sklepal, da se položaj za mene boljša. Ponovil sem klice in se trudil jim dopovedati, da sem jim prijatelj. Čez nekaj časa so ml odgovorili s klici, ki jih sicer nisem razumel, ampak presodil, da se njihovo sovražno razpoloženje napram meni manjša. Skočil sem na bolj vidno mesto ter jih vabil k sebi. Sledilo je posvetovanje pri Indijancih. Po dolgih minutah je prišlo par mož iz grmovja in dračja proti meni ter me s pripravljenim orožjem vprašalo kaj delam. Razkazal sem jim vojni plen, puško, pištolo, sedlo ter jih na ta način kakor male otroke motil in prepričeval, da sem sam in lovec • in da nimam proti njim ničesar. Kaziku, ali poglavarju, sem ponudil kože in postali smo prijatelji. Na njegov žvižg so prišli še ostali njegovi tovariši k meni. Imeli so zopet neko po- kamenjem, jo obdelovala s pestjo ln palico, ne da bi učiteljici bilo dovoljeno, da bi se dejansko branila s protiudarci. V tem je dovolj jasen dokaz, kako nezmožni so Amerikanci napraviti red med lastnimi šolarčki. Wit ve&dMtkäu von 18 bis 6 Uhr! junaki izkažejo. Lastnost, ki ji pravimo junaštvo, je neke vrste odlika, ki je nimajo mnogi. Človek, ki je v smrtni nevarnosti pokazal svoj mir, svojo preudarnost ter bil pri vsem tem še v stanju delovati in žrtvovati se za interese bojev in izrabljati svoje ostale vrline, je tudi v nevojaškem življenju mož boljših kvalitet kakor strahopetni in boječi ljudje. Mož, ki je v vojnem metežu v stanju voditi in razpolagati s podrejenimi mu ljudmi in sobojevniki ter kljub življenjski nevarnosti doseči uspehe, ki so v korist lastnih operacij, bo gotovo tudi v vsakem drugem položaju zmožen postaviti svojega moža. Pogum ali hrabrost je odlika človeka, ki jasno dokazuje, da gre za osebo, ki nadkriljuje povprečneže. Tak mož, tudi če v svojem civilnem poklicu ni kdo ve na kako važnem in visokem položaju, je s svojo hrabrostjo dokazal, da je sposobnejši od drugih in da se iz istega lahko napravi veliko več kakor iz ljudi, ki se niso mogli izkazati hrabrim. Pogumna dela so cenili že naši pradavni svetovanje. Končno me je kazilt povabil kot lovca in gosta med njegove rojake. Ker niisem imel ničesar izgubiti, sem 3 konjem vred šel z njimi, šlo je za pleme, ki se je bavilo z lovom ter taborilo kakih deset ur hoda od tam. Ostal sem par tednov gost te indijanske družine, ki je svoje bivališče menjala po stanju lova in ribolova. V njenih vrstah sem se udeleževal lova, z njimi sem jedel, med njimi spal. Cenili in spoštovali so me vsi. Ženske in otroci so me naravnost oboževali. Vživel in prilagodil sem se v vse ter pri tem študiral življenje, šege in značaje Indijancev. Ko sem končno po tednih prostovoljno zapustil to kulturno zaostalo, napram meni pa nad vse gostoljubno in prijateljsko rdeče pleme, mi je kazik prigovarjal, da da bi ostal med njimi, ali pa, da ga'zopet obiščem. V spomin mi je v imenu zadruge podaril celo vrsto zanimivega orožja lastnega izdelka, ženske so mi pa s pestrim ptičjim perjem najlepših ibero-ameriških ptic okrasile lase na glavi, ki so kakor zaraščena brada kričali po civilizaciji. o. Oglašujte v „Štajerskem Gospodarju" ! O hrabrosti . «äm-d-iampe mit der doppelly^. O* ^ a Besser für Dich — - besser für alle I In jahrzehntelangem Bemühen um wirtschaftlichste Umsetzung des elektrischen Stromes in licht entstand die Osrarrv D-Lampe mit der Doppelwendel als zeitgemäße Glühlampe, die viel licht für wenig Strom gibt. Strom wird meist mit Kohle erzeugt — Kohle ist kriegswichtig ! Fordern Sie darum beim Glühlampen-Austausch stets Osram- D - lampen! i bvm'iBH:w;i ? O Vidificfit fir umigirtrom! i s T 29 ^ %am-d-lampe mit oer doppel^ o z 5 > 3 o O zelo verjetno tudi očetje naših bodočih junakov in bojevnikov. Tudi to ne gre podcenjevati. Kakor je večkrat nadarjenost po očetu prenesena na sina ali vnuka, tako je tudi hrabra kri prenosljiva. V prvi svetovni vojni je najvišji poveljnik bivše oborožene sile, takratne obdo-navske monarhije, vse tiste junake, ki so v večletni vojni ležali po strelskih jarkih ter bili za hrabrost odlikovani z zlatimi hrabrostnimi svetinjami, to je z najvišjim odlikovanjem, ki se ga je takrat za hrabrost lahko dobilo, oprostil vsake nadaljnje službe na frontah ter odredilr da se jih uporablja za službo v zaledju, kjer ni nevarnosti, da bi izgubili svoja dragocena življenja. To se je storilo v glav- nem radi tega, da bi se ta vojaška, in hkrati tudi človeška elita ohranila ter razmnožila. In glej značajne poteze tistih junakov. Več kakor polovica vseh takih odlikovancev z najvišjim odlikovanjem za hrabrost, je bila tako z dušo in telesom vdana domovini, da so odlok svojega najvišjega poveljnika s priznanjem in veseljem sprejeli na znanje, hkrati pa prosili, da želijo kljub možnosti, da lahko odidejo v zaledje, še nadalje ostati na frontah ter se boriti še naprej, ne ozirajoč se pri tem na nevarnost. Tudi pri spodnještajerskih regimentih so bili taki slučaji, ki bi jih še danes lahko človek imenoma navedel. To je prava, nesebična in resnična hrabrost. predniki, ko so se na lovu bojevali z divjimi zverinami. Pogum je bila odlika že tedaj, ko so ljudje med raznimi plemeni še pol divje gonili svoje črede od paše do paše ter se bojevali med seboj za pašnike in lov. Junaštvo, pokazano v vojnah, je bilo v vseh časih nekaj častnega, nekaj posebnega in čislanega. Požrtvovalnost tistih, ki so vsem nevarnostim v brk kljubovali ter po naklučju odnesli svoje glave iz bojev, je bila, je in ostane značajna poteza, ki je bila dotič-nemu njegovim svojcem in potomcem gvetejša in bolj čislana kakor večina drugih dobrih lastnosti. Nacionalsocializem ceni najbolj hrabrost na bojišču. Težko je najti vojaka, ki mu prsi krasijo odličja za njegova junaška dela, da bi ne bil hkrati tudi po rangu in službi povišan nad ostalimi. To je v redu in najboljši znak, da so ljudje, ki so zmožni hrabrih del, tudi sposobni fo poklicani, da v življenju opravljajo in izvršujejo važnejše in boljše funkcije, kakor ostali povprečneži. Naravnost ganljivo je gledati, kako se naša država briga za usodo tistih vojnih poškodovancev, ki jim je usoda prizadejala kakšno telesno hibo pri izvrševanju hrabrih del na bojiščih. Značajne poteze junakov, ki so se izkazali junakom v pravem smislu besede, tvorijo v največ slučajih podlago za razna druga koristna in dobra dela ter je nekaj samo po sebi umevnega, da v Nemčiji že sedaj skrbijo in pripravljajo, da ee junakom, ki danes na frontah dopnna-Sajo dokaze nečuvene hrabrosti, po vojni na vsak način preskrbi službe in položaje, ki bodo koristili narodu ter zadovoljili in nagradili tudi izkazane junake. Hraber mož na fronti bo brezdvomno vedno in povsod tudi hraber, pogumen in srčen pri opravljanju svojega poklica, kar je v mnogih primerih največ vredno. Ni dela na svetu, ki ne bi zahtevalo do neke meje pogum od človeka, ki ga opravlja in v tem tiči že prav veliko. Nek velik mož je nekoč rekel, da -je svet last junakov, in v tem je veliko resnice. Brezdvomno je junaštvo nekaj lepega in dobrega, nekaj izrednega in kdor si lahko lasti to značajno potezo, ima eno najboljših podlag za vse druge lastnosti, ki jih lahko zgradi na podlagi svoje hrabrosti. Kakor vemo, se nagnenja podedujejo iz roda v rod. Tudi junaka sin bo verjetno junaške krvi. V tem je veliko vrednosti v naših junakih. Možje, ki so po frontah pokazali izredna junaštva, bodo Melm M Jedes Wort kostet für Stellengesuche 6 Rpf, das fettgedruckte Wort 26 Rpf, für Geld-, Realitätenverkehr, Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, das fettgedruckte Wort 40 Rpf, für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. — Anzeigen-AnnahmeschluB: Donnerstag um 11 Uhr. „Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige 1.— RM ZU VERKAUFEN Verkaufsanzeigen (Oebrauctnwaren) dllrlen nur mehr mit Preisangabe verfiffentlicht werden Eine hochträchtige Kuh vvegen Platzmangel sofort zu verkaufen. Thesen, Luisengasse 67, Marburg/Drau. 74-3 [ ZU KAUFEN GESUCHT 4 nhfällo Allpapier, Hadern. SclineL II Diane de,-abschnitte, Texlilabfalle, Alleisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend" jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5._ 1()0'4 rTamanraH zu kaufen gesucht. An-UdmeiHOU träge unter »Damenrad« an die Verw. erbeten. 90-4 OFFENE STELLEN Verläßliche, ehrliche Hausgehilfin mit Kochkenntnissen für sofort gesucht. Anzufragen Frau Grete Kiffmann, Marburg. Meilingerstraße 25/1. 14-6 Lehrmädchen für die Gemischt-Lenrmaacnen warenhandlung Sa- wolowschek Johann, Wotschna — Oberburg, Untersteiermark, wird dringend gesucht. 70 3 14jähriger Schneiderlehrling wird sofort aufgenommen. A. Butschar, Kärntnerstraße 67. 76-6 Fleischerlehrling (mit etwas Lehrzeit bevorzugt) wird aufgenommen. Anton Stampfl, Pragerhof. 78-6 Bäckerlehrjunge Vor Einstellung von Arbeltskräilen muß die Zustimmung de» ruständigen Arbeitsamtes eingeholt werden Älteres Mädchen zu einem Kind gesucht. Maria Donko Jahringtal 62, i. d. Büh. 77-6 wird sofort aufgenommen. Bäckerei Schober, Marburg, Friedrich-Jahnplatz 2. ' 79-6 Fleischerlehrling wird aufgenommen. K. Weitzl, Marburg, Röckenzaungasse 12 oder Viktringhof-gasse 3. Allen Verwandten und Bekannten teilen wjr die traurige Nachricht mit daß uns unser Sohn und Bruder, Herr Stanislaus Bark am 19. Januar, im Alter von 30 Jahren, nach kurzem To- den, für immer verlassen hat. Das Leichenbegängnis unseres lieben To^ ten' fand am 21. Januar statt. Schönstem, tfm 21. Januar 19«. ^ ^ ^^ Familien BARK und OSCHEK. ill^S-l^CHTSFiELE U-i i tio. ¡¿URGPLMZ1 Jie glücklichste Ehe der WeSl ein Etz-Film mit MARIA ANDERGAST, WOLF ALBACH-RETTY, HANS MOSER. Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm-Sondervorstellungen: Sonntag Vormittag um 10 Uhr; Montag, Dienstag und Mittwoch um 13.45 Uhr: Sehnsucht nach Afrika FUr Jugendliche zugelassen! 92 WinYOfoiiio mit drei Personen Winzer eu*e werden auf schönen Posten aufgenommen. Lohn nach Vereinbarung. Zuschriften an Gastwirt Ferk, Wachsenberg, Pössnitzhofen. 62-6 faustet» abe«ichdem «Ä (auch Jugendliche) für leichtere dauern-ile Beschäftigung werden aufgenommen. Arbeitszeit von 6 bis 14 Uhr. Vorzusprechen bei Un o, Marburg, Landwehr-;asse 23. 66-6 gesucht. Kost und Wohnung frei. Anfragen: Gobetz, Cilli; Kettenschmiederei, Grazerstraße 18. 87-6 2 Lehrfungen Lehr unge wird aufgenommen. — Bäckerei Philipp Kau-•.ler, Marburg/Drau, Unterrotweinerstra-<$e 13. 75-6 HEIRAT Unterer (Vitwet, Jewerbemann, mit kleinen Besitz, viinscht mit Witwe oder älterem Fräu-ein Ehebekanntschaft. Zuschriften Postigernd 218, Windischfeistritz. 81-12 3UfSChe - Untersteirer, ausgelernter Kraftwagenlenker, in Vien beschäftigt, wünscht ehrenhafte Bekanntschaft eines 18 -25jährigen Fräu-3ins. Anträge unter »Wien« an die' Veraltung. 91-12 VERSCHIEDENES Klingen für Futtermaschine aller Art liefert Felix Pleschei, Saldenhofen, Untersteiermark. 44-14 Prnflli»«BnJeder Art — Leder — Leicht-rruiiic»Bumetall _ HoU _ orthopä_ dische Apparate, Leibbinden, üummi-strümpte, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e t, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Olli, Marktplatz 13. 762-14 Gebe für Fisolenstangen Fichte oder Tanne einen Sparherd zum einmauern, einen abgetragenen Zimmerkachelofen. Näheres nach Besprechung. Zuschr. unter »Fisolenstangen« — Postlagernd Cilli. 88-14 Maschinen u. Sonnenplissee Modesalon Angela Tschepe Marburg/Drau, Tappeinerplatz 9, hat von Frau Tischler, Tegetthoffstraße, die Plis-seemaschine übernommen und übernimmt alle Plisseearbeiten. 83-14 Gebe netter, ehrlicher Familie WOHNUNG gegen Kuhbetreuung. Handwerker, Pensionist bevorzugt. Ebendort wird nette ältere Frau zu einem Herrn für kleine Wirtschaft für sofort oder später gesucht. Lorenzen am Bachern 163. 82-14 Das Verbandpflaster LEUKOPLAST ^¿eS^iäftig ¿W Azxm^ wie immer! Neues Pulver für den Wuchs und für die Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg. 86 ZENTRALDROGERIE EMIL THÜR, Marburg/Drau. Herrengasse 33. ACHTUNG, WEINGARTENBESITZER: Anmeldungen für Akazien (Weinbergstecken) werden bis 31. Januar 1943 entgegengenommen. 84 KOHLEN HOF Marburg' (Dran), Najrystrasse 13 Lshrlunge für eine Gemischtwarenhandlung, von guten anständigen Eltern, mit Schulbildung (Bürgerschule) wird ab 15. Februar 1943 — im Hause verpflegt — aufgenommen. Anlr. an die Firma 85 JOHANN MESCHKO, KAAG bei Polstrau. Der Chef der Zivilverwaltung in der Unt; rste ermark Der Beauftragte für t rbeitsfragen Bekanntmachung Alle Betriebsführer, die in der Zeit bis 1. 8. 1943 männliche oder weibliche Lehrlinge oder Anlernlinge einzustellen beabsichtigen, haben nach § 10 der 2. Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteiermark vom 12. 2. 1942 (V. O.u. A. Bl. 66, S. 474) die Lehrstellen bei dem, für ihren Betrieb zuständigen Arbeitsamt b's spätestens 1. 3. 1943 anzumelden. Antragsformblätter sind bei den Arbeitsämtern erhältlich. Gleichzeitig weise ich darauf hin, daß nach der genannten Verordnung die Einstellung von Lehrlingen oder Anlernlingen, auch auf 'Probe, ohne vorheriger Zustimmung des, für den Betrieb zuständigen A--beitsamtes unzulässig und strafbar ist. 72 Marburg/Drau, den 20. 1. 1943. gez. Dr. Henninger. Zivifenie se povsod odigrava z veliko brzino. Dogodki sledjo dogodkom. Naš tednik poroča o vsem, kar e važnega doma in po sve u. Zato čita:te, oglašujte in šir te f »«¡eiiwirbeitnjametnidw,*» VJtodMwwfcww* n STAJERSKEGA GOSPODARJA M