i C lakaja vsak 4u ruM aoU*. nodolj	
In praznikov	MM
laaued daily except Saturdnjs.	m
Sundays and Holidays	
_________	
'ROS VETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JE DNO I £
[Uradniški la aprev&Ukl prostori. MA7 South Lawndala Ave
M
orne« of Publication: IM7 South Lawndalo Ave. Telephone, Rock wo U 4904
leto—year xl
Ueta )e $8.00
Oaltar January It. 1MB. at Um MtmlftM 4*r UM Ad o( Coairw «I March ». 10VS.
CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 26. AVGUSTA (AUGUST 28). 1948 Subscrlptloo S8.00 Yearly
ÄTEV.—NUMBER 189
Sovjetska vlada pretrgala konzulsko zvezo z Ameriko
Accoptenoo ter aaailim at «pociol rolo of pootaie provided for in ter t ion 110» Art of Oct S KIT. ■uthoHynt on .lu** 4 19'«
Zavrnila je izjave ameriškega državnega departmenta in odobrila ¿kcije konzula Lomakina v New Yorku
London. 25. avg.—Radio Moskva je danes naznanil, da se je sovjetska vlada odločila za pre-trganje konzulske zveze med Ameriko in Rusijo. Rusija ima dva konzulata v Ameriki—v New Yorku in San Franciscu. Amerika ima konzulat v Vladivostok^ drugega pa je nameravala ustanoviti v Leningradu. Sovjetska vlada je tudi zavrnila ameriške note, nanašajoče se na slučaj ruskih učiteljev pod zaščito ameriške vlade. Ti so Ok-sana Kasenkina, Mihail I. Sama-rin in njegova žena.
Državni department je prej obvestil sovjetsko vlado, da učiteljica Kasenkina, ki je skočila skozi okno ruskega konzulata v New Yorku 12. avgusta, ne bo izročena ruskim oblastem proti njeni volji. Kasenkina je bila po skoku odpeljana v bolnišnico, kjer je pod oskrbo zdravnikov.
Ameriška vlada je pozvala Rusijo, naj odpokliče Jakoba M. Lomakina, svojega konzula v New Yorku, zaradi njegovega obnašanja v zadevi učiteljice, Kasenkine. Lomakin je trdil, da je rešil Kasenkino iz rok ruske protiboljševiške grupe, ki je znana kot Tolstojeva ustanova. Naznanilo moskovske radiopo-staje pravi med drugim:
"Sovjetska vlada zavrača.ne-utemljene izjave ameriškega državnega departmenta o. ruskih uradnikih. Zavzela je stališče, da so bile akcije in izjave ruskih uradnih reprezentantov v Ameriki v popolnem soglasju z interesi Sovjetske unije. Ščitili so le ruske državljane pred zločinskimi poskusi, da se jim odvzamejo civilne pravice in svoboščine.
Izjave državnega departmenta ne prispevajo k razčiščenju slučaja ugrabljenja Kasenkine. Sa-marina, njegove žene in otrok. Dokazi so, da so ameriški uradniki sodelovali z banditsko belo gardo, Tolstojevo ustanovo, v ugrabljenju. Državnemu department so bili predloženi vsi podatki, katere pa je prezrl.
Ker je Kasenkina v bolnišnici v jetniških okolnostih in je ruski uradniki ne morejo obiskati, ne more sovjetska vlada upoštevati izjav, katere je baje podala. Porodila, katera so objavili newyorški listi, razkrivajo, da je belogardistična organizacija, katere načelnica je Aleksandra Tolstojeva, zapletena v ugrabljenje ruskih državljanov. Znano je, da je bil Samarin v prostorih federalnega detektivskega biroja v New Yorku po ugrabljenju. Edward Mullins. glavni inšpektor newyorške policije, je povedal konzulu Loma-kinu, da je Samarin pod zaščito ameriške vlade in detektivskega biroja. Kljub temu ne more so vjetska vlada dobiti informacij o usodi Samarina in njegove družine.
Sovjetska vlada odločno zavrača obdolžitve državnega departmenta, da je Lomakin s svojimi akcijami v zadevi ruskih državljanov zlorabil svojo oblast in kršil mednarodna pravila. Obdolžitve so brez podlage in v nasprotju z znanimi dejstvi.
Upoštevajoč vsa dejstva in okolnosti, je sovjetska vlada prišla do zaključka, da njena konzulata ne moreta vršiti določenih funkcij v situaciji, katero je ust^ril državni dejtertment. Iz tega in drugih razlogov se je odločila za zaprtje konzulatov v New Yorku in San Franciscu. Amerika naj tudi takoj zapre svoj konzulat v Vladivostoku v soglasju z načelom povračila. V istem smislu je dogovor, sklenjen med Sovjetsko unijo in Ameriko, glede ustanovitve a-meriškega konzulata v Leningradu, razveljavljen.
New York. 25. avg. — Ruska učiteljica Oksana S. Kasenkina je nameravala razkriti časnikarjem vzrok svojega skoka skozi okno ruskega konzulata v New Yorku, toda razgovor med njo in časnikarji je bil v zadnjem momentu preklican. Uprava bolnišnice je izjavila, da je učiteljica utrujena.
I Čas za razgovore je bil določen za včeraj popoldne. Samo dva fotografa, reprezentanta newyorških listoV, sta dobila dovoljenje za vstop v njeno sobo. Vzela sta več slik. Na hodniku pred sobo je bila zbrana grupa časnikarjev in fotografov. Policijski poročnik Dominick Papa je informiral grupo, da je dr. Joseph Ford, zdravnik učiteljice, prepovedal razgovor med njo in časnikarji.
Zborovanje sveta cerkva v Holandiji
Dulles dejal, da Rusija ni za mir
Amatordam. Holandija. 25. avg.
Domače vesti
Obisk •
Chicago.—Glavni urad SNPJ sta v torek obiskati aesth Elizabet h in Louisc Dolinar iz Li-braryja, Pa.
Is Clevelanda
Cleveland.—Po daljši bolezni je v Collinwoodu umrl Frank Sile, star 42 let, rojen V Cleve-landu, član Borštnarjev. Zapušča ženo, hčer, mater, pastorko, dve sestri in druge sorodnike.— Frances Zajec iz Euclida se nahaja v Ženski bolnišnici, kjer —Kavsanje o Sovjetski politiki'se je morala podvreči operaciji, in komunizmu ter trenju med1—Pri družini Adolph Gulic so vzhodom in zapadom se je pri- ^ oglasile rojenice in pustile čelo na zborovanju svetovnega'• prvoroJenko, pri družini John J. —-----1— v kavsanje sta se
Bivii čeiki minister pobegnil
London. 25. avg. — Dr. Jaro-slav Stransky. bivši prosvetni minister v čehosloveški vladi, je dospel v London. Iz Ceho-slovakije je pobegnil pred dvema tednoma v ameriško okupe cijako cono v Nemčiji, od koder je odpotoval v London. Dr. P Zenkl. bivši podpredsednik č«v
Napetost v Berlinu se ublažila
Ruski maršal naznanil odložitev voliteV
Berlin. 25. avg.—Napetost V blokiranem Berlinu se je nekoliko polegla, ko so Rusi prenehali z vdori v zapadne predele mesta. Noben incident se ni pripetil v zadnjih 24 urah.
Ruske vojaške straže so v svojem predelu, prav tako ameriške in britske vojaške straže. Ameriški uradniki še niso dobili odgovora od Rusov na svoj predlog glede umika ameriških, brit-skih in ruskih čet s trga Potsdamer. Predlagali so, naj vojaške čete nasledi nemška poli-
sveta cerkva, zapletla John Foster Dulles, svetovalec . ameriškega državnega departmenta in republikanske stranke, in Josef L. Hromadka, profesor bogoslovja na univerzi Jan Hus v Pragi.
Trinko ml. pa prvorojenčka,—V
soboto sta se poročila Evelyn
Mlaeec iz Euclida in John Gor-
janc iz New Smyrna Beacha,
Fla.—Iz Chisholma, Minn., sta
se preselila v Cleveland Jerry
_ „ , ... „,	. I Marsich in žena, ki sta kupila
Dulles je trdil, "da sovjetski | hi4o Otroci bi|i eJ tu_
komunistični režim ni za mir in	k Dne 24 ay .f vJCoJ.
ne za novo svetovno vojno se-	Hnwoodu (1M0 E. 174 8t>) umrli
daj Marksistični komunizem je	Fa Krugi rojena c hU.
materialističen in ateističen. •	ra M ,et dom- u vw| Rod|k {
Njegovi voditelji zavračajo kon-	Divači na prilnurskcm, v Anie_
cepte moralnega prava. Stalin	riki 41 ^ j^pMa moža Ru-
je izjavil, da večne pravičnosti	dolfa. ki se /y(Jnjt, {r[ ledne
zdravi v bolnišnici Huron Road, dve poročeni hčeri (Elsie Luster tukaj, Violo Kaye v Angoli, Ind.), dva sinova (Rudyja v Profesor Hromadka je pobijal Akronu, Alberta v Chesterlan Dullesove argumente. "Kar o- du) in dVtt vnuka. Pokopana bo
ni. Zakoni so le sredstvo, ka tero uporabljajo oni, ki so na krmilu, za dosego svojih ciljev in namenov." *
Preizkušnja med vzhodom in zapadom
Državni tajnik Marshall bo odpotoval v Pariz
- Washington. D. C.. 25. avg.— Oživljeni razgovori med repre-zentanti štirih velesil v Moskvi so ustvarili možnost, da l>o prišlo do preizkušnje moči v borbi n^ed vzhodom in zapadom v Parizu prihod j i mesec.
Državni tajnik George C. Marshall bo odpotoval 19. septembri I lavcev. v Puri*, kjer m-bo u,Mr/.l /.«ae-. Akcija korporacije Je v g» dunjii genernlne skupsčine Zdru- gUMi, s provizijo m mezdno for
Korporacija General Motors zvišala plače
Akcija v soglasju s provizijo sklenjene pogodbe z avtno unijo
Waahlngton. D. C.. 25. avg,— Korporacija General Motors je naznanila zvišanje plače za tri cente na uro. V njenih tovarnah v Detroitu in drugih mestih je uposlenih okrog 265,000 de-
pazujemo sedaj, je razkrajanje* nadvlade zapadnih držav v okviru mednarodnega reda," je dejal. "Celo ogromno bogastvo Amerike, njena vojaška in atomska sila nas ne smejo preslepiti. Svet koraka naprej, ne nazaj. Ne pohodu so oni, ki po žrtve izkoriščanja. Zapadni svet se ne zaveda in noče zavedati razkrajanja kapitalistične družbe. Prežet Je z bojaznijo in ne more reševati velikih vprašanj sedanjega časa.
Zaskrbljenost zaradi socialne transformacije pod vodstvom Sovjetske unije onemogoča vodstvu zapade pojmovanje in ra zumevanje situacije. Zapadni svet^ izgublja zaupanje v svojo moc^ in ljudstva v kolonijah, ki vidijo v sovjetskem komunizmu rešitev. Ta ljudstva so uverje-na,
vredna
svetovne zmešnjave."
v petek.
Nov grob v Loralnu
Lorain, O.—Po večletni bolezni je 10. avg. umrl Anton Ule, star 70 let, doma iz Begunj vri Cerknici, v Ameriki 45 let, član
SDZ. Tukuj zapušča bolno ženo in dva sinova, v Minnesoli poročeno hčer, v Pittsvillu, Wis., pa brata Franku.
Nov grob v Pennl
Turtlc Creek, Pa,—Za rakom je umrla Frančišku Žerjav, cla-niča društva 35 SNPJ v North Braddocku, stara 57 let, doma iz Borovnice pri Ljubljani. Tukaj zapušča moža, tri sinove in hčer, vsi odrasli, in več sorodnikov.
^ÄÄ Dewey razkačil abe-
sinsko poslaništvo
cija na trgu.
Maršal Vasilij D. Sokolovski, vojaški poveljnik v sovjetski o-kupacijski coni, je naznanil odložitev volitev v tej coni, Kot vzrok je omenil, da volitve se daj ne b!' rešile problemov. Ti so ekonomski in politični.
nemčija bo prišla v blok vzhodnih evropskih držav?
Praga. ČehoolovaldJa. 25. avg. —Avgust Kliment, notranji minister in vodilna osebnost v komunistični stranki, je napovedal, da bo Nemčija eventualno prišla v blok vzhodnih evropskih držav. Pot v ta blok bodo ugladili sedanji razgovori med reprezentanti zapadnih držav in sovjetskimi voditelji v Moskvi.
"Dasi sedaj Ae ni mogoče na povedati rezultata razgovorov glede Berlina in Nemčije v Moskvi, lahko računamo, da bodo končno dogovori, sklenjeni v Teheranu. Jalti in Potedamu, tvorili podlago združeni Nemčiji v bodočnosti." je dejal Kliment. On je govoril na konferenci voditeljev čehoslovaške komuni -stične stranke.
"Na krmilo v Nemčijo bodo prišli reprezentanti delavskega razreda.** je nadaljeval. "Nemčija bo posula del ail. ki se bore za zmago socializma v Evropi. Zapadne države bodo neralizira-ne kot posledica razredne borbe Reakcije sicer še dvige glavo v
čna družba nosi v sebi kali razkrajanja.'^
Kliment je napovedal, "da se bo Jugoslavija vrnila v Komin formo. Našla bo svoj prostor v občestvu ljudskih demokracij v okviru Sovjetske unije. Konsolidacija marksističnih strsnk v ljudskih demokracijah je dovršena. To dejstvo je značilno sedaj, ko je Marshallov načrt naletel na opozicijo delavskega razreda, kar se zlast* opaža v Franciji in Italiji."
List Rude Pravo, glasilo ko
Odločno je zavrnilo njegov predlog
Washington. D. C.. 25. avg.— Predlog newyorškega governor-ja Thomasa E. Deweyja, naj Italija prevzame administracijo njenih bivših kolonij v Afriki jwd poverjenlštvom Združenih narodov, je razkačil abesinsko poslaništvo v Washingtonu. Objavilo je izjavo z napadom na Deweyja, začno pa je naglasih», da abesinska vlada ne bo nikdar dovolila, da bi Eritreja in Somalija prišli pod Italijo jx>d katero koli pretvezo
"Koloniji slu v vseh oziilh abesinaki," pravi poslaništvo, "Abesinija bo v/tiajala pri za hlevi, da ju mora dobiti. Abesinija je bila prv« žrtev italijanske agresije pod režimom diktatorja Mussolmija Ne moremo razumeti, /..«kaj je govei ner Dewev prediral, naj Italija prevzeme administracijo njenih bivših kolonij. To bi bila nagrada agresivni državi, ki m*
čije in imperialistične borila proti Ameriki, Rusiji, Veliki Britaniji in drugim vezniškim državam "
za
hosloveške vlede. je tudi pobeg« nil v ameriško okupacijsko c*vjr«p»dnt Evropi, toda razvoja ne no v Nemčiji.	! bo mogla ustaviti. Kapltalftatl-
munistične stranke, je komentl-	Mvwnlc<1 nac.i)lrtM> N#m.
« Imperialistične Japons*
peckv na konferenci učiteljev Dejal je med drugim:
"V bodočnosti bo prevladovala ideologija Markaa in lamina Dewev predsedniški kandi-
Njen cilj je dvig blagostanja In dat republikanske stranke, je
kulture ljudstva Sleherni vzgo- predlagal, nej Italija prev/ame jitelj se mora zavedati važnosti administracijo afriških kolonij, svoje vloge v borbi za tociall- v/tvojem govoru pred grupo a-zem Zavzeti mora pozitivno j meriških Italijanov Njegov
ženih narodov. Skoro gotovo je, da bosta prišla v Pariz ruski zu-nunji minister V. M Molotov in britski zunanji minister Krnest Bevin.
Dasi uradni depurtment uradno naglaša, da se bo Marshall udeležil le zasedanje skupščine kot obiskovalec ameriške zunanje politike, je razplet dogodkov v Moskvi ustvuril možnost sestanka zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu. Predmet sedanjih razgovorov v Moskvi so ru-sku blokada zapadnegu Berlina in nemška vprašanja.
Intervencija premierja Stalina v razgovore med Molotovom in poslaniki zapadnih držav v Moskvi je zlomila zastoj, kar ae smatra zu dobro znamenje, Do-znava se, da je ameriški po*la-nik W. B. Smith v Moskvi informiral držuvni department o rezultatu konference med Stalinom, Molotovom in poslaniki zapadnih držav v Kremlinu. O rezultatu konference je bil obve-šen tudi predsednik Truman, ki je na počitnicah.
Upanje, da se bo našla formula za Izravnavo nesoglasja med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo, se je dvignilo po konferenci v Kremlinu. Možnost je, da se bo ugladilu pol obnovi razgovorov med zunanjimi minsitri štirih velesil, kadur in ako se bodo sestali v Puri/.u,
Mcekva. 25. avg.—Vest iz za nesljivcgu viru pravi, da je bila ustvarjena podlag« dosegi sporazumu na konferenci med Stalinom, Molotovom in poslaniki zapadnih držuv v Kremlinu Obetajo se nuduljnju pogajanju glede telinikulij,
Izgleda, du je konfereneu v Kremlinu, ki je trajala štiri ure In 40 minut, razčistila atmosfero in ustvurila pogoje izravnavi nesoglasja
Vojaško transportno letalo se razbilo
Newton, N. J., 25. avg.—Vo-juško transportno letalo Je treščilo na tla po kollziji v zraku z drugim vojaškim letalom in se razbilo. Devot or>ei> ju izgubilo življenje v nesreči.
mulo sklenjene pogodbe med njo in unijo združenih avtnlh delavcev CIO. Provizija določa avtomatično zvišanje plače v sorazmerju z dviganjem žlvljen-skih stroškov,
Federalni biro za delavsko statistiko je objavil poročilo o porasti cen. Cene so dosegle rekordno točko 173.7 15. julija. Podlaga indeksa cen je merilo 100 v dobi od 1. 1035 do 1, 1U39.
Sklenjena pogodba določa zvi Šanje plače na vsake tri mesece
Svet posvaril žide in Arabce
Poveljnik izraelgke brigade dobil ultimat
Lake Succeas. N. Y„ 25. avg. — Varnostni svet Združenih narodov Je posvaril Žide In A-rabce pred posledicami, ako bo do kršili premirje v Jeruzalemu.' Na seji sveta je bila spre-Jota resolucija, ki poudarja, da sta obe stranki odgovorni za akcije svojih oboroženih sil v Jeruzalemu.
Resolucijo Je v imenu Amerike, Velike Britanije, Francije in Kanado predložil amerišlc delegat Philip C. Jeasup Glasovanja so se vzdržale Rusljaa, Sirija in Colombija.
Varnostni svet Je s sprejetjem resolucijo podprl švedske ga grofa Folka Bernadotta, posredovalca Združenih narodoy v konfliktu med Židi in Arabci v I'u lenimi. On )e prej opozoril svet na dejstvo, da ae bilke meri Židi in Arabci nadaljujejo kljub premirju.
Poveljstvo e g i p t s k i h čet je *apretilo z najiadom na židovsko dekliško šolo v južnem delu Jeruzalema, v kateri so zbrane izraelske čete. Egllpske čete so zasedle hribe nad šolo. Ultimat je bil poslan polkovniku M. Dajanu, poveljniku Izraelske btlgade. Poročilo pravi, da Js Dajan ignoriral ultimat.
v sorazmerju s porast jo cen. Poročila federalnega biroja za delavsko statistiko so merilo.
Okrog 68,000 uslužbencev, ki prejemajo tedensko plačo, bo tudi deležnih zvišanja. Dobili bodo $25 več prihodnji mesec za kritje višjih žlvljenskih stroš kov.
Korporacija in avtna unija sta sklenili novo pogodbo v maju. Takrat je bila plača zvišana sa enajst centov na uro. Naznanilo glede zvišanja plače nI prišlo nepričakovano. Korporacija Je namignila, da bo zvišala tudi cene avtomobilom. Pred nekaj tedni je cene zvišala na $85 do $200 na vsak avtomobil.
Poročilo biroja za delavsko statistiko pravi, da so se cene mesu in drugim živllam zvišale v zadnjih treh mesecih. V 56 mestih so poskočile za več odstotkov, Padle so v treh mestih, v nekaterih pa ni bilo spre memb.
PRIHRANKI AMERIŠKIH DRUŽIN SE KRČIJO ZARADI DRAGINJE
Washington. D. C.. 25. avg ! veščakov raziskovalnega centra
Federalni rezervni odbor je ob- državne univerze v Michiganu i h v 11 poročilo z dokazi, da m« pri- j VešCHkl so ugotovili, da Je 13,-Hrnitki ameriških družin naglo 800,000 diužln izgubilo vte pri-krčijo imradi draginje in da 281 hranke m potrošilo več-, kot so '»dstotkov |iotroši več nego zna- znašali dohodki. šu)o njihovi dohodki
stellšče napram ljudskim demo krarijam in socialističnim idr Jam."
predl«»g |e |»»dpil oewvo» >i zu ' pan William O'^sryer. demo-I krat
.Poročilo »e nanaša na finančno stanje urncriških družin v ti m letu v primeri s stenjem lun»k''ga leta Odboi Je iz<Ul '»d red bo glede regulacij in kontrole kreditov v soglaoju * zakonom. ki je bil sprejet nu izrednem zasedanju kongresa Odiedha določa eno tretjino plačila na kupljeno blago in )*-t najstmesečni» omejitev "lahkih" plačil na obroke /s vsak pre<|-
Padec prihrankov je temio pove/ari z naraščajočo draginjo Mnogi so kupili hiše, pohištvo, avtomobile in diugc predmete nt obioke in rte morejo zmagovati obveznosti. Mnogi ao izgubili vue
' Kupovanje na obroke le važen faklor v padcu prihrankov " pravijo veščaki v svojem po/»-čllu "Prihranke so ohranile le družine, katerih letni dohodki so
Truman naj odloži
konskripcijo
$
Wallace zvrnil krivdo za berlinsko krlso na Ameriko
Loulavllle, Ky.. 25. avg, — Henry A. Wallace, predsedniški kandidat progresivna stranke, Je pozval predsednika Trumana, naj odloži vojaško konskripcijo do sestanka med nJim In ruskim premierjem Stalinom. Dejal Je, du so sedanji razgovori V Moskvi odprli pot Izravnavi neao glasja med zapadnimi državami In Sovjetsko unijo. Razgovori so sad njegovega pisma Stalinu.
"Predsednik Truman naj takoj stori korake glede sklicanja konference, na kateri naj bi ae izravnavala vsa nesoglasja," je rekel Wallace. "Javno naj raz-gIuhI, da Ihi vojaška konakripcl-ju odložena, dokler ne bo sklicana konferenca.
Berlinska kriza ne bi bila na* stala, ako bi se mi držali sklenjenih dogovorov, da ae Nemčija ne sme razkosati na dva dele. Se vedno Je čas za izravnavo nesoglasij."
Wallace Je omenil prispevek države Kentucky k drugI svetovni vojni. "Ljudje, ki kujejo načrte za novo svetovno vojno, ne bodo storili ničesar bres vaa," je rekel. Povejte jim, da niate za vojno Američani, ki 90 ae iMirill za svobodo v drugi ave tovnl vojni, doOivajo povračilo v smrti in revščini. Žrtve so pod-hranjevanja Celo prihodnja generacija bo čutila posledice pod-hranjevanja, pomanjkanja stanovanj, bolnišnic in inflacije. Prodani ste mogočnim korpora cljam Vaše železnice, premogovniki in lovaine im» zaposlene, toda vi )ih ne posedujete, Kje so lastnirifeke pravice do vsega toK* laigastva? Lastninska pravice do tega bogastva, kakor de rlata v Fort Knozu, ao v rokah Wall Streets."
Tiskarska unija bo ob• toiena krkenja zakona
Washington, D. C , 25. avg.— Robert N Denham, pravni sve-tovulet federalnega delavskega
znašali pet tisoč in več dolarjev ' ndljoia, je naznanil, da bo med-
na leto V tej kategoriji je šti-1 mirodna tiskarska unija ADF
met. i igar cena je ve« ko pelde	„ _	___________ _________ ____
*et dolarjev.	n milijone diušin Te predstev- obtožena kišenja Taft Hartleye-
Pregled prihrankov ameriških	Ijaio le štiri odstotke ameriških ' vega protldelavskega zakona
družin je bil odrejen, preden je	družin "	| Denham Je dejal, da se unija no-
kongies na izrednem zebHaitju	; Poročilo je zaključeno / dekla- če |iokorltl injunkciji, katero je
•prejel na« it /,« |*4sij*rija infia-	racijo, da Mt zaradi draginje naj- izdal federalni sodnik Luther M
»ije m ustavitve dviganj« "n	bolj prizadeti delavci v mestih Hwigert v Indianapolieu. Ind.
V imenu odbora gaje vodil *f'«b	in industrljftkih »tedinih	Iv maicu,
rrrrrrir»««
pa naj upamo, da bd našla pravo rešitev za zajezitev draginje! Naš voditelj je nato dejal, da preprost delavec z družino že danes ne more zmagovati stroškov za prehrano in njegovi otro ci ne morejo imeti zdravniške o-skrbe m ne,zadostne hrane, tako da bo mesto zdravega roda zrastel bolehen in pod h ranjen rod. Odgovornost za take razmere pade na tiste, ki jih je narod poftpvji za svoje zastopnike. Toda ti zastopniki so se izneverili večj.ni naroda in danes služijo le manjšini.
Na te besede se je odrezal tajnik ža poljedelstvo z besedam», da je res Žalostno, da mora vedno revež največ trpeti, a vlada mu zaenkrat ne more pomagati. Tu se je delegacija odločila za cdhod in povedala tajniku v brk, da ljudstvo ne bo čakalo dve leti, ampak bo že v novembru tako močno protestiralo, da se bo protestu odzvala tudi Bela hiša v Washingtonu.
To našo grožnjo je treba sedaj tudi izpolniti!
Naj tudi omenim, ko nas je okrog tri do štiri tisoč- piketira-lo Belo hišo, sta se mimo peljala dva polna avtobusa ljudi s Kube in nam so navdušeno ploskati.. Na naš klic, naj se nam prjdrpžijo, so odgovorili: "Mi smo /i Kube in se bomo videli pj;i Washingtonovem spomeniku. In, res so prišli nam čestitat in zaeno dali še večjo moč nafcemu protestu.
{£ej pa vi, dragi rojaki? Ali boste proti nam, namesto da bi bili z nami, ki se borimo za pravico malega človeka? Tedaj so nam tudi povedali na shodu, df je v kongresu samo šest pra-vih ljudskih zastopnikov. Kajne, to število je zelo majhno! Nič se ni čuditi, da kongres sprejema protidelavske zakone in da ne more vlada ničesar o-kwnltl Br,t| .v^kLdm.
Rojake iz vseh bližnjih naselbin prosim, da nas posetite 29. avgusta in zaeno agitirate med prijatelji in znanci za progresivno stranko. Vsi, ki ste zvesti delavskim principom, storite vse in pripeljite čim več prijateljev in znancev na ta vele-važen shod. Sedaj gre za mir aH vojno, za delo ali depresijo! Obe stari stranki sta že neštetokrat dokazali, da sta proti ljudskim interesom in podpirata vojne hujskače In ne samo to! Obe podpirata zastopnike Wall streets.
Čas je že, da se delavec zbudi in temu stori konec. Ti, ki boš pomagal tem nazadnjakom starih strank, da ostanejo na konju, bos soodgovoren za zle posledice. Če stari stranki o-staneta na krmilu in zavedeta deželo v vojno, potem si naj izpraša svojo vest sleherni, ki bo morda oddal svoj glas tema
Umetnik Frank J. Knaus
Frank Česen
Splošno je znano dejstvo, da so Slovenci zelo nadarjen, marljiv in pošten narod. Poleg do 1 brih in deloma slabih lastnosti,1 jih diči skromnost, ki je včasih | že pretirana in njim v lastno škodo. Naši prvi naseljenci so bili vsled nepoznanja jezika, tujih razmer in pomankanja samozavesti, primorani opravljati najtežja dela v tovarnah, rudnikih in gozdovih. Pa se je večina izmed njih stopnjema "ame-rikanizirala" in prikopala do boljšega kruha. Ce bi se kdo potrudil zbrati podatke v tej smeri, bi ugotovil precejšno razliko med pionirskim in sedanjim razdobjem. Seveda se v tem oziru ne moremo primerjati | z večjimi narodnostnimi skupinami, ki so imeli ugodnejše prilike, kajti če mora konj vleči ( težak tovor v hrib, ne bo občudoval scenerije.
V tem razdobju smo iz obeh generacij vzgojili: trgovce, teh nike, zdravnike, odvetnike, izdajatelje in pripadnike več drugih poklicev. Nekateri nadpovprečno nadarjeni rojaki so se povzpeli celo do umetniške višine. Eden najbolj poznanih je bil pokojni slikar Gregor Pe-rušek. Njegove slike krasijo razne umetniške galerije, narod-
strankama.
Časi so resni! Minula so že tri leta po vojni, a še sedaj tovarne ne producirajo dovolj vsakdanjih potrebščin, dasirav-no obratujejo s polno paro. Potrebščin ni dovolj na trgu, je pa v skladiščih toliko več krogel in bomb. Da se pa te porabijo, bo treba rok ameriških mladeni-čev.
Dragi rojak, vse to dobro premisli in pridi poslušat govornike progresivne stranke v nedeljo, 29. avgusta v Slovenski dom v Conemaugh. Začetek shoda ob pol osmih zvečer.
Mary Vidmar.
ZforaJ vidite sliko drullno. kalora le bila šrtev kataatrolalne povodni t v Vaaportu. Ore. kt }• to metlo In okolico sedela na Spominski daa. Tf družin«, kot mnogo drugih, so le nastanil« e avtomobilski kempi. toda še po dvek moeocih so 11 selšall «ta nartno To poč nI nič novega v družbenem ln goopodartkem sistemu. v katerem so vso poka sa denarjem.
ne domove in zasebne hiše. Pe-rušek je bU zelo nadarjen in plodovit, obenem pa samostojen
umetnik, ki je rajši stradal kot bi se proda ial trgovskim družbam.
Skoro nepoznan pa je splošni slikarski umetnik v Los Ange-lesu, Ca!., naš rojak Frank L. Knaus. O njem mi je dal nekaj podatkov njegov brot, znani baritoni* pevskega zbora Slovana v Euclidu, O., Rudolph Knaus, kateri se sam namerava naseliti v "zlati" Californiji. F. J. Knaus je bil rojen v Podplanini v Loški dolini. V Ameriko je prišel, ko je bil star sedemnajst let./ Sprva se je izučil za strojnika, pa mu ni ugajalo. Nato je vozil taksi, toda njegova vihrava narava je plavala v višjih ustvarjajočih podvzetjih. Njegovo srce je hrepenelo po umetniških umotvorih, ki so dostopna le redkim izvoljencem. Kmalu je opustil tudi taksi ter postal zamišljen in vase zaprt. Nihče ni vedel, kaj mu razjeda njegovo mlado življenje. Pričel je listati po umetniških revijah in pridno obiskoval umetniško galerijo. V takem stanju je bil skoro tri leta, dočim je njegova žena delala v tovarni. Lahko si mislimo, da so ga vsi smatrali za nekoliko prismuknjenega.
Ampak fant si je mislil: "There is more than one way to skin a cat!" In tako je nekoč narisal skico, ki se mu je zdela dovolj dovršena, in jo odposlal neki umetniški reviji v Chicago. Z veliko nestrpnostjo je čakal odgovora. Nekega dne pa mu je prinesel pismonoša pismo, v katerem je revija na veliko presenečenje vseh domačih, ponudila .'.'nepoboljšljivemu..le. puhu" šestmesečno prosto šolnino v umetniški šoli. Kdo bi popisal Fran ko vo radost ob tej novici? Led je bil prebit. Njegove življenske sanje so se mu izpolnile. Muza se mu je nasmejala in ga povabila v svoje kraljestvo. Nekega dne bo postal to, za kar je bil ustvarjen—likovni umetnik!
Njegove uspešne slikarske študije lahko preskočimo. Bivši preprost slovenski fant jih je dovršil, z odliko. Ker je čutil, da so samostojni umetniki v tej deželi veliki reveži, je odpotoval v Los Angeles, kjer je dobil dobro plačano mesto v nekem trgovskem slikarskem podjetju. Danes lastuje moderni atelje, v katerem dela osem umetnikov, on sam pa podučuje v slikarski šoli in na raznih univerzah. V njegovi krasni ilustrirani brošuri "How to paint with air", najdemo jjortrete, cvetice, trgovske ilustracije, načrte in kartone. Njegova posebnost je slikanje z zračnim čopičem (airbrush). V šoli podučuje po novi metodi, potom počasnega filma. Največ naročil ima seveda od trgovskih tvrdk, ki imajo slikarsko umetnost v zakupu. Take so pač razmere v deželi "svobodnega po-djetništva". V brošuri čitamo med drugim tudi naslednji odstavek: Frank Knaus is considered one of the most versatile commercial artists, his work can be found in numerous fields of National Advertising. He is constantly in demand, and spends considerable time lecturing before various University art classes.
S prvo ženo Slovenko sta se razporočila, nakar se je poročil z neko Cehinjo. Poleg slikanja mu je najbolj priljublen šport. Za razvedrilo ima svoje letalo in avto. s katerim drvi sto milj na uro. Mi smo veseli njegove uspeha v mrzli tujini. Frank je naše gore list, ki se je z vztrajnostjo priboril do večjega kosa kruha Lanako loto je bil na obisku v Clevelandu. kjer je o-bujal spomine na njegov taksi m trnjevo pot. po koten je nekoč hodil do avojega uspeha Nj dvoma, da bi ga širša slovenska javnost rada ud bUzu spoznalo Zato želimo, da naveže ožje stike z nami in sam pove svoje zanimive doživljaje,
Po starih potih trenja
Podonavska konferenca, ki se je vršila v Belgradu prve tri tedne v evgustu, je pustila za sabo enake rezultate kakor vse povojne konference bivših zaveznikov. Tists sila, ki je imela glasovalni stroj na svoji strani, je zmagala, manjšina pa je bila totalno poražena. Razlika je bila v tem, da je na tej konferenci Rusija imela v svojem žepu večino glasov, zapadne sile — Ame riJu, Anglija in Francija — pa so bile v manjšini in so igrale vlogo, kakršno navadno na vseh mednarodnih zborovanjih igra Sovjetska Rusija
Za Višinskega, načelniku sovjetske delegacije, kakdr tudi za njegove pristaše, je bila ta konferenca nekakšna poetična justica. Ze predstavnike zapadnih sil pa je bila nekaj izredno neprijetnega, nekaj, kar zadnja leta še niso doživeli: da bi bili v manjšini, da bi bili vsi njih predlogi sardonično potisnjeni na strsn, vsi njih protesti in argumenti brez vsakega učinka ali veljave. &o več! Višinski jim je takoj prve dni brutalno zabrusil v obraz: "Vas nI nihče vabil: vrata so vam bila odprta, da ste prišli In vrata so vam odprta, da lahko greste . . ." Našteval jim je tudi dolge litanije o imperialističnih grehih: kako so Izkoriščali balkanske narode, vlekli težke milijone iz bogatih koncesij, imeli v zakupu korumpirane monarhistične režime, sejali sovraštvo med narodi po znanem pravilu: deli in vladaj. Pri tem je Višinskemu pridno pomagala bojevita Ana Pauker, zunanja ministrca Rumu-nije m glavar rumunskih komunistov, ki je bile po poročilih novinarjev Še bolj brutalna in "a j sen pons rak a" nego Višinski. "Vi imperialisti nas ne boste več sesali . . . prišel je naš dan . . . zdaj smo mi gospodarji v podonavju . . ." jim je metala v obraz. Brez vsakih fines, kakršnih so navajeni izglajenl zapadni diplomati.
Kakor pravi Alexander Werth v Nationu, se je ta konferenca vršila pod geslom "Donava za Podonavce". To namreč s strani podonavskih držav in Rusije. Predstavniki teh držav, vsi komunisti, so deklamirali visoko pesem o "suverenosti narodov", zastopniki zapadnih sil pa o "potrebi internacionalizacije" Donave. Navidezno je to velik paradoks: sklicevanje na "suverenost narodov1* s strsni zastopnikov režimov, ki so bodisi izključno komunistični ali pa so komunisti dominantna sila, s strani predstavnikov kapitalizma pa na "mednarodnost" ln "internacionalizacijo".
Današnji svet se res Čudno vrti. Včasih se je kapitalistična diplomacija postavljala na načelo "narodne suverenosti", danes pa slišimo to pesem iz ust ruske diplomscije in njenih sstelitov. Na ub«th strsneh so te visokodoneče fraze seveda le — kamoflaža. za katero se skrivajo gospodarski, politični in strateški Interesi prizadetih držav. Rusija in zapadne imperialiatične sile so še opetovano pokazale, da se požvižgajo na "suverenost" šibkejših narodov, kadar to služi njih ciljem, kakor tudi na "mednarodnost" ali "internacionalizacijo", kadar jim je slednja v napotje.
★
V duhu kamofluže se je vršila tudi bclgrajska konferenca podonavskih držav in zapadnih sil, ki je sprejela ruski osnutek za kontiolo plovbe po Donavi. Konferenca je bila sklicana na podlagi mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po vojni za Hitlerjeve satelite Po otvoritvi je konferenca posvetila precej dni debati o vprašanju podonavske pogodbe, ki je bila sklenjena po prvi svetovni vojni, odnusno leta 1921. Tisto pogodbo sta diktirali Fran ctje in Anglija, ki sta bili po razsulu Avstro-Ogrske in porazu Kajzorjtve Nemčije dominantni sili v Evropi. Ne Amerika niti Rusija nista bili podpisnici tlate pogodbe iz enostavnega razloga, ker nista imeli besede pri njem sestavi. Amerika se takrat ni duatl brigala /a Evropi) in jo je po sklepu versajske pogodbe prepustila Evropejcem. Boljševiška Rusija pa je bila tabu, izobčen« tz tako zvane "krščanske civilizacije'*.
Francija to Anglija sla se na tej konferenci postaviti na stališče, da je podonavska |K>godbu iz leta 1021 še v veljavi. To njuno stališče je ptnipirala tudi Amerika Na drugi strani pa je t« argument demolnal Višinski in Franciji in Angliji dokazal, dr sts obe kršili tisto pogodbo leta 19HH, ko sta jo na lastno pest modificirali, ne du bi pri tem vprašali druge podpisnice — Čeho slovakijo. Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo in Humunijo.
Zastopniki zapadnih sli so polfrm argumentirali, naj o veljav n«Mti stare pogodb«« sklepa mednartKlno razsodišče v Haagu, kai pa je Višinski kategorično odklonil. Pruv tako |e tudi odklonil predlo«* /a internall/actjo Donave p«>d vodstvom Združenih na rodov Sploh je Višinski odkloni) vse predloge zapadnih ail, po Uevilu okrog :tO, ki so jih stavile kot dodatke za modifikacijo ru-skega osnutka Višinski je to «torti, ker je imel no svoji strani; vse glasove /a "zastorjem".
★
Z belgrajsko pogodbo «e je urewntcilo prej omenjeno geslo: "Donava za Podonavce", To vsaj na papirju. Glavno besedo pri kontroli plovbe bo vsekakor Imela Rusija, ker prvič kontrolira dvoustje Donave, drugu im imu v svojih rokah tudi "suverenost" vseh satelitskih podonavskih držav Tito se temu sicer upira, zato je tudi padel v nemiloat Moskve
Amerika. Anglija in Francija te po*!<x|he niso hotele podpisati, mar ve** »o ožigosale vso proceduro in krstile to konferenco sa navadno farso Pravijo, da te pogodbe tudi ne bodo primate kot del mednarodnega prava. "Naš" državni department Je šel še dalj in v svoji irjavi naglasil, da,bo ta pogodba efektivno preprečila obnovo trgovine, med xapadno in vzhodno Evropo Slednje se nekam čudno sliši, ker je šla vsa ameriška politika zadnjih par let za tem. da ne pride do trgovinske obnove med tapadno in vzhodno Evropo Ta perspektiva je Igrala važno vlogo tudi pri snovanju in sprejetju Marohallovega načrta Glasove o potrebi trgovinske obnove me«I zapadno m vzhodno Evropo slišimo šele zadnje < as«. in sicer največ radi tega. ker so gospodarstveniki prišli do zakljuika, da le bre/ te obnove Marshallov načrt obsojen fiasku
Važno naznanilo o kongresu ameriških Slovanov
Chlcago. 111.—Kongres ameriških Slovanov se bo vršil prihodnji mesec, oziroma 24. sept. in se končg 20. sept.
Ta kongres bo velikega zgodovinskega značaja. Ne njemu
hI, da nas je premalo, da bi morali spremeniti ime SANSa itd., iV^iajo j>omena, .ker vsaka najmanjša skupina lahko veliko pripomore do izboljšanja splošnih razmer.
Nekateri celo radi poudarjajo, da organizacija Sans sploh ni več potrebna, češ da je ze ao-vršila svoje delo v zvezi s staro
ni
,.mo razpravljajj Jo sklepali, domovino. Pa temu ni tsko! (tako podpreti kampanjo progre- Mislim, da ne more biti lepšega, ¿ivne stranke in mobilizirati za-!*01 da Imamo organizacijo, skozi njo ameriške državljane slovan-1 katero smo v zvezi z različnimi
skega porekla.
Program progresivne stran.ke je v prvi vrsti mir in vsebuje vse točke, ki so v korist ljudstvu tukaj ln širom sveta. • Ta amerišjti slovanski kon gres sestavljajo predstavniki a-meriških Slovanov in ojihovih organizacij. Zato smo tudi Slovenci odgovorni zs sodelovanje, in tudj mi se moramo potruditi za čim večji uspeh teji? zbora, kajti Ameriškemu slovanske^ mu kongresu smo tudi mi pridruženi. In tudi naš program je mir, blagostanje in vzajemnost med narodi. Tako želimo vsi skupaj in vsi delujemo v ta namen.
Ameriško • slovanski kongre» je brez dvoma velik pripomoček v naporih za dosego svetovnega miru in pa v borbi proti fa šizmu.	,
Delovati je trefra baš iz teh razlogov za izvolitev kandidatov progresivne stranke. Vsled tega apeliram na zastopnike vseh naših organizacij, ki so pridružene centralnemu odboru SANSa v Chicagu, da gotovo posetijo prej omenjeni kongres in da pomagajo k njegovemu čim boljšemu uspehu.
V ta namen se bo vršila seja centralnega odbora SANSa za to okrožje v pondeljek, 30. avgusta, začetek ol? 8. uri zvečer pri Antonu Tomažlnu, 1902 W. Cermak rd. \
Ob zaključku naj omenim, da bomo imeli y soboto, 25. sept., priložnost slišati Henryja Wal-lacea, ko bo govoril tu v Chicagu, v hotelu Stevens, delegatom in drugim udeležencem Ameriškega slovsnskega kongresa.
Frank Japlch. predsednik.
Vabilo na sejo (nxlruznice 2 SANSa
, Chicago. III.—Rodna seja podružnice 2 SANSa se bo vršila prihodnjo soboto, 28. t. m., začetek ob 8. uri zvečer pri br. L. Katzu, 2126 N. Magnolla ave. pridite vsi, ker so te naše seje vošaol Posebno sedaj, ko je potrebno delati in pomagati, da pridobimo čim več glasov za progresivno stranko, katera je edina, od katere v resnici lahko' pričakujemo kake koristi za nas delavce, in za splošni svetovni mir.
Kakšen program, koliko jim je verjeti in koliko Izpolnijo oblju bo "prijatelji delavstva" (pred vsakimi volitvami) stare poli lične stranke, nam ni ponovno treba poudarjati, ker vae to dobro vemo iz prošloe||i|
Zato je neobhodno potrebno, ia ml vsi, vsak posameznik po-naga agitirati za Izvolitev iskre-uh, poštenih in do splošnega ljudstva čutečih mož v odgovorne urade, v prvi vrsti seveda H. A Wullacea in G. H. Tay lorja.	»	,
To je s«Niaj glavna naloga nate (kakor tudi vseh drugih) pod-
ustanovami vini. obene
v naši stari d°mo-ni, obenem pa delujemo za boljše splošne razmere nas vseh in za boljšo bodočnost naših dragih v tej deželi. To po laže izpolnimo, če smo idmšenl v ee-ganisfcljl, p» naj bo ime SANS ali kako drugo, katere del je tudi naša mala podružnica. Iskreno je želeti, da bi poječi podružnico in imeli saj toliko članstva kot nas je bilo prvih pAr let. Dragi roiaju, otresite se mirnosti, pridite ponovno med nas pomagate da skupaj in po avojih skromnih močeh delojemo organizirani za dobrobit nas vseh.
Pridite v velikem fcievUu na našo sejo prihodnjo soboto zve čer!
Za podružnico 2 SANSa:
John Turk, tajnik.
Se epe .vabilo na shod progresivne stranke v Conemaughu
Johaaloam. Pa. — Kot sem fte
poročala, bo tukajšnja progresivna stranka imela shod, in sicer 29. avgusta, začetek ob po1, osmih zvečer v Slovenski dvorani v Conemaughu.
Na tem shodu bo nastopilo več govornikov, ki bodo govorili o pomenu progresivne stranke. Vabimo tudi naaprot nike. Torej, prijatelj ali prijateljica, )u morda nisi za j>rogre-sivno stranko, pridi vseeno in poslušaj, kaj bodo povedali govorniki. Saj tudi sodnik najprej posluša obe stranki, pred-no izreče sodbo. Morda že dolgo poslušaš republikance in demokrate, sedaj pa pridi za spre membo poslušat prog resi vce da se sam prepričaš, kaj nudi ta nova ljudaka stranka.
V Novi Dotai sem čitale, da se Bridges zgraža radi visokih cen, katere nima moč ustaviti ne vlada ne kongres. Seve, če pa delavec ostane doma v protest proti majhnim plačam z ozlrom na današnjo draginjo, ima pa Truman vso moč izdati injunk-cijo, povrhu pa vlada še naloži visoko kazen uniji, ker se pre-proati državljani upajo s stavko protestirati proti neznosnim življenskim razmeram, katere ustvarja peščica nenasitnih oderuhov. Torej te oderuhe vlada protektira, ne pa malega člove ka! Zakaj ta dvojna mera?
Dne S. decembra je naša dele gacija obiskala poljedelskega tajnika v Waahingtonu. Delegacijo je vodil bivši kongreanik
t ne kakšen novinec. Tajniku poljedelstvo je stavil vpra šanje, namreč Raj nameravata ukreniti vlada ln kongres glede naraščajočih cen žlvljenjakih potrebščin. Odsovor ae je glaail, da vlada študira vse možnosti kontrole cen in izrazil je upa nje, da bo v prihodnjih dveh letih prišla do pravega ¿akljuČka. rušnlce Tudi če amo majhni po!do P® n«J bodo drlavljinl Itevilu. lahko precej pripomo- potrpežljivi in zaupajo v vlado, remo do zmage Opazke neka- Torej vlada pe more ničeaar terih rojakov, da smo premaj ukreniti dve listi, po dveh letih
Naj nihče ne miali, da se veeellmo rezultata to konference Sicer ne gledamo tako pesimistično no belgrajskl podonavski pakt kakot gledajo v Waahingtonu. Nikakor nam namreč ne gre v glavo, zakaj nal bi bila mednarodna plovba po Donavi v bodoče manj svobodna kakor je bila pred vojno, ko sta Imeli Francija in Anglija glavno besedo Prav tako nam tudi ne fre v glovo argument državnega departmenta. da Je ta pogodbe organsko toka. do bo napravila visok gospodarski zid med vahodno ln za pod no Evropo če ne pride do tega. odnoono do poruienja teh zidov, btido v o radiu drugi vzrofcj.
Kar se nam pri vsem tem ne dopade je to, H je ta konferenca vrši)a v enakem "duhu" kakor vse povojne konference, ali pa kakor vtaoka diplomacija "rešuje" mednarodne probleme v Lake Succesau Iste dni so zapadne sile v Lake Succeoau "rešile" .ia enak način Jugoelovonako prit o* bo glede anglo amar ^k. politike na tržaškem ozemlju kakor so v Belgfedu skovat podonavski pakt V obeh primerih sta govorila — "glasovalna stroja".
S	1
ČETRTEK, 26. AVGUSTA 1W
PIOSVETA' MIT • M So. Lowndale Ava« Ckieoge ti IllInoAo
ÖEWPEK, 2«, AVÖU6TA 1948
P R O S V E T A
podala francoski "minuet". Dva otroka sta zaplesal« irski .ples Mig" v krasnih narodnih notah Irske, ¿kotje so se savrteli v
svojih živahnih plesih, docim so Arabci ob zvokih piščali plesali pastirski ples, a Poljaki so zaplesali vesel "Kujaiviak".
Vrhunec so dosegli židje * s svojimi palestinskimi plesi, kot MMayeem, "Bimtsaltaym" in "Hora Agadati*. Večina navzočih je namreč videla te plese prvič v svojem življenju. Kar je najbolj presenetilo vse, je bilo dejstvo, da sta bil« od de-X£tih plesalcev teh plesov samo dva Žida. Vsi pa so bili oblečeni v palestinsko izralske noše,
pomeni edino
narodni ples kot vir sosedskega prijateljstva
"Ljudje se nauče prav toliko o mednarodnem razumevanju potom svojih nog kakor s svojimi glavami," meni Harry Molbert, ki vodi tečaje narodnih plesov v kolegiju mesta New York, Najbrž je tudi v pravem, toda naj bo ples v tem pogledu že karkoli, je obenem tudi vir zabave. Narodni plesi so dedščina slehernega plemena ali narodnosti. Izhajajoči iz poaehnih šeg in navad raznih plemen, narodov in rodov ter dežel, predstavljajo izrazite značajnosti in lastnosti' ter običaje ljudstev, a hkrati odražajo naravna človeška občutja, ki imajo svoj apel na vse .skupine. Ta skupen apel nosi v sebi jedro medsebojnega spo-i štovanja in eenjenja, ki ga opazimo pri mednarodnostnih skupinah.
Preproste melodije so živahne in žive dovolj, da spravijo Se bolj topo nogo k taktu za pit». Celo oni, ki te plese gledajo, & najraje zaplesali s plesalci in «e jim zdi, kakor.da jim pestri plesni krog govori v jeziku prija* teljev. Pogosto gledalci radostno ploskajo, odobravajo in se pridružijo rajanju S petjem po taktu plesnih me^odi^. . y Nič čudnega torej,, ako postajajo n«rqdni pAesi gpričo lakih svojih kvalitet čezdalje popular nejši v Ameriki. V najmanj 24 tih državah so organizirane plesne skupine za narodne plese; najdemo pa jih v mestih in na podeželju ter tudi v farmskih predeljih in seveda v kolegijih in višjih šolah. Kolegij mesta New Yorka ima vzgojni natečaj za odrasle in program je tako obširen, da vključuje u-čenje tristo različnih narodnih plesov, ki predstavljajo 36 dežel in seveda je med temi plesi tudi ameriški "kvadrilni" in "ške-denjski ples" (square and barn dance). V raznih krajih širom dežele prirejajo letno plesne festivale, Kalifornija, prva držav«, ki je ustanovila Federacijo narodnih plesov, ima sedaj: nad sto skupin, ki so priključene tej državni zvezi. Obdržujejo mesečno festivale narodnih plesov, izdajajo mesečnik, tedensko prirede radiooddajni pro-, grart in oskrbela si je U plesna federacija tudi svojega zgodovinarja in imenovala raziskovalni odbor, katerega naloga je zbirati podatke o narodnih plesih. Tudi v državi Missouri se je v mestu St. Louisu zbralo pred nedavnim večje število plesnih skupin iz dvajsetih držav in iz Kanade ob priliki 14. letnega festivala narodnih plesov.
Tako je postala navada narod nih plesov, s katero so naseljenci ohranjevali v tej deželi svoje stare šege in navade ter "spomine" na svoje mlade dni in stare domovine, del doprinosa naseljencev k ameriški kulturi. Namesto, da bi to postavljalo meje med naseljence in Ameriko in med narodnostne skupine same, je postal narodni ples vez, ki vzgaja, goji medsebojno razumevanje in cenjenje umetnosti in kulture drugih narod nosti in skupin in spoznavanje temperamenta in tradicij na^ ših sosedov.
Narodni plesi imajo to značilnost, da lahko služijo v zbli-žanju raznih skupin ob najrazličnejših prilikah. Poleg resnih Študij in meddržavnih festivalov, se lahko prireja tudi mestne in krajevne ter šolske proslave, na katerih morejo narodni plesi tvoriti del programa. Litvinaki mesečnik v Chi-cagu je na primer sklenil, da proslavi svojo obletnico z "veselico narodnih plesov." Urednik, sam dober plesalec, je povabil razne skupine in stopil v stik z Mednarodnim institutom v mestu, kar je privedlo skupaj nekaj sto oseb različnih narodnosti. Vsi so imeli "vesel večer", obenem pa so se seznanili med aeboj kot nikdar prej. Na tej veselici petja in plesov so bili Lltvinci gostitelji Kitajcev Japoncev. Filipinov, Arabcev. Turkov, Egipčanov, Mehikan cev. latinskih Američanov, Škandinavcev. Slovanov, Judov. Nemcev in drugih Evropejcev 'raznih narodnostnih ozadij. hlkanci so plesali svoje ptaftj kot "Chiapanecaa", v katerem moški dremajo, ¿okler jih ne zbudi ploskanje deklet Lkra jinci so pokazali »voj žetven, ples "Zhentay". v katerem že-
T
toS^^jreSs premog-važen prispevek za
aoudeležniki so bili trije "stari L	. , f	-	• i l
Igospodarstev novih držav
en Nemec - vsi ti so znali ple-	^^ nad Hi-
sati palestinske plese, daai niso Uerjevo Nem*ijo_v	¡m
bili iidje. To jasno priča, da. prinašajo narodni plesi resnično dobro voljo in razumevanje-med skupine.
Vzgled, ki ga je dal litvinski mesečnik ob priliki svoje proslave, lahko služi dobro nemogo-kateri drugi skupini kjerkoli v tej deželi, koder iive ameriške in narodnostne skupine blizu med seboj. Udeleženci takih jprireditev ne bodo le imeli lepega užitka, gledati recimo madžarskega "jčardaša", češke "besede", nemškega "schuhplat-lerja", italijanske "tarantelle", ali pa vesele slovenske polke ob spremljanju harmonike — po-setniki takih veselic se bodo za-eno seznanili s kulturami drugih ljudi, ki so vai doprinesli k skupni kulturi Amerike, ki ceni doprinoe vseh.
(Common Council)
LAPONCA IN LAPONCI
¡udi, ki jim severni jelen o in pogoj za obstanek
Domovina Laponcev je ogromna. Razteza se preko dveh držav severnega dela Skandinavskega polotoka, preko Finske in vse tja do polotoka Kole. Ne pozna enotne politične formacije in Laponci, ki žive v teh krajih, razdeljeni med štiri države, govore različne dialekte, ki nimajo nič skupnega z uradnim jezikom države, v kateri prebivajo. Le oni, ki.
imajo stalne stike s sosednimi narodi, se nauče tudi drugih je-, zikov, ki so jim pač nujno potrebni pri izmenjavi blaga. Izvor laponščine pa poteka verjetno iz skupine tako imenovanih uralako-altajskih jezikov.
Laponci žive dokaj preprosto. Vsaka koča ali šotor je nekaka enota zase, v kateri živi skupina ljudi večj{ del leta povsem ločena od ostalega sveta v izpopolnjevanju in spoštovanju starih običajev, ki jim nihče ne pozna izvora. V življenju Laponca ima žena še vedno podrejeno vlogo, kakor pač pri vs^n preprostih narodih, in ji ni dovoljeno opravljati del, ki zadev«jo na pr, lov «li spremljanje gostov, kar priča o ostankih prastarega pojmovanja o nečistosti zlasti poročene žene. Vendar laponska žena niti od daleč ni zapostavljena na način, kakor pri nekaterih zaostalih narodih, kjer je žena absolutna last poglav«rj« družine, nekako blago, ki ga lahko odproda ali z njim poljubno razpolaga. Laponec upoiteva nasvet in glas svoje žene, naj gre za nakup ali prodajo jelenov. In čeprav le glavar družine razpolaga s čredo, so jeleni žene, ki jih je privedla kot doto, zaznamovani posebej; vedno ostane lastnica teh in mladičev, ki se kasneje izležejo. Zakaj Laponcu so jeleni edino bogastvo, edini kapital. Od jelenje črede zavisi njegovo življenje in obstoj njegove dru žine. Poleg kože za obleko, mleka, rogov in mesa mu je edino prometno sredstvo na prostrani tundrski planjavi in skozi ne pregledne gozdove.
Po večini so Laponci poSteni. Na svojih pohodih za čredami so mnogokrat prisiljeni zapuščati brez varstva obleko, sani in orc d je brez bojazni, da jim vae to kdo pokrade. Z zaničevanjem In prezirom gledajo onega, ki si je kdaj koli upal prilastiti nekaj tujega. Vendar se dogajajo pii-meri kraje jelenov, kar pa za razliko od "mrtvih" predmetov ni smatrano kot nečastno deja nje, zlasi med Laponci-nomad» Jelen predsavlja še vedno napol divjo žival, ki je v pretek lih čaaih poeta 1 a peč last onega, kdor si jo je ujel In udomačil:
Prt Laponcih ni nejti mnogo smisla za umetnost.
Oblačijo se zelo preprosto. Pe-strobervne pasove, pokrivala, ovratne rute in nogavice si izdelujejo doma le roteninast* držaje za nože in nekaj lesenih predmetov za domačo uporabo, Kovine ne obdelujejo In kupu-jejo vse. kar jim je potrebno za lov in opremo svojih jelenov. Prav tako nimajo razvitega čuta za glasbo. Prastare ljudske p*, «mi, ki prehajajo iz roda v rod, opevajo lov in zaklinjajo hudobne duhove So vraževerni in
bim pogledom ali skrivnostnim n « r e k o m naplesti sočloveku marsikatero hudobijo. Ne zanemarjajo divjačine in
poleti ribarijo v številnih jezerih, ki kresijo njihovo deželo.
Tako pasejo svoje Črede že stoletja, zaprti v krog svojih običajev in prastarih šeg, premikajoč se iz kraja v kraj, zvesti svojemu staremu reklu: P«metneje je potovati kakor čakati n« istem
mestu.—(Prim. dnevnik)
' ' i ■
Nadaljnja podjetja, ki jp izpolnil»
za prvo polletje
I4ubU«na. — Po podatkih direkcije za informacije pri zvezni vladi so nadaljnja velika podjetja pred rokom izpolnila Sest-mesečni proizvodni plan. Tako je rudnik črnega premoga "Bo govina" izpolnil plan 7 dni pred rokom, rudnik črnega premoga Dobra sreča" 5 dni pred rokom in rudnik rjavega premoga v Aleksincu 4 dni pred rokom.
je nastopilo za Poljsko odlo čilno obdobje, ne le za njeno politično, ampak tudi za gospodarsko življenje. Po izgonu okupatorja in s pridobitvijo novih podrpčij na zahodu si je Poljska ustvarila pogoje, da je povečala svojo industrijsko zmogljivost In se iz kmetijske spremenila v Industrijsko in pomorsko državo. Med ogromna zemeljska bogastva le dežele spada nedvomno premog, ki je eden izmed po membnih aktivnih postavk v poljski zunaiui trgovini. Premog se nahaja v glavnem v treh okrajih šlezije, v Dombrovkaem .bazenu, na področju Hozova, Katovic, Bitkowa in Glivic v Gornji Slaziji ler v Spodnji Sle-ziji, kjer kopljejo premog naj-boUe kakovosti Skladi rjavega premoga, ki služijo za razširitev električnih central, za ostale industrijske potrebe ter ))otrebe gospodinjstva, pa so tudi v se verozapadni Šleziji. Po sedanjih ugotovitvah cenijo zaloge šlezij-skega premoga na 165 milijard ton. Ob aedanji proizvodnji, ki znaša okroglo 100 milijonov ton letno, bi te zaloge premoga v šlezijskem bazenu zadostovale za okoli 1700 let.
Premogovni rovi v Šlezij I i-majo v glavnem zelo dobre geološke pogoje, ker so skladi debeli -in pri odkopavanju ne py-vzročajo posebnih težkoč. Zemljepisni položaj bazena pa omogoča poleg tega tudi lahek prevoz premog« po Odri In Vislt do Baltiškega morja. V načrtu 1-majo da bodo zgradili Še mrežo kanalov in teko zvezali Vislo in Odro z Dnjeprom in Donavo.
Že v poslednjih tednih vojne so začeli Poljski s širokopotez nim načrtovanjem poljake premogovne industrije in jo v nekaj mesecih tehnično uredili. Nacionalizacija premogovnikov se je pokazala kot močan čini-telj in je prispevala, da so bile med vojno nastale okvare v rudnikih hitro odpravljene. To pa je pomenilo dvig proizvodnje na eni ter znižanje prpizvodnih stroškov na drugi strani.
Poljski premogovniki so bili že pred vojno v pretežni večini mehanizirani. Med vojno so bile sicer Številne tehnične naprave deloma uničene, deloma pa odpeljane, dopolnjujejo pa jih danes s pomočjo lastne kovinske industrije ali z uvozom novih modernih naprav iz inozemstva. K silnemu razmahu polj ske rudarske industrije so pripomogli tudi novi kadri izuče-nih kvalificiranih rudarjev. Trenutno se v poljskih rudarskih
tov, odpade 6,5 milijarde za nove industrijske naprave, 2,2 milijarde za popravila in 2,6 milijarde za nakup naprav iz inozemstva. Zato bosta urejena dva nova premogovnika, trije pa izpopolnjeni.	. .
Kako je bilo mogoče doseči tako ogromen razmuh poljske premogovne proizvodnje? Poleg državnih investicij in pomoči so k temu prispevali predvsem uspehi delovnega tekmovanja v okviru triletnega plana. Tako je bilo v prvih 15 dneh ja nuat ja letos nakopanega 3,4 milijona ton premoga, kar predstavlja prekoračenje proizvodnega plana za K' (. Visoke zneske pa so prihranila tudi še nova-torstvs poljskih, rudarjev. Posebne komisije, ki so obravnavale predloge rudarjev za zboljšanje dela, so njihove iznajdbe uporabile, iznajditeljem pa priznale posebne nagrade. Tako je bilo samo v premogovniku Bit-kow 44 takšnih predlogov sprejetih in tudi nagrajenih.
Dejstvo, da na Poljskem ustanavljajo za rudarje tudi blagajne. vzajemne pomoči, ki rudarjem v bolezenskih primerih poleg socialnega zavarovanja priskočijo finančno na pomoč in jim v primeru potrebe pomaga jo tudi s posojili, je znatno dvignilo njihov deluvni polet.
V zvezi z naraščajočim odkopom v poljskih premogovnikih, z izboljšanimi prevoznimi mož nostmi in z naraščajočo zmogljl vostjo poljskih pristanišč bo Poljska letos sposobna, da bo pripravil« okrog 24 milijonov ton premoga in koksa za Izvoz in tako lanskoletno Izvozno postavko dvignila za okrog ft mili Jonov ton. Ta Stevilku dokazuje, da je poljski premog vse evropskega pomenu, ker se ga poslužuje cela vrsta držav, pred vsem mlada država ljudske de mokracijc v vzhodni Evropi za obnovitev svojec gospodarske gu življenja. Medtem ko zapad ne sile, predvsem ZDA, segajo po porurokem področju, da bi si tam ustvarile bazo za novo nasilje, Marahallov plan pu priznava kredite le tistim državam, ki so pripravljene sprejeti diktat iz Wall Streeta, nudi Polj sku s svojim "črnim diamantom" vsem svobodoljubnim narodom Evrope možnost, da neodvisno od ameriŠkegu gospo durskega diktats delajo za izgradnjo boljše in svetlejše bodočnosti.	(Del. anotnoat.)
medicina pri starih grkih
"Čudežne" vrelce so znali zdravniki-bofOvi že v davni dobi izkoriščati v svoje namene
O postanku zdravilstva so imeli vsi stari narodi Številne legende in vsaka je na svoj način zatrjevala, da so bili prvi učitelji zdravljenja ran in bolezni—bogovi. Hajeslovje in početki zdravilstva so ¡potemtakem tesnu^-združeni; prvotnemu človeku se je zdelo vse, kar je presegalo njegovo obzorje, božansko. Kako torej ne bi bili božanski ljudje, ki so umell z
USPEŠNO KONTRAHIHANJE ŽITA V VOJVODINI
Po vsej pokrajini živahno skle-kolah Izobražuje 6000 mladih ru-pajo pogodbe za prodajo žita. | darjev, v kratkem pa bo Število
teh Se narastlo na 10,000.
Od izredno visokih investicij v poljskih premogovnikih, ki znašajo latos 13,3 milijarde zlo
Skoraj v vseh okrajih so dosegli zadovoljive uspehe. Najbolj u spešno so pa sklepali pogodbe v alibunarskem okraju, kjer so do dne 9. jul. sklenili pogodbe že za 75% pšenice, za ječmeni'in Vršcu.. Tudi žetev je precej celo 123.64% in oves 16.61%. dobro napredovala. Takoj po Precej lepe uspehe so dosegli žetvi so začeli podoravati str-
tudj v Novem Sadu, Zrenjaninu nišča.
POSKUSNO APNENJE ZEMLJIŠČ
v vseh okrajih v Bosni In Hercegovini. Kmetijsko ministrstvo za Rosno in Hercegovino je Iz delalo načrt za poskusno apne-nje zemljišč v vseh okrajih Zemljišča bodo začeli gnojiti * apnom v tem mesecu. Poskus no upnenje vseh zemljišč bo končano prihodnje leto marca Doslej v Bosni in Hercegovini skoraj niso poznali apnenja, Dosedanji poskusi v zahodni Bosni so bili zelo uspešni,
mazilom olajšati bolečino in ozdraviti rano.
V starih grških knjigah o slo-večem kentavru Kiranu, ki je bil čudovit polbog: spoznal se je na glasbo, vedeževanje, ivezdo-«nanatvo in medicino, če tej postavi alečemo bajeslovni plašč, spoznamo davnega človeka, ki je utegnil biti kak svečenik, a je vae druge prekosil po znanju in umetelnostih. O njem vemo, da je v Tesaliji prvi gojil zdravilna zelišča in poučeval druge v zdravljenju. M e d njegovimi učenci Je bil tudi sloveči Eaku-ap Tudi ta je ogrnjen s plu-ičem verske domišljije, vendar Iz legend v nJem takoj spoznamo moža, ki je živel in je bil človek kot vsi drugi, le da je razumel več od svojih vrstnikov. K njemu so prihajali bolniki iz vseh mogočih krajev. Pravijo, da je obujal celo mrtve, zato ga Je mogočni Zetis udaril s strelo. Kskulap je praded sodobne kirurgije; izumil Je ligature, obveze, sonde zu rane in je znal uporabljati zelišča z narkotičnimi lastnostmi.
Prvi zdravniki, ki so Jih ljudje uvrstili med brigove ali polbogove, so bržčas prinesli svoje vednosti od drugod ull pa so si jih pridobili z lastnimi izkušnjami. Ljudje so jih častili v temp-ljlh tur jih slavili kot junake. Ponekod je vplival tudi strah pred takimi ljudmi, Ako čitamo, da so boginje ali polboginje ljudi, ki so jih sovražile, usmrtile strupom, tedaj nam to priča, da so živele v davnih dneh žene, ki so uinele meSatl in kuhati razni strupe ter prirejati napoj smrti aH napoj ljubezni, pa tudi obo je hkrati,
Grki so že zgodaj uporabljali razna zelišča in ne vedno v na pačnem smislu. Tako Je brSljan slovi! kot zdravilo zoper plja nost, za omračenje so se posluže vali lovorike, ki je zlasti služila svečenicam. Zelo čislan je bi mak. Boginja rodovitnosti Ce res si j« z njim preganjala napad melanholije. Pri tem nI munjkalo vraž in prazne vere Nad vse so na pr. uvaževuli me teorite, kamenje, ki je padalo Iz pod nebu, ter ga smatrali kot zdravilo za vso bolezni.
Kmalu se je na Grškem raz
bilo tesno povezuno z verskimi in estetskimi momenti. Eskula-pu so gradili templje po vsej Gretji, na Kgejskem otočju in v Mali Aziji. Najznamenitejši je bil tempelj v Kpidavru. Ta prekrasna mogočna stavba je imela vrelec, čigar voda je učinkovala kot zdravilo. Nosečo žene niso imele dostopa ln tudi umreti ni smel nobeden na tem posveče-neni prostoru, zato so težke bolnike hitro odatranlli. Zdravljenje je bilo povezano z verskimi obredi in prišlo je do primerov, du so bolniki ozdravljali ter hvalili bogove, zlasti Eskulapa.
Eskulupovl služabniki niso bili le duhovni, marveč tudi zdravniki. Pred vstopom je duhovni Kolegij vsakega bolnika temeljito izpraSul in ga ni prepustil samemu čudežu. Bolnik je moral izvajati svoji bolezni primerne vaje, dajali so mu čistilna sredstva, praSke za bruhanje, razne pijače, bikovo kri zoper krvavi kaSelj, tuberkulozni so morali uživati oNlnvsko meso itd. Zdi se, da ti svečeniki niao bili navadni mazači in šarlatani, marveč so svoj poklic jemali povsem resno.
Polagoma se je nabralo toliko izkušenj, zlasti v zvezi z razvit-kom prirodoznanstva, da so Grki položili prve temelje znanstveni medicini. Pojavila se je cel« vrsta filozofov, ki so posegali a svojimi nauki tudi. v človekovo zdravstveno življenje,
Grki ¡>o že v zgodnji dobi spoznali pomen masaže ln telovad-bu za zdravljenje; s prvo ao ne-melokrat celo nretliavall. Prava zdravniška'veda pu je začela kliti v dveh Soluh: v Knidu ln Krosu. Knidskl Eurlfon je dajal čistilne in bljuvalne praške, tuberkuloznim pu je svetoval, naj uživajo mleko zdrave žene ali mleko oslice. Svoje učitelje v zdravilstvu je imenoval: Čas in izkušnja. V keoški Soli pa Je Imel prvo besedo Hipokrat, ki ga Se diinašnjl zdravniki imenujejo očeta zdravilstva, Bil je občudovanja vreden praktik ln globok mislec, ki je imel za svoj čas veliko znanja Odlikoval se je |hi vestnosti in drugih čednostih, tako da je bil v vseh pogledih človeSkemu rodu v čast. Njegov nauk poudarja, naj se zdrav-
vilo nekaj, kar bi nas inoglo I nik opira 1« «a zdravilno moč m spomniti na Luid, lil ki je tudi |me prlrode --(Prim. dnevnik)
Pol leta Slovenske filharmonije
njice sukajo svetle srpe Skup»
na iz Mednarodnega Instituta je preprtcani. da je mogoče a sla-
Taka J« fllosoftjs wallatraatalüh Ta!tov.
Ljubljana. Slovenska fifhur monlja je bilu ustanovljena f odlokom vlade LR Slovenije v začetku te^a letu. Danes podaja prvo bllafH'0, pregled celotnega delu v prvem polletju svojega obstoja Odločba vlade je dala vsemu koncertnemu življenju Slovenije nove smernice ln možnost za temeljito preosnovo koncertnega delovanja. Poprej je bila z redkimi Izjemami le Ljubljana deležna kvalitetnih muzi-kulnlh dobrin, danes pa se Je to razširilo na ozemlje vae Hlove | nlje. Vmu organizacija dela Slo-venake filharmonije gre v tej smeri. Sredstvu zu izvedbo pro-Ki umu imu v svojih upietnišklh institucijuh simfonični orkester, rneSuni, moški ln ženski /bor {manjši ansambli, vokalni kakor Instrumentalni, cela vrsta dobrih solistov, pevskih In instrumentalnih in recltetorjev itd j Ta mnogoštevilni, vae vrste ra produktivne glasbe zajemajoči kolektiv je Izvedel piogiam, ki bi V pogojih pied osvoboditvijo nikakor ne bil mogoč.
V Sestili mesecih svojega življenja Je Slov. fllharm v Sloveniji priredila 236 gluabeno kulturnih prireditev, od teh 86 v Ljubljani, a 150 v ostali Sloveniji/ Te prireditve je obiskalo (12,422 poslušalcev Da bo raz vidna Strma ln raznovrstnost dela, navajamo sledeče Številke
35 orkestialnlb koncertov (16,-133 obiskovalcev); 6 vokalno |n strumentelnlh (5357), 44 vokal nih koncertov (I6.7HIJ. 6 vok In folklornih prireditev (3190); 20 komornih in solističnih 17506) 13 ktmceilov / mešanim spore dorn (6366). 77 Kl»»b«no literat
niii večerov (24,274); 17 produkt cij Glasbene Sole (2644); 1 glaa-beno predavanje (128); H baletnih večerov (4I2U); y različnih glusbenih prireditev (3076), aku paj torej 263 prireditev, ki jih je obiskalo 112,422 ljudi.
Finančna atran tega ogromnega delu pokaže v veliki meri po /asiugt požrtvovalnega dela itt-vajulcev, |>o diuifi strani pa po esnlčnetn velikem zanimanju vneli plasti naroda naslednjo dlko: Koncertna poslovalnica je imela v 6 rnearclh prometa din /,351022 50 (Mi tega dohodkov Jtn 1,200,072 Izdatkov din !,-151,850 50 Če upofttevamo, da je v tem številu koncertov zajetih tudi 32 brezplačnih prireditev /a vojsko, sindikate, bolnice, Invalide, razne proslave ltd„ ao te Uevllke Se toliko laenembnejše. Hu/ultat dela v prvem polletju Je poka/al, da Je bila ustanovi lev Slovenske filharmonije zdrava Hi potiebna m da Je poatala ■nlciatoi ln tegulalor glaabenega življenja nadarjenega, umetnoati d želečega naroda. Pokazal je, tu ustanovitev te centralne u-stanove nI bil papirnat ukre .tmpuk je /rasel iz žive potre ljudstva
Ob svojem nastanku f! je Slovenska filharmonija postavila točen načrt svojega del«, ki ji je naložil v letu 1948 Izvedbo 350 koncertov, kar Je pomenilo /a naSc ta/mete maksimalno Stavil'* Danes lahki; rečemo, d« u- bil ta načrt pravilno postavljen, njegovo realnoat dokazuje 236 prireditev v prvih šestih rpa-letih trna leta To dejstvo za* gotavlja, da bo plan dosežen In presežen.
Tihožitja in pejsaži-M.
MIŠKO KRANJEC — « dovoljouem avtoiua
i ■ ■ own
(Nadaljevanj«) Ko pa mu je bilo že tudi tega premalo in ko ao naposled oficirji prišli v vaa aamo, mu je dejal:'
"Jaz na svojo žalost ne morem hoditi, zato pojdi tja, pa mi enega privedi. Samo glej, da bo oficir, razumeš, ker jaz sem bil kaprol in ni, da bi govoril s kakšnim navadnim vojščakom. Pozdravi ga lepo in mu takole reci: "Dort vartet an si ajn alter kamerat." Fant ne je moral stavek naučiti na pamet, šele tedaj je lahko šel, ded pa se je okrasil z vsemi medaljami, ki jih je bil dobil v prejšnji vojni, ko je še lahko hodil in oboževal Franca- Jožefa. Odlikovanj pa je bilo vse do velike srebrne in celo zlate medalje, a čimer se ni ponašal kdor si bodi.
Tako okrašen z medaljami na svojih upadlih hropečih prsih, z belimi lasmi na glavi, ves prazničen v duši je pričakoval Nemcev . . .
Jažko je storil, kakor mu je bil naročil ded. Prijel je oficirja za rokav in mu s sijočim obrazom povedal, kar mu je bil rekel ded. In glej, Nemec se nI razjezil. Z drugimi vred, ki ao bili okrog, se je hohotajoče smejal, potrep-ljal Jofka po ramenih, nekaj spraševal, česar ta nI razumel, naposled pa si vzel za stražo nekega vojaka in šel za fantom.
Spotoma je sicer začel jezikavo ferfluhtatl, ker se mu je zdelo preveč v hrib, a se je naposled vdal,fantu, ki mu je postajalo vroče od bojazni in je z rokami dokazoval, kako "dort vartet an si ajn alter kamerat", ki je bil kaprol in ima mnogo medalij.
Tako so naposled le prišli do Svetkovih. Vojak, ki je spremljal oficirja, je ostal zunaj za stražo. Oficir in Jožko pa sta jo mahnila v sobo. Tam sta poleg deda bila še Anica in Mihec, Id pa sta jo ročno potegnila ven, ko je prišel k njim Uko visok gost. Ded je opirajoč se na svojo grčavo palico stal ves vzravnan sredi sobe, veličasten s svojimi belimi lasmi ln z medaljami na prsih. Jožko gs takega še ni videl; bil je, kakor da je dočakal največji in najsvetlejši trenutek svojega živi jej na.
Sprejel je Nemca po vojaško, mu salutiral, nato imel nekak govor v nemškem jeziku, naposled pa pokazal visokemu gostu za mizo, kamor je ta brez vsakega obotavljanja res aedel. Ded je odprl duri in poklical Micko, svojo hčer in vdovo. Mati Micka je res prišla, sramežljivo kakor vse kmečke žene, prav tako se je smehljala, prav tako je ljubko kakor vse dobre in poštene vdove pobešala oči, in jamice na njenem licu so proti njeni volji postale kar zapeljive. Sploh je vsa ta njena sramežljivost, ki ni bila niti malo ponarejena, bila kaj izzivalna, naravnost zapeljiva, ne da bi se Micka tega zavedala. Zakaj materi Micki, ki je imela četvero otrok in težko življenje, ni prišlo nič slabega na misel, razen da je verjela, da naposled po dolgih letih, po težkem življenju prihaja sreča tudi k njim, tudi k njenim otrokom.
Nemec je sedel za mizo, goltal s pogledi ženo, naposled pa na dcdovo vprašanje, s čim naj mu postreže, dejal: Ajer. Ded je srečen pokirnal, se obrnil k hčeri in dejal:
"Jajca mu ocvri!"
Micka je šla in ker je kurila, mu je lahko kar naglo ucvrla jajc, ki jih je imela dokaj spravljenih za veliko noč. Prinesla je cvrtino, pristavila kruh, vilice ln nož in se še vedno smehljala Nemec pa je dejal proti dedu: Vajn.
Tudi vina so imeli, za veliko noč seveda, ki ga je bila dobila od gospodarjev, kjer je delala v vinogradih z otroki. Micka je besedo razumela in dedu ni bilo treba tolmarltl. fcla je po vino, a ko je vino prinesla, je bilo jajc domala že konec, zaradi česar Je Neme* dejal:
"Nochmals " v
Ded je skoraj jezno pogledal, seveda Muko, » ker se mu je zdela tako nerodna m tako neumna s tem svojim smehljajem, in je rekel;
"Tak. ocvrt mu jih vendar pel, ne |»a samo dve! Saj ni boter ali botra, ki hi samu pikala
po krožniku zaradi Lepšega! Vojak je! Ko sem bil jaz vojak, smo jih kar po deset, ne pa po dve! Desetnija vojakov je izpraznila kar vso vas. Nič ni ljubše vojaku od jajc!"
"Saj sem mu jih zdaj pet," je rekla Micka sramežljivo in zardela. "Nisem vedela, da je tako lačen."
"Pa mu še enkrat!" je rekel ded. "Jajce ni cel svet. Nemca pa tudi nimamo vsak dan pod streho! Saj zdaj ne bo več revščine na svetu in tudi zate je ne bo! Poslej bomo drugače živeli!" Micka je šla pobešenih oči v kuhinjo.
Jožko se je ves ta čas aedel pri peči, kamor se je bil stisnil, da bi lahko nemoteno občudoval Nemca, o katerem je bil ded toliko govoril in ki je naposled le prišel v njihov dom, da bi prinesel srečo. In tako je videl deda, ki je spet sedel na svojem prostoru pri peči, zakaj bil se je že kar preveč utrudil pri sprejemu, poslušal ga je, kako je lomil nemščino, s katero je vsiljivo, a vendar z vso vljudnostjo napadal Nemca, in videl in slišal Nemca, kako je momljajoče odgovarjal, a se obenem kar nekam drl v svojem jeziku, čeprav gotovo ni hotel biti nevljuden.
Gledal je Jožko in videl, kako kup ocvrtih jajc, tista lepa dvobarvna, rumena in bela gmota leti v Nemčev goltanec, da se ta kar nekam davi, kako izliva v sebe vino kozarec za kozarcem. Gledal je Jožko in je mialll na ta taj-ca, ki so jih hoteli imeti za veliko noč ter jih zategadelj niao prodali, čeprav so sicer prodali vsako, ker drugače v tem čaau nikdar ne bi imeli denarja pri hiši. Mati jih je zbirala ves teden, da je potem lahko šla v trgovino po najnujnejše, pel čemer je morala mialiti tudi na deddv tobak, često na kak zvezek za otroke in sploh na sleherno prepotrebno malenkost pri hiši. ,
Gledal je Jožko in se čudil, kako je Nemec, ko je drugič pogoltal jajca, rekel proti dedu svoj: "nohmals". Poslušal je Jožko, kako je ded priklical mater Micko in ji že kar srdito naročil, naj za b^žjo voljo ocvre Nemcu-Še več jajc, ne samo pet', deset, dvajaet, samo da bo zadovoljen, za kar je mati Micka hudo zardela,' pa menda že kar v nekem strahu za jajci, ki jih je bila spravila za veliko noč in jih tako ne bo ostalo nič ne za otroke ne za trgovino, a naposled Je vendar šla in zdaj prinesla naravnost poln krožnik cvrtja, nato pa tiho dejala dedu:
"Zdaj pa nimam nobenega več. Če bo še hotel, mu povejte. Potem mu kaj skuham."
Ded je molčal. Nemec pa se je lotil novega, še večjega kupa ocvrtih jajc in Jožko ga je spet občudoval, kako se je davil z njimi, ter sanjal o samih Jajcih: ko bo dorasel In ko bo sam voj-ščak, bo prav tako Jedel sama jajca. Cel kup jih bo pojedel, deset, dvajset, Še več, toliko, kakor jih pojedo tl-le Nemci. Jeatit jesti sama jaj^a, tista ocvrta, lepo rumena in bela jajca, ki jih otrok nikdar ne dobi.
In ta trenutek se Je Jožku, ko je gledal cvrtje na krožniku in nad nJim goltajočega Nemca ter zalivajočega se s vinom, ta trenutek se je Jožku začel ves svet spreminjati v eno samo strašno, neizmerno, okroglo, belkasto In razlito, rumeno ocvrto Jajce, in nenadoma je. za en sam trenutek. vse postalo resnično jajce: ded Je bil Jajce, veliko jajce, čepeče za pečjo v gnezdu, in on, Jožko, je bil tudi jajce in jajce je bila mati, ko je priKesla "nohmals vajn", in v prividu Je videl Jožko tudi Lojzko spremenjeno v jajce, prav tako Mihca in Anico, in y jajce ae Je spremenil njih dom in zunaj hribi, drevje, gozdovi, ceste, vas, ljudje na cesti in po hišah, in beli oblaki na nebu so wi spremenili v Jajce in vae je bilo eno samo atralno, neizmerno veliko jajce, lepo belo, in nad tem jajcem, nad tem strašnim jajcem je čepel še strašnejšl Nemec in goltal, goltal.
(Dalje prihodnjič)
Razprava proti skupini ustaških teroristov in vohunov v Zagrebu
Vatikan in tuja obveščevalna služba tla bila moralna in materialna opora teroristov
(Nadaljevanje)
Zagreb. 16 jul—-Včeraj so ns razpravi, proti vohunskoterori-stični'skupini na čelu z l.jubom Milošem nadaljevali z dokaznim postopkom odgovornosti prvih šestih obtožencev. ' Maščujte nas." so letali napol mrtvi jetniki v taborišču Krapll« Priča Horvat Ivan. čevljarski delavec iz Zagreba, bivši jetnik v taboriščih Krapi je, Jasenova« in Stara Uradiška. je izpovedal o pokol Ju v taboriščih Krapi je V taborišču Krapi je sem doživel m preživel strahote ustaške-gs nasilja. Naloga tega tabon šca je htla. da likvidira vse jetnike Med jetniki sr» btlt predvsem Zid je, skupine delavce*
ter antiiaindi in komunisti II Zagreba Živeli smo v neznosnih razmerah Pozimi I. 1941 ao usta»! fingitali upor v taborišču, l/gnali so jetnike rta odprt prostor in pričeli nanje streljati od Vseh strani s strojnicami ln puškami Ne vem koliko ljudi v Je bilo laihitih po čudnem naključju m m oMal živ Naulednjl dan ie piiM-l I.uhurie z Matkovlčem »n Mil«dem Vse dvorišče je bilo pokrito » tiupli in polmrtvt-mi jetniki "Maicutte nas'** en govorili riM|Mil mi t vi jetniki in v/kbkali rdeči ai meril. , Titu. Stal mu In tMitizatukim Uncem To ie delovalo na zločince, kt mi v»i ht*m dajali po tabori-
šču. Pri tem je Miloš nekemu preživelemu jetniku p re rezal vrat s nožem. Tu sem videl na lastne oči.
Ko sm<> prišli v Jasenovac, nam Je neka skupina šestih ljudi povedala, da gredo v tabori šče za starce v Krapi jo. — — To je pomenilo, da gredo v "taborišče smrti". Tsko so ga imenovali ustaši Ta skupina je bila likvidirana. V Jasenovcu so nas' sprejeli l.uburtč, Miloš in Mat-| kovlč ter nas razvrstili v tri skupine V taborišču smo ostali več dni brer hrane. Sneg ln dež sta padals na nas ln ljudje ao zmrzovah. Pri odhodu li taborišča sen videl skuptno kmetov iz bližnjih vasi. ki ao jih v diru gnali v taborišče. Ustašt ao Jth gnali kot konje ter klali s noil. Na aankah so ležali mrtveci kot snopi. Videli smo. kako je Ml loA sk«x ; s konja, vzel no! in PflČPl po vrsti klati. O božiču L 1941 i» šli skoti nase barake Luburtč. M li» in Matkovtč ter pri tem »tieljali a puško. Ti-
MOlflTš,
krat jih je mnogo padlo. Ljubo Miloš je imel v taborišču paa. ki je bil vedno z nJim ter je bil tako zdreeiran. da je popadal ljudi, jih metal na tla in trgal zobmi.	\
O krvniku Vrbanu pripoveduje priča Horvat: Znano mi je, da je Vrban v Stari Gradiški likvidiral množice ljudi. Izbiral je ljudi za likvidacijo, izdajal ukaze za to in jih sam likvidiral. Ko so pobili 50 sremskih kmetov, so jih naložili na \ozo ve in odpeljali iz taborišča. Trupla so zakooavali jetniki.
Nato je priča povedal, da so mnoge ljudi izstradali do smrti. V Stari Gradiški so izbirali jetnike za likvidacijo. Nekoč so ločili 40 ljudi in jih vrgli v samotno celico, ki je merila 2x3 metre. Ker so jetniki dolgo o-stali v strašnem smradu, so vpili in zahtevali, naj jim odpro vrata. Ko so se vrata odprla, so obupani in napol blazni ljudje goloroki navalili na ustaše, ki so vse pobili. Glavni klavec je bil tudi tukaj Vrban. Poleti leta 1942 je bilo likvidiranih 800 jetnikov, nesposobnih za delo: Te ljudi so pripeljali s Ko-zare in jih mnogo jK>morili že med zasliševanjem. Tudi starce ln otroke so postopoma pokon-čavali. Priča je bil očividec ga nljivih prizorov, ko se je oče poslavljal od sina. Sin, star deset do dvanajst let, se nf hotel ločiti od očeta in je prosil Vr bana, naj ga pusti iti z očetom. Vrban je nato dejal: "Pojdi, če It hočeš!" Tako so oba likvidirali.
pri soočenju priče je obtoženi Miloš priznal vse umo/e, tajil pa je, da bi sam klal.
Zločinec Miloš Je a kijem puma
gal pobijali ujetnike bivše jugoetovanako vojake
Za tem jp bila zaslišana priča Mlloševič Vid, ki je bil nekaj časa zaprt v Jasenovcu, nato pa v Stari Gradiški. Pripovedoval je o usmrtitvi 150 ujetnikov bivše jugoslovanske vojske, ki jih je Miloš skupaj z ustaši pobil s kiji. Tudi ob tej priliki je Miloš klal. Tudi pri soočenju s to pričo je ustaški klavec Miloš strahopetno zanikal krivdo. Pri ča je nato jpovedala, da so 23. decembra 1941, ko so se nekateri jetniki vračali z dela, uata-šl zopet atreljall v taborišču. Takrat je bilo več sto ljudi pobitih. Pri tem so se zopet izkazali Miloš in njegova druščina. Miloš je bil navzoč pri vsakem klanju. Mnogo žrtev so zmeta li v Savo. Nekoč so prišli Miloš. Grkič, Bukovac in drugi in ukazali, naj usmrte bolnike. Pobili so jih nad 100. Septembra 1942 je Vrban ubil s svojimi pomočniki 60 jetnikov. Grobarji so pripovedovali, da so mnoge od njih vrgli žive v jame.
Naslednja priča. Širne Klaič iz Starih Perkovičev, ki je bil jetnik v Jasenovcu, Stari Gradiški in Lepoglavi, je potrdil grozodejstva ustaškega krvnika Miloša. Nato je povedal, da je videl, kako so pripeljali s pod ročja Fruške gore skupino nedolžnih ljudi ln jih zaprli stolp. Miloš, Kunjaš in Vrban pa ao jih na zverinaki način |x>-morilL
Klavec Miloš Je obliaoval noš. a katerim Je klal šrlve
Kot četrta priča je bil zašli šan Korčurščak Stjepan. čevljar Iz Zagreba. Tudi on je bil priča pokolja o božiču 1. 1942 Jetniki so bili razvrščeni v tri skupine: pravoslavni, katoličani in Žldje Miloš, ki je bil pijan, je pristopil k skupini pravoslav-cev, izvlekel is škornja nož in pričel klati Jetnike je suval v prsa, noge. glave itd. Nož. ki
ČETRTEK, 26. AVGUSTA 1948
Clanl Siernove oeganizadj« v Israel u plketirajo prod stanom poeredovaica Združenih narodov grofa Bornadotta v Jerusalemu. Clanl ie organizacije dolie Bornadotta, da namenoma lapodko-puje načrt rasdolltvo Palestina, sa katerega ae Jo isrekla sbornlca Združenih narodov.
se ga je držala človeška kri, je Pavlovič pa je bil komandant.
nato dal v usta in dejal: "Kako je sladka srbska kri!"
Uetaš Vrban Je otroke najprej strahotno mučlL nato pa Jih saairupil a ciklonom
Priča Jordana Fridlender, ki je bila jetnica taborišča v Stari Gradiški, je na lastne oči videla likvidacijo otrok, ki jo je izvršil Vrban. Ko je leta 1942 padla Kozara, je vsak dan prišlo
dejanja in vohunstvo. Štir je bil v stalnih zvezah z Draganov i čem, ki mu je dajal naloge.
Fra. Osvald Tot Je predlagal, da bi noloaga nadporoenika rasaokali na koao
O delovanju Štira in Draga-noviča je bil iznova, zaslišan obt. Miloš. Štir Je bil v zvezi z Dra-ganovičem, odkar je dobil nalogo, da ustanovi v omenjenem oddelku padobranske skupine, ki naj bi bile .sestavljene iz minerjev, radiotelegrafistov itd. O pripravah uboja nadporoenika v taborišču v Avstriji je Miloš ix>vedal, da je fra. Ozvald Tot predlagal, da bi ga razsekali na kosce in nato vrgli v kanal. Štir tega ni dovolil. Zverstvo, ki ga ni dovolil niti zločinec Štir, je dovolil predstavnik katoliške duhovščine.
(Dalje prihodnjič.)
Ob tej priliki fe Vrban izjavil, da je ustanovitev te enote potrebna in da bi lahko o, tem. predložil podatke ustaskemu vodstvu v tujini.
Po zaslišanju prič je bil za* slišan obtoženec Mimo Hosandič, ki je priznal, da je še pred uste-nitvijo tako imenovane NDH stopil v ustaško gibanje. Med okupacijo je izvrševal razne politične in vojaške funkcije in je
v taborišče po 5000 žensk z otro-(bil za ^ tudi ommvaglm Ustaški ki. Tu so otroke po ukazu zlo- minifiter Frkovič mu je i2poglo. činca Vrbana ločili od mater ki ^ mesto v ministr8tvu za goz-so jih takoj pomorih. Otroke dove Jn rudnike NDH puatili
so vso noč pustili na nekem travniku, kjer jih je več zmrznilo. Obtoženi Vrban je nato ukazal, naj vse otroke pripeljejo v sobo tik stolf>a, kamor so jetnice nanosile otroke do višine poldrugega metra. Od poldneva do trde noči so nosile otroke v sobo, hodile po njih, mnogo je bil že mrtvih, iz njih so izstopala čreva. Ko je pomolela skozi odprtino v4 vratih roka in noga nekega otroka, je Vrban razmrcvaril otrokovo nogo, nato pa ga zgrabil za zdravo nogo in treščil ob zid. Na koncu je Vrban spustil ciklon in dokončal svoje nečloveško dejanje.
Priča Vučič Steva iz vasi Pa-klenice je pričal.o znani akciji ustašev na vasi. Ob tej priliki so pobrali srbske prebivalce ter jih postrelili blizu vasi. Vrban je bil |x>veljnik tolovajev, ki so izvffili ta pokol j.
Obtoženi Vrban je na vprašanje priznal resničnost te izpoved be. Leta 1944 so pobili vse pravoslavce iz Paklenice, Gornjih in Spodnjih Rojčev, Goleša in Plesna. Iz Paklenice so peljali okrog 100 žensk in otrok.
Nato je bila zaslišana priča Jelena Pavlovič, ki je pričala o zverstvih, ki jih je zagrešila Vrbanova tolpa v vasi Kuške, ko so metali žive ljudi v ogenj, kakor tudi o umorih in požigih
v vaseh Kolešini in Bojiri.
Priča Egon Berger je pričal o
zločinih, ki jih je zagrešil Niko-
la Pehar-Pudo. Povedal Je, da
je bil določen v skupino za po-kopavanje pobitih žrtev. Neke ga dne sem pokopal svojega o-četa. Pehar nas je vodil na kraj, kjer smo pokopavali trupla, ter zahteval, naj pojem. Nisem hotel peti. Tudi drugi jetniki niso hoteli peti, ker so bili pretepeni in utrujeni. Zato je Pehar drugega za drugim zba-dal z nožem, priči je zadal pet ran.
Sodišče je zatem zaslišalo kot priči Stjepana Ivan kovica in Antona Povloviča, ki sta bila aretirana kot člana križarske aku-pine, ki jo je vodil Vrban. Po izjavi dbeh prič je štela akupi-na okrog 10 oseb. Pavlovič je izjavil pri soočenju z*Vrbanom. da je po njegovem ukazu križarska skupinica ubila več ljudi. Skupinico je organiziral Vrban.
Hosandič pa je na razpravi zanikal, da bi formiral obveščevalno službo o gibanju, moči in oborožitvi partizanskih enot na terenu. Priznal je, da je imel z Mile Budakom razgovore v duhu ustaškega gibanja. Budak je napadal Srbe kot krivce za vso nesrečo hrvatskega naroda v bivši Jugoslaviji. Znano je, kako je to delovalo. Takoj za tem so se začeli pokol j i Srbov. Toda obtoženi ustaš Hosandič se tega ne spominja.
Predsednik je nato predočil obtožencu listine, iz katerih je razvidna njegova vloga organizatorja obveščevalne službe. Ob toženec je priznal,, da je bil povezan z najvidnejšimi političnimi in vojaškimi krmarji NDH
Peti dan razprave proti usta-škim zlpčinčem se je nadaljevalo zasliševanje obtoženega Mirne Rosandiča.
Na vprašanje predsednika, zakaj je prišel v Jugoslavijo, se je obtoženec izmikal direktnemu odgovoru in hotel prikazati, kot da je bilo to slučajno. V resnici pa je Rosandič odobril • Tomljenovičev načrt in vedel, da odhajajo v gozdove skupine teroristov ter prišel tudi sam skupno s krvnikoma Milošem in Vrbanom. O polkovniku Štiru pripoveduje obtoženi, da je bil I vojaški komandant v Modeni, da je poveljeval oddelku popol-| notna organiziranih banditov, ki 'so se pripravili za teroristična
JANITORS & JANITORESSES
STEADY WORK 52 WEEKS Ax YEAR
1 Starting Wage Men	Women .
59.80	40.85—49.40
MAINTENANCES FIXTURE CLEANERS WAXERS MOPPERS
Choice of Shift Pay or Night .
PENSION PLAN SICK BENEFITS HOSPITALIZATION FREE INSURANCE
Inquiries	Room 1222
1:30—4:30	125 8. Clark Si
"PROLETAREC"
—Sodalistično-delevski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne mstice. Pisan v slovenskem In angleškem jeziku. Stane S3 sa osla. 81.7* sa pol. SI za četrt lata. NAROČITE SI GA I Naslov: PROLETAREC CHICAOO ta. ILL. 2301 South Lavmdala Avenue
NAROČNIKOM
Datum ▼ oklepaju, na primer (August 31, 1948). poleg vašega Imena na naalovn po—eni, da vam Je a lam datumom potekla naročnina. Ponovita Jo prevoda m vam Hat na ustavi.
TISKARNA S.N.P.J.
-sprejema vsa-
v tiêkarêko obrt êpadajoia dola
Tiska vabila za veoelice ln shod*, vtsttnice. čaanlke. knjige, koledarje, letake Itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, i sik s—, angleškem Jeziku in drugih......
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOV»! NAROČA V SVOJI TISKARN !
. . . . Vas pojasnila daje vodstvo .... Cene smerna, unijsko delo prve
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRINTER Y
SSI? M S. Lawudale Avenue - . Chicago I
"PROSVETA"
2S*7 S. LAWNDALE AVE.
Chicsgo 23, 111.. Vaša naročnina ns "Prosveto" Je potekla z dnem.
.19.
V slučaju, da Je od strani upravnlltva kakšna takoj obveetlte, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE"
CfeNE LISTU SOi
Sa Mraft. drises la K

Za Bvfopo Jot Dnevnik 111 JO — Tednik ILM
lu si
Sat ki |a
le ena Člana la ki
ki la dovolile lu Id Ure
»JeJe na a
V astmsm stečaj« pa vol kol • tednikov
-Vselej kakor hitre kateri teh ¿lanov, ki se priftetl. preneha biti «lan SNPJ, ali če se prsssll proč od družina In bo zahteval sam svoj list tednik, bode morsl Usti «lan Is tfotitaa družine, ki je teko skupno naročena na dnevnik Proevvto. to uaoj naznaniti upravni*vu lista. In obenem doplačati tfotična vsoto listu Prosveta. Ako teta na store, tedsj mors uprsvnlžtvo snilati datum m lo vsoto naročniku ali pa ustsvUi dnevnik. PROSVETA SNPJ. MIT S. LevuSala Ave* Cblaapa SA