številka 20
četrtek, 20. maja 1999 160 tolarjev
Sto let Maistrovega borca Alojza Poličnika
LOGARSKA DOUNA - V
ponedeljek, 17. maja je bilo, je na Sumetovi doma-čiji, visoko na poboč-ju. nad Logarsko |§jjl. dolino, slavil 100. rojstni dan Alojz Poličnik, eden šti-rih še ži-v e č i h Maistro-vih bor-cev v Slo-v e n i j i. Čestit-
kam ob častitljivem jubileju sta se pridružila tudi pred-sednik Državnega zbora Janez Podobnik in na-- j čelnik generalštaba Slovenske vojske Iz-
bregar.
Stran 13. ■ slika: vos
Milan Kučan v Velenju
V torek je bil na celodnevnem obisku v Velenju predsednik slovenske države Milan Kučan. Pogovarjal se je z občinskim vodstvom, obiskal več delovnih okolij, inštitut za ekološke razi-skave Erico in prisluhnil mla-dim.
Več o obisku na 3. strani.
Mr ■ W jSg3		
H* ^^lm/^m 1 ■ iBfs fl^^H ~ £5 ■ . J	i J i jti*	% m U F m
		
Do nedelje spre-menljivo z občasnimi
padavinami, v nedelio izbolišanie
	PREDSTAVNIŠTVO | v poslovnem centru ■ v Starem Velenju F tel.: 063/851-704
ZAVAROVALNICA MARIBOR	I STROPNIK IGOR s.p. I tel.: 063/854-626 | GSM: 041/593-838
teden orodja
od17. do 22. ma/a
Nesreča ali trage-dija, ki se je zgodi-la pred tednom dni na prehodu čez že-lezniško progo (oz-načeno z Andreje-vim križem in stop znakom), v Podlogu pri Šempetru, so ugasnila življenja Tine, Sabine, Kristi-ne in Matica, peto-šolcev osnovne šo-le bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. Z avtobusom so se vračali z naravo-slovnega dne v ja-mi Pekel.
■ T. Podgoršek, sliki: S. Vovk
Šok, ki so ga doživeli ponesrečenci in nji-hovi starši, grozo, bo-lečino so izdajale solze. "Samo da si živa", je ob prihodu v bolnišnico še komaj uspela izreči mamica in svojo hčerkico Bri-gito tesno prižela k sebi.
Ob dnevu državnosti v Velenju osrednja proslava
Severovzhodna Slovenija v uporih in bojih za svobodo
Na prireditvenem prostoru ob velenjskem jezeru bo 25. ju-nija ob 11. uri, v počastitev dneva državnosti, osrednja proslava z nasiovom "Seve-rovzhodna Slovenija v uporih in bojih za svobodo", na kateri pričakujejo blizu 15 tisoč go-stov.
Aktivnosti za pripravo pro-slave vodi republiški organiza-
cijski odbor pod vodstvom ge-nerala Ivana Dolničarja ob so-
delovanju z velenjskem odbo-rom, ki ga vodi župan mestne občine Velenje Srečko Meh.
Pred dnevi sta se oba odbora sestala v Velenju. Potrdili so scenarij prireditve, s katerim bodo posebej poudarjeni trije mejniki v slovenski zgodovini na poti osamosvajanja: boj za
severno mejo 1918, narodno-sovobodilni boj 1941-1945 in sloVenska osamosvojitvena vojnajunija 1991.
Udeležence bosta pozdravi-la predsednik države Milan Kučan in župan mestne obči-ne Velenje Srečko Meh, slav-nostni govoraik pa bo velenj-ski rojak Matjaž Kmecl.
■ mz
Najlepši v Evropi?
Za letošnji laskavi naslov najbolj urejenega evropskega mesta se potegujeta tudi Kranjska Gora in Velenje, sicer pa na tekmovanju sode-luje 22 krajev iz enajstih evropskih držav.
Ta naslov bi Velenju, v njegovih prizadeva-njih za večji turistični razcvet, veliko pomenil, zato si župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki vodi vse aktivnosti, želi, da bi vsi pre-bivalci po svojih močeh prispevali, da bi bilo Velenje kar najbolj urejeno. Predvsem je treba paziti na red in čistočo na vsakem koraku in zajeziti vandalizem, kije žal močno prisoten. Zaradi uničevanja je potrebno nameniti velik del denarja obnovi, ne pa lepšanju podobe me-sta.
Vkratkem bo mestna občina Velenje razde-lila občanom zloženko, s katero jih bo pozva-la, da se po svojih močeh vključijo v prizade-vanja za kar najlepše Velenje. Mestna občina pa bo poskrbela za zamenjavo vseh cvetličnih korit, jih zasadila, uredili bodo tudi nasade in zelenice, pobarvali kandelabre, namestili in popravili informativne table... Vse to bodo uredili v celotnem mestu, še zlastipa na ob-močjih, ki sijih bo evropska komisija, v Vele-nje bo prišla 13. julija, ogledala. Tosotrg Ša-lek, velenjski grad, Cankarjeva ulica, ploščad pred nakupovalnim centrom, vrtec Kekec, re-kreacijski center.
■ mz
od domnev. zrnje od plev. Prebrati je treba, da bi na koncu lahko prebrali.
VEČER
časnik : ežc

9770350556014
2 NilS i AS
DOGODKI
20. maja 1999
novice
Še brez letošnjega proračuna
SOSTANJ - Občina Soštanj je ena redkih občin v Sloveniji, ki doslej še ni sprejela proračuna za letošnje leto. Razlogov za to, pravijo v občinski upravi, je več. Enega gre po besedah direktorice občinske uprave Božidarke Vrabič iskati tudi v kadrovskih težavah.
Delavka, ki je pripravljala osnutek proračuna, je zbolela in je še vedno v bolniškem staležu. Z osnutkom proračuna se je moral spoprijeti nov sodelavec, ki pa je potreboval nekaj časa, da se je vpeljal v delo.
Sicer pa je proračun v osnutku že pripravljen in računajo, da ga bodo na sejo sveta uvrstili še ta mesec, v zadnjih dneh maja. Zadrego, ker svet občine Soštanj na aprilski seji ni sprejel podaljšanja sklepa o financiranju javne porabe po dvanajstinah, za čas, ko proračuna še ni, pa v občini, kot pravi direktorice občinske uprave rešujejo tako, kot to prcdvideva 57. člen Zakona o lokalni samoupravi. "Ta pravi, da sc javna poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto, ne glede na to, da svetniki podaljšanja niso sprejeli," pojasnjuje Vrabičeva.
■ mkp
Osem prazničnih ključev
• GORNJI GRAD - Gradnja bloka z osmimi nepridobitni-mi stanovanji v Gornjem Gradu je sklenjena. Do konca meseca bodo na podlagi javnega razpisa znani tudi srečneži, ki bodo naslednji mesec ob proslavljanju prazni-ka občine Gornji Grad prejeli ključe novih stanovanj. Praznik bo to za občino, kraj in nove stanovalce.
Vlog za stanovanja je veliko, zato že resno razmišljajo, da bi prihodnje leto ob tem bloku zgradili še enega, prav tako z osmimi stanovanji. To bo seveda velik prispevek k prizadevanjih, da bi še več mladih in drugih krajanov osta-lo v kraju in pomagalo pri njegovem razvoju.
Ujp
Vzorec za Slovenijo
GORNJI GRAD - Fondacija Phare iz Bruslja je v Gornjem Gradu sklicala strokovni posvet, na katerem so predstavili potek gradnje daljinskega sistema ogrevanja na podlagi lesne mase. Skupaj z ministrstvom za gospo-darstvo ter agencijama za učinkovito rabo energije in za prestrukturiranje energetike so predstavili tudi knjižico, v kateri so zbrani vsi podatki o postopku izgradnje sistema. Glede na to, da je gornjegrajski sistem vzorčni primerek za vso Slovenijo, pomeni knjižica več kot koristen napotek vsem ostalim, ki se "ogrevajo" za takšen sistem.
Sicer so v središču Zadrečke doline že sklenili prvi del gradnje. To pomeni izgradnjo kotlarne z vso opremo in 45 odstotkov razvoda. Sredstva so zagotovljena tudi za nadaljevanje, na podlagi tega pa bodo do konca julija zgradili razvod za 75 odstotkov vseh naročnikov v kraju. Ostane seveda še priključevanje, do konca letošnjega sep-tembra pa bodo dobili možnost priključitve na ogrevanje vsi v kraju, ki bodo to želeli. Glede na dejstvo, da je lesna masa še vedno najcenejše kurivo in glede na pričakovane podražitve bencina in kurilnega olja, je to pravi čas za odločitev vseh, ki morda še kolebajo.
UjP
Zelodce bodo vendarle ocenjevali
REČICA OB SAVINJI - Trije razlogi so člane Turističnega društva društva Rečica ob Savinji prepričali, da bodo kljub drugačnim napovedim letos vendarle izvedli ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev.
Prvi in najpomembnejši je veliko zanimanje med izdelo-valci, drugi se skriva v bojazni, da bi se našel kdo in na svojo roko izvedel kakšno "gostilniško" ocenjevanje, tretji razlog pa je, da so županja in župani vseh šestih občin denarno podprli to ocenjevanje, ki ga sami sicer ne bi zmogli.
Letošnje izdelke bodo kmetijske svetovalke zbirale v petek, 21. maja, med 10. in 12. uro v kmetijskih obratih v Gornjem Gradu, Lučah in na Ljubnem ter na sedežu sve-tovalne službe v Ljubiji, med 17. in 20. uro pa še na sedežu krajevnega urada na Rečici. Strokovnjaki bodo želodce ocenjevali v soboto dopoldne na Rečici. Rezultate bodo uradno razglasili v soboto, 3. julija, na narodopisni prired-itvi Večer pod trško lipo.
UjP
Vpisanih 173 malčkov
VELENJE - V petek so uradno zaključili letošnji redni vpis v Vrtec Velenje. V zadnjih dneh so prejeli največ vlog, skupaj pa jih je bilo 173. Kot smo izvedeli v začetku ted-na, starši še vedno prihajajo po vpisne pole, saj je vpis v posamezne enote vrtca še možen.
Kot so v Vrtcu Velenje pričakovali, so se najhitreje za-polnile skupine enoti Najdihojca. Novovpisani otroci bodo vrtec pričeli obiskovati septembra.
■ bš
v enem
stavku
Velenjsko-koroška podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije
Jim bo uspelo pridobiti prostor?
Udeležence zbora je najbolj zanimalo doplačilo za storitve obnovi- taciJ° zdravstvena zava-tvene rehabilitacije v drugih zdraviliščih, predvsem v Laškem. rwva'n'ca-
■ Tp
slovenskega združenja, na do-mačem terenu pa so se trudili pomagati svojim članom pri reševanju mnogih težav. Tako so petim dodelili enkratno po-moč, uredili telefonski priklju-ček za enega člana, trem so pomagali pri odpravi arhitek-tonske ovire, ob novem letu pa je dedek Mraz društva obdaril 10 članov. "Naša prednostna naloga pa je obnovitvena re-habilitacija in ohranjanje zdravja naših članov. Izvaja-mo jo v Termah Topolšica, ki pa jo naši upravičenci prema-lo koristijo." Tudi na družab-nost niso pozabili, da ne ome-njamo športnih srečanj, s kate-rih so se vračali znova s prizna-nji in pokali za odlične uvrsti-
Zlati znak za medicin-sko sestro Jožico Bakija
NOVO MESTO - Na slovesnosti, ki jo je zbornica Zdravstvene nege Slovenije pripravila v počastitev letoš-njega mednarodnega dneva medicinskih sester, 12. maju, so med drugim najprizadevnejšim podelili tudi priznanja zbornice.
Med dobitnicami zlatega znaka zbornice je bila Jožica Bakija, oddelčna sestra internega oddelka Bolnišnice To-polšica. Bolnikom v bolnišnici, v zadnjem času predvsem diabetikom, nudi pomoč, jim namenja prijazno besedo, jih seznanja, kako naj skrbijo za svoje zdravje, že več kot 32 let. Srečanje z njo bomo objavili v prihodnji številki naše-ga tednika.
Čestitamo!
Utp
LJUBLJANA - Predstav-niki vlade in dvanajstih sin-dikatov v negospodarstvu so podpisali aneks h kolektivni pogodbi, po kateri bo 120.000 delavcev v negospo-darstvu dobilo za letošnji re-gres 96.500 tolarjev bruto, prvi del - 85.012 tolarjev bo izplačan do 5. junija, drugi pa do 5. januarja prihodnje leto.
LJLBUANA - Kmetij-sko ministrstvo in Sklad za regionalni razvoj in ohranja-nje poseljenosti podeželja sta objavila javna razpisa v skupni vrednosti 2,5 milijar-de tolarjev, nepovratnih sredstev so sofinanciranje projektov je približno 500 milijonov, za financiranje razvojnih programov pa 2,5 milijarde tolarjev, za polovi-co več kot lani.
LJLBLJANA - V Slove-niji je bila marca povprečna neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organiza-cijah 106.312 tolarjev, to je za 9,2 odstotka več kot mar-ca lani, v prvem trimesečju pa so zaposleni dobili pov-prečno 105.206 tolarjev, kar je za 8,3 odstotka več od povprečne plače v enakem lanskem obdobju.
RAVNE	NA
KOROŠKEM - Decembra je prenehal veljati zakon, s katerim je država decembra 1997 za leto dni prevzela plačevanje obrcsti za obvez-nice Slovenskih železarn, dr-žavni proračun je plačal 120 milijonov mark obresti, za zadnje lansko četrtletje so železarme plačalc 480 milijo-nov tolarjev obresti, tega pa ne bodo zdržale.
MARIBOR - Odbor za papežev obisk in Slomškovo beatifikacijo se redno sesta-ja in ta teden bodo tri dni na obisku vatikanski varnostni-ki in drugi, ki bodo skrbel za varnost papeža, ogledali pa si bodo mariborsko letališče, pot do grada Betnava, kjer bo bogoslužje in pot od Bet-nave do Slomškovega trga.
V dobri družini je vse za otroka
Kako neusmiljeno je življenje - naj se zgodi karkoli, tudi naj-hujše, življenje gre dalje... Morda pa je to tudiprav!
Ce že ima vsaka stvar svoj dan, zakaj ga ne bi imela tudi družina. Ko smo ga slavili, smo spet poudarjali, kako pomem-bna je ta najosnovnejša celica, kije pri nas še vedno tudi v večini primerov zibelka otrok. Eni se sicer odločajo za družine brez zakona, a najpomembneje je, da živijo Ijudje v slogi. In kar nekako prav je, da je bil prav ob dnevu dmžine tudi sejem. Se-jem Vse za otroka in družino so v Celju sklenili prav na ta praz-nilni dan. Nekateri starši se sicer pritožujejo, da ne zmorejo, da bi res lahko nabavili vse za otroka, drugi poudarjajo, da igrače in druge stvari, kijih vsiljujemo otrokom niso vse. Ce je družina dobra, je v njej že samo po sebi vse najpomembnejše za otroka. A otroci naj bi bili vendarle barometer stanja v družbi. Tudi naši. Predvsem naj bi veljalo, da se v slabih gmotnih razmerah rojeva manj otrok. To bi sicer lahko pomenilo, da včasih, ko nam je šlo, ali našim staršem, res slabo, otrok sploh ne bi bilo, pa jih je bilo več kot zdaj. Kot da je za nekatere slabše stanje le dober izgovor. Sicer pa naj bi pri nas res veljalo, da nam je v zadnjem času standad padel. Vnekaterih anketah šest desetih Ijudji zatrjuje, da je standard v Sloveniji res padel. Ceprav naj bi bilo tudi res, da "le" 40 odstotkov Ijudi živi slabše, kot je žive-lo pred desetimi leti. Tolažba pa taka! Vsi veliko pričakujejo, kdaj bo prišel pri nas resnični zasuk na bolje. Ko se bo ustavila nazaposlenost in bodo delavci konec meseca res dobivali boljši kos kruha. Glede tega na našim območju v povprečju na srečo še niprehudo. VSašije v celoti gledano dobiček nad izgubami, zaposlenost se ne zmanjšuje. Toda tako dokaj ugodno pov-
prečje je slaba tolažba ta tiste delavce, ki se, tudi na tam ob-močju, še vedno ubadajo z velikimi težavami.
A naj je stanje dobro ali slabo, v najrazličnejših lokalih za-poslenim dela ne zmanjka. Mislim seveda na gostinske lokale. In kot da se z večjo brezposelnostjo lokali še bolj polnijo. Pred-vsem ponoči, saj takim, ki nimajo dela, ni treba zjutraj vstajati. Za čakanje, če jih z zavoda za zaposlovanje kdo pokliče, pa so sposobni tudi, če imajo malo mačka. Zaradi takih ponočnja-kov trpijo družine, če jih imajo, v mnogih primerih trpi tudi spanec stanovalcev v okolici takih lokalov. In policija se je zdaj odločila, da bo bolj stopila na stran tistih, kijim ponočnjaki kradejo spanec. Takih lokalov naj bi bilo največ v Celju, Zalcu in Velenju, najbolj kritični so tisti, ki delujejo v stanovansjkih naseljih, sami veste, da ponekod kar v stolpnicah. Kako uspešni so bilijeza in opozarjanja stanovalcev, dobro vemo. Brez uspe-ha so bile tudi dosedanje akcije policije. zato nekateri sprašuje-jo, zakaj naj bi bilo zdaj bolje. In ko policija pravi, da bo, pri-zadeti vzdihujejo, da bi le bilo. Gostinci pa (še) nič. Morda upajo na spoznanje, ki ga v svoji dejavnosti še posebno pozna-jo. Da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Da tudi to, da imaš česa dovolj, ni vedno najboljše, dokazu-jejo naši prešičerejci. Ze dolgo opozarjajo na svinjarije, ki da se dogajajo okoli vzreje svinj, pa pravijo, da tisti, ki se drenjajo pri koritu, temu nočejo prisluhniti. Intervencijski odkupi, ki se jih država včasih loti, so le blagodejno zdravilo, po katerem prašičerejce kmalu za tem spet boli glava. Ceprav bi morala (tudi) tiste, ki so za take razmere krivi.
■ (k)
Velenje, 14. maja - Na red- tve. Lani so se jim pridružili nes še vedno neozdravljivi bo-nem letnem zboru (v prostorih štirje novi bolniki z diagnozo leznijil. Prizadevanja bodo gostišča Verdelj v Velenju) je multiple skleroza.	nadaljevati letos. Prav tako si
predsednik Združenja multi- Žal, pa jim kljub prizadeva- želijo vsaj enkrat na teden v ple skleroze Slovenije, velenj- njem v Velenju ni uspelo pri- Termah Topolšica uredili ma-sko - koroške podružnice Mi- dobiti prostora, v katerem bi sažo. Poverjeniki na terenu lan Verčkovnik dejal, da so la- dve uri na teden lahko imeli bodo poleg starih obiskali tu-ni med drugim pozornost na- dežurstvo in z informacijami di nove člane in jim pri reše-menili 25-letnici ustanovitve pomagali bolnikom o tej da- vanju težav pomagati po svo-
jih močeh.
V razpravi so udeležen-ci zbora opozorili pred-vsem na nezadovoljstvo ob dejstvu, da lahko sa-mo v Termah Topolšica izvajajo rehabilitacijo brez doplačila, v drugih zdraviliščih (v Laškem) pa morajo za storitev do-plačati. Alojz Ješelnik, predsednik Združenja multiple skleroze Slove-nije jim je pojasnil, da gre pri tem za razliko v ceni storitev v Laškem in vso-to denarja, ki ga namenja za obnovitveno rehabili-
20. maja 1999
V SREDIŠČU POZORNOSTI
MS ČAS 3
PRIHRANITE Sl ČAS IN DENAR!
Napisano ob rob!
Predsednika države Milana Kučana so bili v Veienju ned-vomno veseli in tistih, ki soga želeli imeti v svojem okolju (ko pa so ga "dobili" ga niso želeli izpustiti), je bilo prevečl Preve-lika mera gostoljubnosti pa je lahko tudi škodljiva. Dogovore je pač treba spoštovati, tudi protokoiarne. To je osnovni bon-ton in tudi tega se bonio morali naučiti ob vstopu v Evropo!
Do Evrope še dolg korak
Velenje, 28. maja - Torek je mineval v Velenju v zname-nju obiska predsednika države Milana Kučana. Najprej se je sestal z občinskim vodstvom, kjer so mu predsta-vili začrtane aktivnosti, s katerimi bodo zaznamovali štiridesetletnico sodobnega Velenja in tekmovanje za najbolj urejeno evropsko mesto. Za ta naslov se na-mreč letos poteguje tudi Velenje.
Nato se je sestal z gospodarstveniki Savinjsko-šaleš-kega območja. Predsednik Savinjsko-šaleške gospo-darske zbornice mag. Božo Lednik je predstavil gospo-darska gibanja, ki so na republiškem povprečju, malen-kost pod povprečjem pa je stopnja relativne brezposel-nosti, o kateri je govoril direktor velenjske enote re-publiškega zavoda za zaposlovanje Srdan Arzenšek, ki je izpostavil tudi problematiko zaposiovanja invalidov, ki jih je na področju od Solčave do Ribnice na Pohorju
Med udeleženci kviza VDC-jev
Predsednik države Milan Kučan je med svojim obiskom v Velenju nekaj časa preživel tudi na velenjskem gradu, kjer sta velenjski muzej in varstveno-delovni center Ježek
(tolikšno področje pokriva velenjska enota) več kot dva tisoč, dobra polovica pa jih je zaposlenih v 14. invalid-skih podjetjih.
Predsednik Kučan je bil sicer zadovoljen, ker to okolje v zadnjem času ne beleži večjih gospodarskih pretre-sov, pa vendar zaskrbljen ob podatku, da vlaganja, ki jih v tem okolju ni malo, ne prinašajo strukturnih spre-memb. Zaskrbljuje pa tudi dejstvo, da nekatere gospo-darske panoge, mednje sodijo tudi rudarstvo, energeti-ka in kmetijstvo, na vstop v Evropsko unijo, ki je po predsednikovih besedah za Slovenijo edina alternativa, niso dovolj pripravljene in se s tržno ekonomijo še niso dovolj soočile. So pa to tudi tiste panoge, o katerih smo v Sloveniji najpogosteje odločali politično.
■ Mira Zakošek
Prepustite skrb za plačevanje rednih obveznosti banki!
Tekoči račun zagotavlja udobno in varno poslovanje brez gotovine. Ena od možnosti je pooblastilo banki, da avtomatično plačuje vaše obveznosti na dogovorjeni dan v mesecu z obremenitvijo vašega tekočega računa. V banko prinesete samo katerikoli dokument, v katerem so osnovni podatki o izvajalcu in uporabniku, kot npr. zadnja položnica, račun ali potrdilo o plačilu.
Ponujamo vam možnosti poravnavanja:
-	RTV naročnine,
-	elektrike,
-	naročnine za časopise,
-	stanarine,
-	komunalnih storitev,
-	raznih obročnih odplačevanj,
-	zavarovalnine,
-	oskrbnine v vrtcih,
-	preživinine,
-	PTTstoritve,
-	obveznosti po plačilnih karticah, itd.
0 vseh opravljenih plačilih boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneći
pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic.
bankavelenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubtjanske banke
Nova lekarna in banka
Predsednik države Miian Kučan na obisku v Velenju
VELENJE - Ponedeljekje bil za krajane mestne četrti de-sni breg Velenja praznik. Drugo poslovno središče, ki na-staja ob Kidričevi cesti, je vse bolj dopolnjeno, še zlasti se-daj, ko imajo tudi enoto banke in lekarno. Namenu so jo predali poslanec v državnem zboru in podžupan Velenja Bojan Kontič, direktorica Lekarne Velenje Jožica Bulajič in direktor Banke Velenje Rafko Berločnik.	■ mz
Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje Blues enkrat let-no podeli plaketo nekomu, ki mu ni vseeno, v kakšnih pogo-jih delajo in živijo invalidi. Letos je plaketo prejel predsed-nik države Milan Kučan. (foto: vos)
Predsedniku so župan, podžupani in člani občinske uprave predstavili mestno občino Velenje, načrtovane aktivnosti ob 40-letnici sodobnega Velenja in prizadevanja za kar najbolj
urejeno mesto .
Predsednik države Milan Kučan si je ogledal razvojni odde-lek Gorenja in proizvodnjo pralnih strojev ter se zadržal z vodstvom Gorenja v daljšem pogovoru. Seznanili so ga s strateškimi usmeritvami tega največjega slovenskega proi-zvodnega podjetja in največjega neto izvoznika, ki namerava v prihodnjih petih letih povečati prihodke za 36 odstotkov. Njihova osnovna dejavnost ostaja proizvodnja bele tehnike, vendar se bo v strukturi proizvodnje delež drugih programov
vsako leto povečeval.
Plaketa podjetja Blues
To je po besedah predsednika države Milana Kučana pogla-vitna naloga socialne, humane in etične države, kar je Sioveni-ja zapisala kot glavne usmeritve tudi v svojo ustavo. In s temi besedami se je predsednik zahvalil direktorju Jožetu Angeliju in delavcem velenjskega podjetja Blues za podeljeno plaketo podjetja, ki pretežno zaposluje invalide.
Med obiskom v Bluesu je direktor Jože Angeli predsedniku države predstavil razvoj podjetja, ki zaposluje že 110 delavcev, od tega 55 invalidov, potem pa si je Milan Kučan ogledal tudi proizvodne prostore. Med delavci podjetja so mu tudi podelili plaketo. Jože Angeli je ob tem med drugim poudaril: "Malo je Ijudi, ki niso invalidi, pa nas vseeno razumejo, ter hkrati razu-mejo okoliščine, v katerih živimo in ustvaijamo. Malo je Ijudi, ki na podlagi tega globokega razumevanja znajo in zmorejo de-janja, ki spreminjajo obstoječe stanje. Milan Kučan je človek, ki si po našem prepričanju to plaketo zasluži, ker deluje v smeri, da invalidski problem ne bi bil več problem in da ga kot prob-lem ne bi čutili invalidi in ne družba..."
Milan Kučan se je iskfeno zahvalil delavcem za podeljeno priznanje in v kratkem govoru poudaril, da invalidi ne potrebu-jejo pomoči, potrebujejo pa pogoje, v katerih bodo lahko čim prej in čim lažje zaživeli, kot so živeli pred invalidnostjo.
■ bš
Predsednik Kučan o obisku v Velenju:
Prišel sem z namenom, da vidim, kakšen je utrip življe-nja v takšnem gospodarskem središču, kot je Velenje in ko-liko se ta utrip razlikuje oziroma ujema z utripom življenja, kot ga živijo podobna središča v razvitih evropskih državah. Posebej me je to zanimalo, zaradi naših ambicij postati pol-nopravni člani Evropske unije in zaradi pogajalskih izho-dišč, ki morajo upoštevati ne samo želje, ampak tudi mož-nosti; torej hotel sem videti, kakšna je realnost.
Podatki, ki sem jih imel možnost slišati in tudi prebrati, ko sem se pripravljal na ta obisk, kažejo, da je Velenje s svojo okolico podobno slovenskemu povprečju, kar je gle-de na specifično strukturo po svoje razumljiv podatek. Za-skrbljuje pa me podatek, ki pravi, da so tudi nove investici-je v glavnem investicije, ki obstoječo gospodarsko struktu-ro ohranjajo in jo ne menjajo dovolj skladno z ambicijami, ki bi jih morali vsi skupaj imeti. V Evropsko unijo ne bomo mogli s klasično industrijsko, ampak gospodarsko struktu-ro, ki se naslanja predvsem na znanje, s poudarkom na sto-ritveni dejavnosti.
Razveseljuje me spoznanje, da je opazen močan razvojni polet, ki je našlonjen na domače znanje in sposobnosti upo-rabljati tudi tuje znanje, torej tako kot pač zahtevajo trgj.
Posebej tnoram izpostaviti Gorenje, ki je že v Evropi, I njihovo trtišče je ves evropski prostor in razumljivo na-tančno prisluškuje temu, kar je ambicija tega tržišča, kar je potreba in kar se da prodati z zaslužkom. 1b pa pomeni ne samo kruh Ijudem tukaj, ampak tudi nova vlaganja in ta vla-ganja bodo tiste vrste, ki bodo šla v sodobno tehnologijo; to je že mogoče opaziti vsa leta nazaj, kolikor poznam Gore-nje. Še posebej razveseljivo je, da ob dobrih proizvodnih I programih razmišljajo tudi o novih programih in povezavah I s strateškimi partneijL	I
Velenjc pripravila kviz tekmovanje. Na njem so sodelova-le ekipe VDC-jev iz Celja, Ptuja, Ljubljane in Velenja. Z njim pa so zaznamovali letošnji svetovni dan muzejev.
Ceprav je bil predsednikov prihod napovedan, je bilo z obrazov tekmovalcev in udeležencev kviz tekmovanja raz-brati veliko zadovoljstvo ter presenečenje. Milan Kučan jim je v kratkem nagovoru povedal, da je vesel, ker je lah-ko z njimi na tekmovanju, ki med drugim dokazuje, da se med Slovenci širi zavest o potrebnosti znanja.To daje na-rodu samozavest in mu omogoča prihodnost.
Milan Kučan se je od varovancev poslovil z besedami: "Naslednje tckmovanje bo znova v Velenju leta 2001. Ta-krat v novih prostorih varstveno-delovnega centra Ježek v Velenju, ki ga nestrpno pričakujete in želite."
mtP
4 MS ČJlS
AKTUALNO
20, maja 1999
KRS - kabelsko razdelilni sistem Velenje
"falili"!
Udeležence skupščine v domu krajanov na Konovem je na začetku motilo obilno deževje s točo, v nadaljevanju seje pa jih je zanimal vpliv davka na dodano vrednost na ceno pri-ključka ter prevečkrat povišana cena vzdrževalnine.
Konovo, 13. maja - Z zado-voljstvom so udeleženci letne skupščine KRS - Kabelsko razdelilnega sistema Velenje prisluhnili direktorju družbe Slavko Koreniču, ki jih je sez-nanil z rezultati lanskega po-slovnega leta. 83,4 milijona to-larjev prihodkov in petkrat višji dobiček od načrtovanega (nekaj več kot 2 milijona 497 tisoč SIT so tudi tokrat name-nili za rezerve) sta pokazatelja dobrega poslovanja, opravlje-ne posodobitve omrežja z naj-novejšo tehnologijo pa zago-tavljajo izvajanje osnovne de-javnosti (prenos slike in tona) ter tudi uporabo omrežja za večnamensko rabo, kot je in-ternet (v tem trenutku je pri-ključenih 37 naročnikov, pov-praševanja po priključku pa več kot 220). "Pri opredelje-
vanju temeljnih ciljev poslov-ne politike do leta 2000, ki smo jih dogradili s strategijo dolgoročnega razvoja, nismo dosti "falili". Večina nalog smo uresničili, nekaj jih izva-jamo v tem trenutku. Pomem-bno je še, da smo kot gospo-darska in kot delniška družba uredili vse pogoje po zakono-daji (domači in evropski), ta-ko da lahko opravljamo svojo osnovno dejavnost, z razširi-tvijo pa tudi dejavnosti, pove-zane z našo (tržne telekomu-nikacijske storitve)", je med drugim poudaril Korenič.
Bistvenih novosti za letos pri družbi ne načrtujejo. Pozornost bodo namenili predvsem na-ročniškim razmerjem, nadaljnji tehnološki obnovi omrežij v pri-mestnih KS, v nadaljevanju pa se lotili še obnove v Smartnem in Pesju. Poleg posodobitev, ki
bodo omogočile digitalno spre-jemanje programov, večje po-nudbe ne predvidevajo. Novi, zanimivejši programi so še do-datno kodirani in zaradi majh-nega trga je realnih možnosti za odkup malo. Uvedba davka na dodano vrednost, novi stroški kolektivnih avtorskih pravic pa bodo vplivali na povišanje me-sečne uporabnine za najmanj 10,75 odstotka (iz sedanjih 781 na 832 tolarjev na mesec). Za pokrivanje obveznosti, ki zago-tavljajo normalno delovanje družbe oziroma sprejem 14 ra-dijskih in 38 televizijskih pro-gramov v več kot 9200 stanova-njih v mestni občini Velenje, Soštanju, Topolšici ter Florja-nu, pa bo družba letos morala zagotoviti več kot 95 milijonov tolarjev (14 odstotkov več kot lani).
V razpravi so se udeleženci
dotaknili možnosti obnove na-peljave v stanovanjskih blo-kih, kjer je za poseg potrebno soglasje vseh stanovalcev (Ko-renič je povedal, da bodo to-vrstno akcijo vodili s pomočjo upravnikov stanovanj), Alojza Penška je zanimalo, kaj je vplivalo na toliko višji dobiček kot je uprava načrtovala (po besedah Koreniča je več pri-hodka rezultat aktivnosti ozi-roma dejavnosti, za katere se je družba v letu 1997 dodatno registrirala), izrazil pa je še mnenje uporabnikov, ki jih moti prevečkrat povišana ce-na vzdrževalnine. Med drugim pa so se še zavzeli, da bi poso-dobili omrežje v Šmartnem in Pesju mimo Telekoma, s kate-rim se ne morejo dogovoriti za realno ceno najema.
■ Tp
Kaj je pokazala anketa o ponudbi in spremljanju programov KRS Velenje?
Januarja letos je mariborsko podjetje SPEM med 400 uporabniki kabelsko-razdelilnega sistema v Velenju iz-vedla anketo o ponudbi in gledanosti TV programov. Re-zultati so pokazali, da je med naročniki sistema najbolj gledan TV program POP, sledijo mu A kanal, Slovenija 1 in Slovenija 2. Skoraj polovica anketiranih ne bi z doseda-nje programske ponudbe izločila nobenega programa, ne-koliko pa odstopa gledanost RAI Uno, TV 5, TV Beograd in 3 SAT. Dobra poiovica anketiranih si želi predvajanje žive slike v okviru lokalnega programa. Slabih 60 do 70 odstotkov vprašanih nima radijskega sprejemnika vključe-ncga v kabelsko radijsko vtičnico. Za dostop do interneta preko kabelskega priključka bi se pod podobnimi cenov-nimi pogoji, kot za te storitve veljajo sedaj, odločiio 30 od-stotkov anketiranccv.
Društvo upokojencev Velenje
Lepo slavje ob zlatem jublleju
Posledice poplav še niso odpravljene
Čez dva meseca sanirani vsi plazovi?
Lani novembra so tudi MO Velenje prizadele poplave. Takratno močno deževje je največ škode povzročilo na javnih cestah in poteh, predvsem s proženjem plazov. Sanacija je stekla takoj, a denarja za takojšnjo odpravo posledic poplav v Mestni občini Velenje ni bilo dovolj. Zato so najprej poskrbeli za prevoznost vseh cest, kot napovedujejo na MO Velenje pa naj bi v naslednjih dveh mesecih odpravili še zadnje posledice.
"Država nam je do sedaj nakazala za odpravljanje posledic poplav 16 milijonov in pol SIT. S tem bomo sanirali plazove in poti na javnih cestah, ki jih doslej še nismo uspeli. Na MO Velenje smo zbrali vso potrebno dokumentacijo; pridobili smo potrebna geološka poročila in določene projekte, zato smo že izdali razpis in pričeli zbirati ponudbe. V teh dneh bomo izbrali najugodnejšega ponudnika tako za sanacijo javnih poti kot tudi za sanacijo posledic na lokalnih cestah. Na javnih poteh je bilo 20 plazov, na lokalnih cestah pa 16. Od tega še ni saniranih 8 plazov na javnih poteh in 10 plazov na lokalnih cestah. Pričaku-jemo, da bodo v roku dveh mesecev vsi plazovi v občini sani-rani," nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik urada za okol-je in prostor.
Med najbolj perečimi plazovi v občini sta plazova na Gorici za stanovanjskimi bloki in pod cerkvico Sv. Jakca, ki še vedno niso sanirani. "To sta tehnično najzahtevnejša plazova in tudi finančno bosta največji zalogaj. Za oba nam je projektno doku-mentacijo izdelala institucija v Mariboru, kjer so ponovno pre-verili teren s pomočjo vrtin. Teh dveh plazov občina sama ne bo mogla rešiti, zato tu pričakujemo dodatna sredstva in pomoč s strani države, kamor smo že naslovili vloge in potrebno doku-mentacijo."
Ubš
Zgornja Savinjska dolina
Tehtna predstavitev doma in na tujem
Dokaj ugodna zima je že "zdavnaj" mimo in priprave na poletno turistično sezono v Zgornji Savinjski dolini so v pol-nem zamahu. Pravzaprav so le nadaljevanje že jeseni in pozi-mi začetih in opravljenih aktivnosti. Ze jeseni so namreč tur-istično ponudbo tega področja celovito predstavljali na sejmih doma in preko centra za promocijo turizma tudi širom po Evropi.
Pri domačih aktivnosti velja omeniti jesenski sejem v Celju, turistično borzo v Mariboru zimski in sejem v Ljubljani in pose-bej sejem Alpe - Adria, kjer so s samostojno stojnico zares cel'ovito predstavili ponudbo vse doline. Konec maja bodo predstavitev opravili še na primorskem sejmu v Portorožu, kar je za Zgornjo Savinjsko dolino posebej pomembno, saj v različnih krajih vsako leto letuje precej turistov s Primorske. Če temu dodamo še nenehno prisotnost na sejmih po Evropi, potem je bilo narejenega res precej in obeti prcd poletjem so dokaj spodbudni.
Podjetje Epsi in Podjetje za promocijo, trženje in razvoj turiz-ma Zgornja Savinjska dolina v ustanavljanju sta poskrbela za izdajo zajetnega prodajnega kataloga, v katerem so predstavl-jeni vsi pomembnejši nosilci turistične in gostinske dejavnosti, natančneje rečeno so v njem predstavljeni vsi ustanovni člani tega podjetja. V katalogu je tudi panoramska karta vse doline, seveda tudi prav vsi programi s točnimi napotki in cenami.
V zvezi s podjetjem Epsi velja povedati, da je izdalo skupno turistično panoramsko karto za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino s celovito turistično ponudbo obeh sosednjih dolin.
MjP
Turistično podjetje
Uradno jih ni, a delajo pridno
Podjetje za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o. zaradi različnih administrativnih in drugih (malenkostnih) zapletov še vedno ni ustanovljeno. To seveda pomeni, da ni uradno registrirano, saj je v minulih mesecih že v celoti prevzelo vodenje vseh promocijskih in pro-dajnih aktivnosti za področje celotne Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.
Pomembno je tudi, da so s prvim dnem aprila v Lučah že odprli vrata turistično - informacijskega centra z zaposleno delavko, ki posreduje vse potrebne podatke. Center je računal-niško povezan v mrežo slovenskega centra za promocijo, ki trenutno povezuje 22 sorodnih slovenskih centrov.
Center v Lučah je osrednji za vso dolino, ki povezuje vse tur-istične pisarne v obeh dolinah, prav tako turistično - informaci-jske centre. Ti že delujejo v Logarski dolini, Solčavi in Lučah, trenutno ga urejajo na Ljubnem ob Savinji, na to pa se že pripravljajo tudi v Gornjem Gradu in Nazarjah. V teh centrih ne bodo zaposlovali, prostore zanje pa bodo našli v obstoječih pisarnah, znanih gostiščih ali na drugih primernih mestih.
Društvo upokojencev Velenje je bilo usta-novljeno pred petdesetimi leti. Sprva je de-lovalo kot podružnica, s stalnim povečeva-njem članstva in širitvijo dejavnosti pa se je osamosvojilo in tako deluje še danes, v nje-govem okviru pa deluje devet pododborov v posameznih krajih.
Častitljiv jubilej so svečano proslavili pred nedavnim v domu krajanov na Konovem. Ob predstavnikih društva in vseh pododbo-rov so bili na slavju tudi številni gostje, pred-stavniki sosednjih društev in društva upoko-jencev Maribor Center. Med gosti so bili po-džupanja mestne občine Velenje Rozika Hribar, predsednik Medobčinske zveze DU Velenje Hubert Mravljak in predsednik Zve-ze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec.
Svečanost so začeli z nastopi združenih pevskih zborov, moš-kega in ženskega zbora DU Velenje in okteta s Konovega. Pri-sotne je najprej pozdravil predsednik DU Velenje Ivan Josip Povh, ki je orisal delovanje društva in predstavil vrsto dejavno-sti, na katere so v društvu posebej ponosni. To velja zlasti za po-dročja kulture, sociale, gospodarstva ter športa in rekreacije. Na koncu se je zahvalil vsem, ki so v minulem obdobju kakorkoli prispevali k uspešnemu delovanju društva.
Naslednji govornik je bil Vinko Gobec, ki ni mogel mimo te-žav, ki pestijo slovenske upokojence. Po čestitki velenjskemu društvu za 50 - letnico je njegovemu predsedniku Ivanu Josipu Povhu izročil najvišje priznanje slovenske zveze društev upoko-jencev - veliko plaketo. Navzoče je nagovorila tudi županja ve-lenjske mestne občine Rozika Hribar in v imenu občine društvu izročila spominsko darilo. Seveda se je za govorniškim odrom zvrstilo še precej ostalih gostov, ki so čestitali društvu in mu izročili spominska darila.
Kot je ob takšnih prilikah v navadi so tudi na tej slovesnosti dolgoletnim in zaslužnim članom podelili priznanja in zahvale, dvajset jih je prejelo pisna priznanja, šest zahvale, predsednik Medobčinske zveze DU Velenje Hubert Mravljak pa je prizna-nje zveze podelil društvu in njegovemu predsedniku Ivanu Josi-
Če ste se odločili za prodajo vaših delnic, ki ste jih pridobili z zamenjavo za lastninske certifikate, lahko to storite pri nas. Prijazno vam bomo svetovali in pomagali izpolniti naročilo za prodajo delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063) 883-020 www.krekova-banka.si l/o	v jf^J-bi Ć\ovi.fZ?.
Veseli in zadovoljni dobitniki priznanj
pu Povhu.
Ob koncu uradnega dela svečane seje je predsednik društva predal praporščaku Jožetu Kodriču obnovljen društveni prapor.
■ B. Mugerle
20. maja 1999
AKTUALNO
NAŠ CjIS 5
Podjetje AJA - LINA iz Velenja dvakrat nagrajeno na celjskem sejmu
Izdelovald neoporečnih didaktičnih igral in igrač
Pretekli teden je bil na Celj-skem sejmišču vsakoletni se-jem "Vse za otroka in druži-no", na katerem se predstav-ljajo različni proizvajalci otroške opreme in trgovci. Le redki med njimi razstavljeno tudi sami proizvajajo - večino-ma gre za posrednike in pred-stavnike domačih in tujih podjetij. Med njimi je bilo tu-di letos velenjsko podjetje AJA - LINA, ki se je predstavilo z lastnimi izdelki, namenjenimi najmlajšim, vzgojiteljem in učiteljem v šolah.
Za svoje delo je bila direkto-rica in ustanoviteljica podjetja Tana Strozak na tem sejmu na-grajena že lani in predlani, le-tos pa je prejela kar dve od šti-rih visokih priznanj - zlato zib-ko za tretje mesto po izboru slovenskih pedagoških delav-cev, in to za izdelek imenovan vodni boogie, pomagalo pri plavanju, ki so ga razvili letos. Za celovito predstavitev pod-jetja in kvaliteto izdelkov pa jo je nagradilo tudi mesto Celje, ki je podelilo le eno nagrado.
Podjetje AJA - LINA je bilo ustanovljeno pred devetimi le-ti, potem ko si je Tana Stro-zak, ki je pred tem 13 let pou-čevala v osnovni šoli, nabrala veliko izkušenj s pedagoškim delom in spoznala potrebe učiteljev ter otrok. Njeno pod-jetje je eno redkih proizvajal-cev didaktičnih igrač, igral in učil v Sloveniji, saj večino to-vrstnih izdelkov pri nas še
Doslej je bilo podjetje AJA - LINA nagrajeno štirikrat. Letos je od štirih visokih nagrad prejelo kar dve, tudi edino
nagrado MO Celje.
vedno uvažamo. Podjetje sta ustanovila skupaj z možem, ki v njem ni zaposlen, pri delu pa Tani pomaga še Mojca in pet kooperantov. Tako je podjet-je AJA - LINA posebno tudi zato, ker gre za čisto "žensko" podjetje.
"Po ustanovitvi podjetja smo najprej izdelovali didaktična učila in pripomočke, pred-vsem za osnovne šole, pri tem pa so nam pomagali učitelji praktiki. Sodelovali smo tudi z Zavodom za šolstvo. Kasneje smo dodali nov proizvodni program; začeli smo izdelova-ti penasta igrala in igrače za vrtce in šole. Izdelujemo jih iz penastega materiala AV, ki je neoporečen, v naravi sam raz-pade, otrok pa ga brez tvega-
nja nese tudi v usta," nam je povedala Tana Strozak, po-tem pa nam je pokazala vse doslej dobljene nagrade in priznanja za svoje delo. Prvič je bila z zlato zibko na celj-skem sejmu "Vse za otroka" nagrajena predlani, lani je prejela znak Celeia, ki ga po-deljuje Celjski sejem, letos pa dve že omenjeni nagradi, pri čemer je bila presenečena predvsem nad izborom mesta Celje, ker ni pričakovala, da bodo nagradili prav njeno podjetje. "Osebno mi te na-grade pomenijo veliko vzpod-budo za delo, seveda pa se moram zavedati, da po drugi strani pomenijo tudi obvez-nost, da bom še naprej širila progranie in imela tako dobre
izdelke."
V AJA - LINI trenutno proi-zvajajo več kot sto različnih izdelkov, ki jih delijo na tri skupine. V prvi so didaktični kompleti za šole, predvsem kompleti za individualno ra-bo, skupinsko delo ali delo v tandemu. Druga skupina so penasta igrala kot so sedežne in igralne garniture, razni ba-zenčki, gugalniki, skakalniki in še in še. Tretja skupina so igrače, ki so predvsem kon-strukcijske in seveda zanimi-ve za otroke od treh do dese-tih let. In kako nastajajo vsi ti izdelki? "ldeje so za večino iz-delkov zrasle v moji glavi. Se-daj, ko se mi je praksa v šoli že malo oddaljila, obiskujem raz-lične sejme in jih iščem tam." Tana Strozak vse izdelke obli-kuje sama. Ko je ideja izdela-na in računalniško oblikova-na, se dogovori za izdelavo orodij in delo steče.
Ob koncu še to. Skoraj vse igrače, ki jih izdelujejo v pod-jetju AJA - LINA, imajo znak "Dobra igrača". Da so ga do-bile, so morale opraviti štiri preizkuse; psihopedagoškega, oblikovnega, higiensko medi-cinskega in konstrukcijskega. Podjetje ves čas sodeluje tudi z ministrstvom za šolstvo. Ta-ko sedaj skupaj pripravljajo didaktična igrala in učila za devetletko.
■ Bojana Špegel
Srečanje prostovoljcev Šolskega centra Velenje
Kdor ne zna dajati, ne zna tudi
sprejemati
Velenje, 13. maja - Projekt prostovolj-nega dela Sonce v duše vseh nas izvajajo na Solskem centru Velenje že sedmo leto. Zavod RS za šolstvo ga je pred tremi leti označil kot inovacijski projekt zavoda, le-tos pa ga je vključil še v projekt Odprta šola.
Prostovoljci so se tudi letos zbrali na srečanju v prostorih dijaškega doma v Ve-lenju. Med gosti so biii poleg župana mestne občine Velenje Srečka Meha še višja svetovalka za področje šolskega sve-tovalnega dela Zavoda RS za šolstvo Ta-nja Bezič, Jasna Tepina, predstavnica Slo-venske filantropije, predstavniki vladnih organizacij, katerih delo temelji na pro-stovoljnosti in podobno. Po besedah Alenke Cas, vodje projekta prostovoljno delo na Šolskem centru Ve-lenje so srečanje pripravili zato, da se prostovoljci in predstavniki posameznih organizacij, ustanov, s katerimi delajo, bolje spoznajo, utrdijo medsebojne vezi in se pogovorijo o nadaljnjih oblikah so-delovanja. Približno 100 dijakov se vsako leto v okviru obveznih izbirnih vsebin od-loči za prostovoljnost, delujejo pa na 10 področjih. Njihovi varovanci so bili na za-četku begunci iz Hrvatske, kmalu nato pa so priskočili na pomoč še sošolcem z uč-nimi težavami, otrokom z motnjami v du-ševnem in telesnem razvoju, bolnikom, starostnikom, vključujejo se v projektc
Mlade prostovoljce srečanje z njihovimi "varovanci" notranje bogati, dragocene
pa so tudi življenjske izkušnje, kijih pri tem dobijo .
varovanja narave in podobno. Že s tem, ko jim ponudijo toplo dlan, namenijo pri-jazno besedo ali jim s kakšno drugo drob-no pozornostjo ublažijo marsikatero nji-hovo življenjsko stisko. Ob tem prosto-voljci pridobijo dragocene življenjske iz-kušnje, osebnostno dozorevajo in doživ-Ijajo pomen medsebojnega osrečevanja. Kot smo lahko slišali, vsaj toliko, kot nu-dijo tistim, ki njihovo pozornost sprejme-jo, vsaj toliko, če ne še več, jim ti vrnejo.
Tanja Bezič je v pozdravu pohvalila ne-sebično delo prostovoljcev centra in
predstavila cilje dejavnosti. Med drugim je še poudarila, da kdor ne zna dajati, ne zna tudi sprejemati.
Sedem izjemno prizadevnih dijakov Solskega centra Velenje je za svoje pro-stovoljno delo že dobilo mednarodno priznanje organizacije The World Award. V Angliji je uveljavljena že 40 let, danes v njej sodeluje 60 držav (iz Slovenije le omenjeni velenjski center). Na srečanju prostovoljcev je njen program orisal Matthevv Trump, predstavnik te organiza-cije za Slovenijo.
Mladi, kul-tura in grad
-	devetii
Po deževnem jutru se je vendarle zjasnih in kljub ne preveč visokim temperaturam je zgodnji večer še veliko obetal. Pred vhodom v grajsko stavbo sta na manjšem odru prepe-vala Leteča potepuha, sledil pa je nastop takrat še domala popolnoma anonimnega, rahlo preklastega Korošca po imenu Adi Smolar. Tako se je davnega leta 1991 pričela zgodba z naslovom Dan mladih in kulture.
Po izrazito žurerski in zavidljivo homogeni generaciji, kije po nekajletnem zatišju v veselo življenje obudila Saleški študentski klub z vso njegovo tradicionalno dediščino vred, celotno zadevo pa kronala še z danes že leg-endarnim Placom v podzemlju lokalnega kulturnega hrama, sije prostorza krmilom študentskega plovila priborila ekipa z malce bolj kultumo-umetniško usmerjenimi ambicijami. Le-ta se je pod idejnim vodstvom poetične duše v takrat še strojniškem oklepu Marjana Kukovca - ki ga danes srečujemo na literarnih večerih, privlačno zabavnih pred-stavitvah njegove poezije, predvsem pa za pultom Kultumice
-	spopadla z dušečim kultumim mrtvilom post-Titovega Velenja. Z rojstvom mlade državice so namreč dokončno izdihnili še zadnji preostanki sistemsko podprtih mladinsko-kulturniških dogodkov, kijih je danes tako osovražen sistem skozi Zvezo socialistične mladine tudi v bolj »žeieznih« časih izdatno podpiral. Kristalno jasno se še spominjam svojih prvih najstniških srečanj z nadvse bogato in izjemno pestro punk-rockovsko produkcijo naše širše domovine, ki se je vsako leto 25. maja redno predstavljala na velikem odru sredi Titovega trga. V devetdesetih pa se je to dokončno nehalo. Z demokracijo smo v istem paketu kupili tudi tržno ekonomijo, subvencionirane eksperimente jeznih mladeničev je zamenjala neprepoznavnost pop prodajnih artiklov, na »živi« scenipa je preživela le lažna domačnost podalpskega narodno-zabavnega kiča.
In zaradi teh simptomov, proti zaspanosti našega mesteca, ki se je z rojstvom nove države znašlo pred novo krizo iden-titete, je SSK ponudil zdravilo v obliki mladinskega kulturne-ga festivala. In je delovalo. Predpisana doza se je počasi večala, tako da je Dan mladih in kulture drugo leto trajal že cel dan, tretje leto dva, prav kmalu pa tudi tri dni. Petkovi večeri so praviloma dobili etno-jazz karakter in so se odvijali v prijetnem ambientu grajskega atrija, pravi veliki rock kon-certi pa so širni Sloveniji odkrili enega najlepših prostorov za tovrstne prireditve. Travnik predgradom namreč s svojo kon-figuracijo omogoča tudi večjim množicam obiskovalcev kvalitetno spremljanje dogajanja na odru, ki na ozadju osvetljenega gradu visoko nad mestom tudi manj senzibilnim pričara primerno atmosfero. Koncertno dogajanje je kmalu dopolnil bogat plesno-gledališki program, likovne razstave, video infilmski cikli ipd. Pravi pravcati vikend festival, kije mladim po letih in duhu ponujal slovensko in nemalokrat tudi mednarodno kulturno produkcijo, hkratipa je širši javnosti predstavljal dela mladih lokalnih ustvarjalcev.
Vzadnjih letih se je sicar ta krivulja rasti opazno ustavila in celo obrnila navzdol, kar pa še zmeraj ne zanika izjemne vloge in pomembnega mesta festivala Dnevi mladih in kul-ture, ki ga ima le-ta v dolini in tudi širše. Kot da Saleškemu študentskemu klubu v zadnjih letih primanjkuje svežih idej, brez prave vizije pa jefestival obsojen na stagnacijo. O tem je, žal, mogoče sklepati tudi na podlagi napovedanega letošnjega programa, ki se bo pričel že danes.
Dokler bo aktualna generacija študentov prirejala dogodek na gradu zgolj zato, ker so to počeli tudi njihovi predhodni-ki, bodo Dnevi mladih in kulture sicer še zmeraj dobrodošla in nadvse prijetna točka, na kateri se bomo z največjim veseljem srečevali že skoraj pozabljeni znanci - za tisti presežek, za korak naprej, pa se bo morala krmarska ekipa predvsem dodobra izprašati, kaj sploh želi in zakaj sploh prirejati festival. In za ta kritičen pogled v ogledalo nima več prav veliko časa. Deseta, jubilejna izdaja tega našega festi-vala se ima namreč zgoditi ravno nekje ob izteku stoletja, to pa je nevarno ugoden čas za zaključek vsakršnih zgodb, tudi takšnih bolj uspešnih. Se posebej v trenutku, ko v prijetni senci zaslužnega jubilanta nadvse nestrpno raste mlajša ses-tra, ki že siiši na ime Kunigunda.
Kakorkoli že, Dnevi mladih in kulture so v minulem . desetletju izjemno pomembno prispevali k dogajanju v naši dolini. Ze zaradi tega, pa tudi zaradi tiste nemirne ustvar-jalne radovednosti in predvsem zaradi vseh tistih, kijih pričakujem za šanki na gradu, tudi letošnjega dogodka ne gre zamuditi. Zato se vidimo, že danes.
■ Aleš Črnič
6 NAS VAS
NASI KRAJI IN UUDJE
20. maja 1999
Pogovor s predsednico krajevne skupnosti Šoštanj mag. Cvetko Tinauer
#/Kli vozimo v četrti, občina pa v drugi
//
V svetu krajevne skupnosti Šoštanj so zelo ambiciozno zastavili program, ki ga želijo uresničiti. V njem so povsem konkretne naloge, denimo vključitev v projekte obnove Trga bratov Mravljakov, kul-turnega doma, izgradnja obrtnega centra, ureditev pro-stora za tržnico, pa nabrežin in okolice Šoštanjskega jeze-ra, ureditev parkirišč, poroč-ne dvorane... Sedemčlanski svet si je naloge razdelil in na-tanko razmejil področja, za katera je zadolžen posamezen član sveta krajevne skupnosti. Kot zanimivost, ki jim je pri delu v prid, pa tole: kar pet članov sveta krajevne skupno-sti je tudi svetnikov v svetu občine Šoštanj.
Mi smo na pogovor povabili predsednico sveta krajevne skupnosti magistro Cvetko Ti-nauer.
% Program, ki ste ga začrtali v svetu krajevne skupnosti, je izjemno obseien. Ga boste uresničevali na ravni občine, ali pa nameravate v te stvari poseči sami? In seveda, na osnovi česa ste ga sestavili?
MAG. CVETKA TINAUER: "V svetu krajevne skupnosti smo najprej ugotovili, kaj si ob-čani želijo in na tej podlagi pri-pravili dolgoročni in kratko-ročni program. Obenem smo pripravili osnutek proračuna krajevne skupnosti in ga posre-dovali občini, da ga ta upošteva pri pripravi občinskega prora-čuna. S temi sredstvi bi te pro-jekte tudi pokrili. Računamo, da bomo dobili dodatna sreds-tva od nekaterih državnih pod-jetij, ki delujejo na našem po-
dročju, če ne v obliki denaija, pa kako drugače." * Videti je, da je svet krajevne skupnosti Soštanj zelo resna opozicija delu občinske upra-ve. Kar pogosto jih grajate?
MAG. CVETKA TINAUER: "Ne bi rekla, da grajamo, am-pak bi se izrazila po avtomobil-sko, mi vozimo v četrti brzini, občina pa v drugi ali prvi. Drži pa, da zato, ker delamo, nismo naleteli na preveč dober spre-jem v občinski upravi. To nam je nerazumljivo." % Imate pa srečo, da je kar pet članov sveta krajevne skupno-sti tudi svetnikov v občinskem svetu, četrtina torej. Zaradi tega ste v prednosti.
MAG. CVETKA TINAUER: "Lahko bi se reklo tako. Četrti-na svetnikov v občinskem svetu ima kar nekaj pravic, lahko de-nimo zahteva sklic seje, teija tajno glasovanje in podobno." % Koliko pa ste enotni, glede na to, da niste vsi enako obarva-ni?
MAG. CVETKA TINAUER:
"Zelo. Če vam povem, da smo glasovali že o kakšnih šestdese-tih sklepih in morda le pri od-ločanju o treh, doživeli, da se je kakšen član sveta vzdrževal, potem je to jasno." 0 Poskušate tudi z zahtevami po izrednih sejah. Ena je bila ti-sta o jami Soštanj, drugo vaš iupan prebira zdaj in je tudi nastala v svetu krajevne skup-nosti, pridruiila pa sta se ji še dva občinska svetnika, gre pa zja rabo in odkup prostora To-varne usnja Soštanj. Zakaj zahteve po izrednih sejah ozi-roma po sklicu sej občinskega sveta?
Mag. Cvetka Tinauer: "Eki-pa, s katero delam, je odlič-na. Področja razdeljena, od-govornosti pa tudi."
MAG. CVETKA TINAUER:
"Tisto, kar zamerimo občinski upravi in posebej županu^, je, da se takrat, ko začnemo nanj izvajati pritisk in izražati priča-kovanja, zadeva običajno odvi-je tako, da reče: saj delam, jaz se pogovarjam enako kot vi, urejam zadeve ... Pa pustimo, da zadeve uredi, saj ima večjo moč in večje pristojnosti. Po-tem pa se izkaže, da so nam nekatere reči uhajajo iz rok. Zato si v primerih, za katere smo prepričani, da bi se mora-le pospešeno reševati, poma-gamo z zahtevami po izrednih sejah. Naj se tam sprejmejo us-trezni sklepi."
0 Tudi v zvezi s prostorom To-varne usnja Soštanj? MAG. CVETKA TINAUER:
" Tudi. To vprašanje boste našli z naše strani od vsega začctka. Takrat smo se spraševali, kaj bo z delavci. Zeleli smo, da se lo-kalna skupnost v to vključi. Či-sto nekaj drugega je, če gre žu-
Pričenja se drugi dei prenove šoštanjskega Pustega gradu
Da simbol mesta ne bo več pust
Pusti grad, ki ga je dodobra načel zob ča-sa, njegove obnove pa so se v Šoštanju loti-li lanskega maja, je čez zimo, okrašen z gradbenimi odri, samevai. Obnova je bila nujna iz vsaj dveh razlogov: da ohranijo simbol Šoštanja, ki ima zanj podobno vlogo kot slika na osebni izkaznici in preprečijo, da se razvalina ne sesuje v podnožje hriba na katerem stoji. Čeprav so računali, da bodo dela končali do konca leta, se račun ni izšel. Posebnost gradu oziroma stoipa je namreč v tem, da ima za razliko od gradu Šalek, obdelan kamen po zunanji steni.
"To pa pomeni, da je treba vsak kamen ob-delati posebej in prej, preden se vzida," je to "zamudo" pojasnila Maijana Čelofiga, ki v občini Soštanj dela na področju družbenih dejavnosti. Jeseni, ko so zobe že kazale niz-ke temperature, so na pobudo izvajalca dela prekinili, zdaj dela nadaljujejo, najprej s pre-novo do vrha, kjer bodo z zaščitno krono preprečili zamakanje med kamne, nadalje-vali pa s postopkom "injektiranja", da bo material trdnejši.
V Šoštanju si želijo tudi celovito urediti okolico Pustega gradu. Ta je bil vedno pri-ljubljena izletniška točka, tudi zaradi razgle-da, ki ga nudi. Zato sočasno s prenovo iščejo idejne rešitve ureditve okolice in pristopov do njega. "Pred ieti je bila po soteski že ure-jena peš pot, tam so bili tudi klopi. Taborni-
Gradbeni odri na Pustem gradu čakajo
gradbince.
ki in planinci pa so urejali strmo pot skozi gozd, ki se začne v trgu in gre mimo hiš na-ravnost do gradu. Ti dve poti bomo zdaj na novo uredili," pravi Čelofigova. Iskanje idej-nih rešitev so zaupali domačinki, absolventki arhitekture, ki jih bo vnesla v svojo diplom-sko delo, njene rešitve pa bodo Soštanjča-nom javno predstavljene junija.
Za obnovo so doslej polovico potrebnega denarja uspeli pridobiti od države. Če bodo letos v občinskem proračunu zagotovili enak delež kot ga bo država, 5.800.000 tolar-jev, potem bi bilo denarja dovolj, da bi lah-ko primerno in trajno uredili tudi okolico.
■ Milena Krstič - Planinc
pan skupaj z direktorjem pod-jetja, ki je v težavah, pred dr-žavne organe, kot če ostanejo delavci sami. Druga stvar, ki je v ospredju zdaj, pa je ta, da gre v primeru TUŠ-a za veliko ne-premičnin, zemljišč. Če primer-jamo levi breg Soštanja in nje-govo poseljenost s prostorom na območju TUŠ ugotovimo, da sta po površini skoraj enako velika. To lahko pojasni, zakaj si tako prizadevamo za sklic izredne seje v zvezi z nepremič-ninami TUŠa: zato, da se ne bi razprodajale po delih, da bi se izoblikoval prednostni interes, da bi se lokalna skupnost poja-vila kot kupec... S tem bi imeli v rokah nov razvojni instru-ment - prostor, ki bi ga lahko naprej ponudili pod ugodnimi pogoji. Govorim o javnem, ne komercialnem interesu. Naša krajevna skupnost ima denimo velik interes, da ne bo tam na-mesto tovarne, ki doslej ni pre-več spoštovala ekoloških vidi-kov, stala nova taka... V Šošta-nju se govori celo o obratu že-lezarne. Zakaj je treba, da pri-haja do takih čvek?" 9 Svet krajevne skupnosti So-štanjje kar sam stopil v stik z vodstvom Industrije usnja Vrhnika.
MAG. CVETKA TINAUER: "Ja, čeprav so nam eni posku-šali prikazati, da to ne bo šlo. Pa se je gospod Derganc takoj odzval in nas sprejel. Precej ža-lostni smo bili, ko so nam zau-pali, kako težko so se odločili, da se bodo od treh usnjarn, ki jih imajo, odrekli prav šoštanj-ski. Na pogovore z lokalno skupnostjo so pripravljeni, z njo so se pripravljeni pogovar-jati tudi o prenosu zemljišč." 9 Ker je veliko vaših načrtov in idej povezanih z denarjem, Šoštanj pa proračuna, ki naj bi bilglavni vir jinanciranja, še nima, ali v krajevni skup-nosti denar iščete tudi mimo tistega, kar vam bo ta odme-ril?
MAG. CVETKA TINAUER:
"Ja. V ta namen smo opravili že kar nekaj pogovorov, enega tudi s predstavniki Premogov-nika Velenje. Ne moremo reči, da je prvi pogovor že prinesel rezultate. Povedali so nam, da je njihov partner občina, in da so z njo že podpisali finančni sporazum. Sredstva bodo spro-stili, ko bo ta predložila razrez, ko bo povedala, kako bo denar porabila. Torej se moramo pra-vočasno priglasiti tudi za ta sredstva."
% Koliko časa vi osebno porabi-te za delo v zvezi s krajevno skupnostjo?
MAG. CVETKA TINAUER:
"Zelo veliko. Svet se je srečal že na desetih sejah, izpeljal zbor občanov, pripravili smo ogromno materiala, občino redno seznanjamo z vsemi od-ločitvami sveta krajevne skup-nosti, ne samo z zapisniki s sej, ampak tudi z izvlečki sklepov, dopisi... Sebično bi bilo, če bi vse delo, ki je opravljeno, pri-pisala sebi. Ekipa, s katero de-lam, je odlična, področja so razdeljena, posamezni člani se ukvaijajo vsak s svojim. Sama opravljam nalogo koordinacije in organizacije, pri tem pa se ne obnašam avtokratsko. Za razliko od občine, kjer imamo tri podžupane, pa še vedno vse stvari kot glavni in osebni sve-tovalec izvaja en sam človek." # Svet krajevne skupnosti Šo-štanj je bil nedolgo tega gra-jan zaradi denarja, ki naj bi siga menda izplačali za sejni-ne oziroma zaradi računa, ki ste ga zja to in v ta namen na-slovili na občino.
MAG. CVETKA TINAUER: "To ste prebrali v Listu občine Šoštanj, ki ga ureja hči župana. Poročanje o tem je bilo zelo pristransko. O tem sem z župa-nom že govorila. Gre za mono-pol nad informacijo in tako po-ročanje se mi zdi neokusno.
Svet krajevne skupnosti je ta-koj po volitvah začel delati.
Sami smo pripravili ustrezne strokovne podiage za to, reci-mo za statut, ki je v svetu obči-ne dobil popolno podporo, ob-javljen je bil tudi v Uradnem li-stu. Pomoči nisino iskati drug-je, recimo na občini in čakali, da ga pripravijo njihovi pravni-ki. Brezplačno smo ga ponudi-li vsem krajevnim skupnostim. Ko je statut začel veljati, smo odprli žiro račun. Ker pa nas je prejšnji predsednik krajevne službe seznanil, da so imeli čla-ni pravico do simbolične na-grade za svoje delo, smo glede na znesek sredstev, ki je bil v proračunu občine Šoštanj na-menjen izključno za delovanje krajevne skupnosti lani - letos se financiramo še po dvanajsti-nah - izračunali, koliko bi lah-ko za naše delo prejeli letos. Gre za namenska sredstva, za delovanje sveta, za telefone, pisarniški material ..., ki jih v druge namene ni mogoče upo-rabiti. Izračuni so pokazali, da bi si lahko člani sveta na sejo izplačali tisočak ali dva in o tem smo pripravili tudi pravil-nik. Če pa veste, koliko dela je vsak član opravil zunaj tistega, ko smo se sestali na sejah, koli-ko razgovorov je opravil od do-ma, koliko časa porabil za og-lede ... Zadeva se mi zdi neo-kusna toliko bolj, ker smo žu-pana vabili na vse seje, o vseh je dobil zapisnik in na niti en sklep ni ugovarjal." 9 Kaj se Je potem z nalogom za izplaiilo zgodilo?
MAG. CVETKA TINAUER: "Zupan ga je zadržal. Ni pa za-držal številnih računov, na ka-terih so visoke zamudne obre-sti, ki jih občina plačuje, ker nekdo ne plačuje računov ko-rektno. Ali se vam ne zdi bolj moralno nagraditi člane sveta, ki res delajo? Mi se za te stvari ne zanimamo več. Bomo pa že-leli, da se rešujejo v okviru za-ključnega računa in računske-ga sodišča."
■ Milena Krstič - Planinc
Era Veienje
Že 20. poslovni tlnevi
Velenje, od 17. do 21. maja - Be-
la dvorana v Vele-nju je od pone-deljka dalje ne-kakšen razstavni prostor, na kate-rem Era, trgovina z živilskimi in ne-živilskimi izdelki, na že 20. poslov-nih dnevih pred-stavlja vse grosi-stične programe domačih in tujih proizvajalcev in pa lastne blagov-ne znamke. Pose-ben poudarek so letos namenili predstavitvi kon-
cepta trgovine Adut, v okviru katerega širijo mrežo specializiranih trgovin za dom in gos-podinjstvo po vsej Sloveniji. Letošnje po-slovne dneve so razdelili v tri sklope: Ko-
V začetku poslovnih dni so pripravili novinarsko konferenco in na njej spregovorili o dogajanjih v zadnjem letu na področju trgovine ter o uresničevanju začrtane strategije razvoja delniške družbe.
plas, program prehrane in neprehrambenih izdelkov. Pričakujejo, da se bo poslovnih dni udeležilo približno 2500 obiskovalcev. Skle-nili jih bodo v soboto z že tradicionalno dru-žabno prireditvijo v Velenju in Dravogradu.
■ tp
20. maja 1999
SREČANJE
XAS <:AS 7
Soštanjski obrazi: Marjan Vrtačnik - Cigier
Krajevna skupnost Nazarje
Denar za Prihovo
in ožje središče
V	nazarski krajevni skupnosti se v ceioti zavedajo, da je za us-pešnost njihovega dela zlasti pomembno dobro sodelovanje med krajevno skupnostjo in občino Nazarje. Aktivnosti se razumljivo večkrat prepietajo, zaradi boljšega poznavanja razmer v ožjem okolju pa lahko krajevna skupnost tehtno pomaga občini pri razre-ševanju zelo raznolikih težav in načrtov.
Tudi zaradi tega je krajevna skupnost svoj letošnji program za-stavila v dveh sklopih. V prvem sklopu so naloge, za katere dobijo sredstva neposredno iz občinskega proračuna. Sem sodijo izgrad-nja ekološkega otoka in javne razsvetljave v naselju Prihova in pre-potrebna sanacija Lesarske cste v Nazarjah.
Za drugi sklop nalog bodo porabili sredstva, ki jih krajevna skup-nost dobi za redno delovanje. Večino teh bodo namenili za uredi-tev okolice in parkirišč ob poslovnem centru Izoles. Tik ob njem so že postavili panoramsko tablo občine Nazarje in želijo urediti še njeno okolico, obnovili pa bi radi tudi javno razsvetljavo ob sosed-njem delavskem domu. Skiadno z možnostmi bo krajevna skupnost pomagala tudi kino sekciji pri nakupu stereo opreme. Ko bodo to uspeli, bodo proslavili 50 - letnico kina v Nazaijah, ki časovno sicer sega že v lansko leto, vendar so morali slavje zaradi novembrskih popiav in pravega opustošenja dvorane prestaviti na letos.
V	Nazarjah pa se že pridno pripravljajo tudi na praznik krajev-ne skupnosti, ki ga slavijo 12. junija. Tudi za letos načrtujejo kopi-co kulturnih in ostalih prireditev, posebej pa na športne in zabavne igre med posameznimi zaselki, ki so se v minulih letih dobro "pri-jele" in jih želijo letos še popestriti.
MjP
Ureditev okolice poslovnega središča in delavskega doma je
prednostna naloga
Petsto ciglov, pol ste pa
fraj, je napisala mama
Sedel je prav na tistem vrtu, pred PUB-om Cigler, ki je bil v zadnjem obdobju deležen nekaj polemik. "Saj tudi meni ni všeč, da ne boste misli, a ker sem dobil dovoljenje, sem si mi-slil: zakaj pa ne? Ko se bo prenova Trga bratov Mravljakov začela, sem pripravljen vse skupaj odstraniti," je bil jasen in neposreden, tak kot je vedno. Marjan Vrtačnik, med Soštanj-čani znan kot politik in gostilničar, predvsem pa kot Cigler.
Doma v Ravnah, kamor je njegov oče Franc prišel za "pur-ša" in se oženil z Jazbečevo Ano, na velik grunt, so delali "ci-gu". Od tod ime. Oče je hodil na šiht v Termoelektrarno in tam 10. aprila leta 1961, ko je bilo Marjanu dobrih deset let, v ne-sreči umrl. "Dobesedno zgorel je," se še danes z grenkobo spo-minja tistega časa. Mama je ostala sama s tremi otroki: Mar-janom, Rajkom in Fancem in nedograjeno hišo. Boj za preži-vetje je bil neizprosen. Ko je šla v" tabrh", otroci pa v šolo, jih je doma, ko so prišli, vedno čakal listek: "Ko pridete, naredite 500 ciglov, pol ste pa fraj."
Vsi trije so v življenju uspeli. Najbrž tudi zato, ker so zgodaj spoznali, da je treba trdo delati. Ko je Marjan končal šolo, je za štipendijo zaprosil v TES-u. Ni je dobil. To je nekaj, kar kot ve-liko krivico in bolečino še vedno nosi v sebi. Sel je v rudarsko šolo v Kisovec pri Zagorju, Jože iz Šoštanja ga je spravil tja, iz-delal dva letnika, potem pa, ko je ugotovil, da to ne bo za nje-ga, vse skupaj pustil. Dva meseca se je preizkušal v Gorenju, pri pralnih strojih, pa spet ugotovil, da tudi to ni za njega. Vle-klo ga je v gostinstvo, kot mlad fant je velikokrat pomagal stri-cu Slemeniku v starem kegljišču v Šoštanju. In ko mu je takrat-ni direktor zavoda za zaposlovanje Velenje Omladič povedal za gostinsko šolo v Slovenj Gradcu, ni okleval. Vpisal se je, vmes pa kot natakar delal v slovenjegraški Nami. Od tam pa v Pre-bold, v nov hotel, ki mu je sledil prvi poskus, da začne na svoje. V najem je vzel gostilno Pri Orešniku na Polzeli, potem Pri Tavčaiju v Šoštanju, potem pa je na Trgu bratov Mravljak v Šo-štanju kupil hišo, jo uredil, spodaj v gostinski del, zgoraj v sta-novanjski. V Preboldu se je tudi poročil, a ni šlo. Ima 17-letno hčerko Barbaro, ki obiskuje medicinsko šolo in s katero ima redne stike. Zdaj je njegova sopotnica Nada.
S svojo življensko sopotnico Nado sta si vzela čas in skupaj na vrtu popila kavo.
Maijan Vrtačnik je znan kot človek, ki ima neizmerno rad svoj Šoštanj. Šoštanj, ne politike, s katero se je spoprijateljil. Le sko-zi politiko lahko pomagaš mestu, ki ga imaš rad, pravi. "Će bi mi kdo rekel, da se lahko odločim med milijonom mark in ureje-nim Šoštanjem, bi se odločil za drugo. Mi veijamete?", je vpra-šal. Veijamemo. Povedal je tudi, da to, da imaš gostilno, pa se greš še politiko, ni nobena prednost. "Ce nisi politik, so tvoji gostje vsi, če si, bodo k tebi prihajali samo tisti, ki so na tvoji stra-ni," je rekel in to je vzel v zakup. Zato bo borec za svoj Soštanj ostal do konca. Sicer pa je Maijan Vrtačnik človek, ki je s svojo trmasto trdoživostjo vedno prišel do tja, kamor si želi.
Marjan je včasih rad hodil po svetu, hazadiral, igral karte, tu-di za denar. To prostodušno pove. In nič ne olepšuje. Tudi do-bil je velikokrat. Pa potem spoznal, da to ne gre. Vedno je no-sil in še nosi v sebi tisto, kar je vedno govorila in še govori ma-ma Ana: "Karkoli boš storil in karkoli boš delal, nič ne bi bilo tako sramotno kot to, če boš kdaj kaj ukradel." Marjan Vrtač-nik bo, to je odločen, naredil vse, da bo Šoštanj dočakal nov razcvet, da bo spet mesto, ki ima dušo. In zato se bo trudil in zato bo ostal v politiki.	■ Milena Krstič - Planinc
Urarstavo in zlatarstvo Tamše vam tudi ponoči kaže točen čas
Pred malo več kot 25 leti, 6. decembra 1973, je Erih Tamše uresničil svojo največjo željo in odprl lastno obrtno urarsko delavnico. Najel je borih 10 m2 v pritličju bloka na Kidričevi 7, tam, kjer je še danes trgovina in delavnica Urarstva in zlatarstva Tamše, a je njen izgled sedaj moderen in veliko prostornejši. V začetku devetdesetih so razširili dejavnost, hkrati pa je to postalo uspešno družinsko podjetje. Njihova današnja ponudba je zagotovo ena najbogatejših na celjskem in to tako na področju prodaje kvalitetnih ur kot izbranih izdelkov iz žlahtnih kovin, ki so jim dodani tudi dragi kamni.
težkem začetku hiter vzpon
Erih Tamše se začetkov svoje obrtne poti spominja z malce grenkobe, predvsem po skromnosti in nekajletnem odrekanju. "Že kot otrok sem si želel postati urar. Staremu očetu sem "razšravfal" vse stare ure in jih potem cele dneve sestavljal. Izučil sem se pri najstarejšem jugoslovanskem urarju, mojstru Antonu Lečniku v Celju. Po končanem šolanju in odsluženi vojaščini, sem dobra 3 leta delal v Gorenju kot kontrolor, a nisem bil srečen. Vedno sem si želel svojo delavnico, v kateri bi lahko opravljal svoj poklic," pripoveduje Erih Tamše. Njegova delavnica je bila takrat, ko jo je odprl, še na obrobju mesta, kar se je poznalo pri prometu. "Deset let je bilo težko, saj sem se preživljal le s popravljanjem vseh vrst ur. Ko so zgradili naselje Salek in Kardeljevo ploščad, se je pričel promet popravljati, saj sem bil naenkrat v centru mesta. Še vedno sem delal sam, izučil pa sem tudi dva pomočnika." V tistih letih je našel še eno strast popravljal je velike cerkvene ure, stare več kot 100 let. Popravilo ene je včasih trajalo po nekaj mesecev, a to je bil zanj svojevrsten izziv.
V	začetku osemdesetih je Erih Tamše prvič renoviral in razširili lokal, takrat ga je tudi odkupil, opravil pa je tudi izobraževanje za trgovca in zlatarja. V začetku devetdesetih je lokal še razširil na sedanjo velikost 27 m2, hkrati pa je odprl tudi trgovino z urami. Ponudba je bila bogata, vsak dan boljša, odziv strank tudi. Dela ni več zmogel sam, zato je zaposlil sina Damjana, strojnega tehnika, ki je pred tem opravil izpit za urarja in poslovodjo. Leta 1994 so Tamšeti ponudbo v trgovini razširili še na prodajo zlatarskih izdelkov, Damjan pa se zadnji dve leti izobražuje v avstrijskem Linzu na VVI-FI Institutu, kjer ga mojstri draguljarji in zlatarji učijo novih veščin izdelovanja in popravil zlatih izdelkov in obdelave ter prepoznavanja dragih kamnov. Dvakrat letno pa se izobražuje v Švici, v največji tovami ur Etta.
Danes je Urarstvo in Zlatarstvo Tamše povsem družinsko podjetje vse niti drži v rokah Erih, žena poskrbi za "papirje" in priskoči na pomoč v trgovini, kjer od letos kot dobra trgovka dela tudi hči Jasna, po izobrazbi računovodkinja, ki so ji v posebno veselje nove, zanimive embalaže. Damjan ima "čez" popravilo ur in zlatnine, sami pa izdelujejo tudi zlate poročne prstane... udba ur za vse globine žepov!
V	Urarstvu in zlatarstvu Tamše na Kidričevi 7 v Velenju boste zagotovo našli uro, ki si jo želite, ali pa nakit, ki si ga boste kupili za svojo dušo ali pa za lepo darilo. Njihova ponudba je danes zagotovo največja v Šaleški dolini, pri tem pa pazijo, da je le ta ne le pestra in raznolika, ampak tudi cenovno zelo široka. Zato ponujajo izdelke nižjih, srednjih in najvišjih cenovnih razredov. Pri njih lahko izberete ročno uro za 3 ali 300 tisoč SIT, izbirate pa lahko med številnimi svetovno znanimi znamkami kot so Casio, Sector. ...7a tiste, ki cenijo kvaliteto in lahko sežejo globoko v žep, priporočajo ure znamk Rado, Longines, Roamer, Raymond Weil in Edox. Med njimi so tudi prestižne zlate ure. Nad ponudbo pa ne bodo razočarani mladi, mladi po srcu in trendovski najstniki, ki jim namenjajo "cool" oblikovane ure znamk Stafanel, Baby - G, Adidas...
Zadnja leta so spet modne stenske ure, zato so se pri Tamšetu potrudili, da vam lahko ponudijo res pestro izbiro, od trendovskih do klasičnih. Še posebej popularne so namizne ure Citizen, pa lepe salonske ure, odličen dodatek v poslovnem prostoru ali dnevni sobi... Ker je čas zlato, danes pa še posebej, morate tudi vi imeti zanesljivo budilko. Izbirate lahko med natančnimi radijsko vodenimi ali lepo oblikovanimi klasičnimi...
V	urarski delavnici vam nudijo zamenjavo baterij in popravila vseh vrst ur! Zlato, kamni, biseri - prijatelji ijubiteljev lepega
,•*** Nagradni | kupon :
Ob 25 obletnici Urarstva in l
Danes je to povsem družinsko podjetje, v katerem še vedno vse niti drži v rokah Erih Tamše.
Ponudba zlatarskih izdelkov je pri Tamšetih bogata in pestra, saj ponujajo zlate izdelke vseh vodilnih domačih pa tudi mnogih tujih izdelovalcev. Dame bodo lahko izbrale prav vse, kar sodi k lepemu izgledu in dobremu počutju; različne sponke, prstane, enostavne ali bogato okrašene z
dragimi,poldragimiinumetnimikamni,pravtakoverižice,zapestnice,nizrazličnih	T . , s . ■■.».«
uhanov... Marsikaj dobite tudi v kompletu. Tudi ponudba, namenjena moškim, je lepa./ "at^tva lara_se vara 1®;lun,ia 1®s" Tako, kot so različne cene, je različna tudi kvaliteta ponujenega. Ponosni so na odlično ponudbo pravih biserov Schoeffel (verižice, prstani, zapestnice...), ki stanejo od sto do čez milijon SIT.
V zlatarski delavnici vam bodo zlate izdelke tudi popravili, namestili varnostno sponko ali pa izdelali odlične poročne prstane po meri in vaših zamislih! J Urarstvo in zlatarstvo Tamše, z Vami že 25 let, Vas vabi vsak delavnik od 8.30 J do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 12.00 ure. J Zaupajte tradiciji, kvaliteti in odlični ponudbi tudi Vi!	^ (
tem kuponom nudimo 15% popust pri nakupu zlatih izdelkov v vrednosti nad 10.000 SIT. (Odstotki iz več prinešenih kuponov se ne seštevajo.) izberite zlato darilo zase aii za vaše najdražje! Z veseljem vam bomo predstavili našo pestro ponudbo zlatih izdelkov.
8 NAŠ (AS
ZANIMIVO
20. maja 1999
Veliki M (matura ali mora) na pohodu
Marsikaj bi se daio poenostaviti
Bliža se konee šolskega leta, za 9730 dijakov četrtih letnikov v Slovenji pa je ta čas obdobje trepeta, strahu, neprespanih noči. Začela se je namreč matu-ra. Matura z velikim M, ki je iskala prve "žrtve" že prejšnji ponedeljek pri pisanju eseja o grotesknih likih v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflor-janski in Grumovi drami Dogodek v mestu Gogi.
Na Šolskem centru Velenje imajo letos 196 dijakov, ki bodo opravljali zrelostni izpit. Nosilci so seveda gimnazijci. Ravnatelj Splošne in strokovne gimnazije Andrej Kuzman nam je zatrdil, da pri njih potekajo priprave na maturo praktično že od 1. sep-tembra dalje. "Mi smo v pred-metniku vse nerazporejene ure namenili kakovostnim pripra-vam na maturo. Za eno uro smo povečali osnovni fond pri na maturi obveznih predmetih (slovenski jezik, matematika in tuji jezik), zato lahko redno snov 4. letnika prej predelajo in se v obdobju pred zaključkom šolskega leta tako pripravljajo na maturo. Preostalih 8 neraz-porejenih ur namenjamo izbir-
nima predmetoma." Proste ure, ki jih imajo maturanti na neka-terih šolah v celjski regiji pred največjimi obremenitvami ali kakšne druge oblike dela, s katerimi jih psihično razbreme-nijo, po mnenju Kuzmana, ob vsem povedanem pravzaprav niso potrebne." Priporočilo je, naj bi bil zadnji teden name-njen pripravam na maturo. Proste ure, predčasno zaključevanje? Včasih dijaki celo želijo imeti dodatno uro več pri kakšnem maturitetnem predmetu in kakšno manj pri tistem, ki ga na maturi ne bodo imeli. To je seveda težko uskla-diti. Ocen pri maturitetnih predmetih ne smemo zaključiti prej kot običajno. Odobravamo tudi individualno pripravo na maturo."
Matura, takšna kot je (tako organizirana in zahtevna, je v strokovnih in tudi drugih krogih vzbudila precej polemike. Kuzman osebno podpira obsto-ječi koncept mature in tudi meni, da je izbor 5 predmetov povsem ustrezen. Kazalo pa bi razmisliti o tem, kako bi zadeve pri posameznih predmetih poe-
Cerkev sv. Martina v Velenju
Izjemno lep koncert
Izjemno lep je bil koncert v petek. 14. maja, zvečer, ki naj bi bil na Velenjskem gradu, a so ga, žal, zaradi vremena morali prestaviti v cerkev sv. Martina v Velenju.
V okusno okrašeni ladji cerkve in množici Ijudi se je pričel koncert treh pevskih skupin: Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, letošnjega zlatega nagrajenca, mešanega pevskega zbora župnije sv. Martina iz Velenja in domačega kvarteta Mavrica.
Kvalitetno petje vseh treh je odlično povezovala Suzana Kok.
Ta je v vlogi grajske gospe segala v preteklost petja in duhovi-
to napovedovaia vse pesmi in dialoge.
Vsekakor je bila v središču pozornosti vseh Katja Kovač,
domačinka in umetniški vodja vseh treh skupin. TUdi sicer ni
bil koncert šablonsko struktuiran. Imenitne lokacije
posameznih zborov, ki so se naposled združile pred vsemi
poslušalci. Mnogi gledalci in poslušalci bi še poslušali, čeprav
se je urin kazalec že nagnil proti deseti.
Poslušalci si takega petja še želijo. Vsem nastopajočim pa
naše čestitke!
■ Viš
nostavili. "Morda bi pomagalo skrajšanje časa za pisanje pri posameznih	predmetih?
Prepričan sem, da bi se dalo preveriti znanja iz matematike v 3 urah povsem enako kako-vostno in korektno kot v 5. Občutek imam, da so težnje prav nasprotne. Posamezne republiške komisije pretiravajo in zadeve širijo ter si pri tem izmišljajo še nekatere dodatne oblike preverjanja, namesto da bi zadeve poenostavili. Težnje so, da bi se pri nekaterih pred-metih pojavili tudi ustni izpiti. Že sedaj jih je več kot samo pri 3. Imamo kandidate, ki bodo pri vseh petih predmetih pisali in odgovarjali ustno. Zame je to odločno preveč, saj to presega vsako visokošolsko diplomo." Tudi zakonodaja je, po njego-vem mnenju, v marsičem preveč restriktivna. "Marsikaj bi se dalo drugače zapisati v prid dijaka, pa s tem matura ne bi povsem nič izgubila glede kako-vosti. Se nekaj je. Določilo o predčasnem pisanju eseja je zame sporno. Če je ta oprede-
Ijen kot del obveznosti, ki jo dijaki v 4. letniku morajo opra-viti, je položaj razumljiv. Ce pa je to sestavni del junijskega roka mature, je sporen. Ocena tcga eseja velja samo za junij-ski del in samo pod posebnimi pogoji tudi v jesenskem delu mature. Dijaki zaključijo pouk 4. junija in tisti, ki imajo popravni svet, junijski rok zamudijo."
Po že omenjenem pisanju eseja čaka maturante nova pre-izkušnja v sobota, 12. junija -pisanje testa iz angleškega jezi-ka, zadnji dan pa bo 26. junij, seveda samo za tiste, ki so za maturo izbrali biologijo. Ustni del mature bo razporedila šola sama, glede na oblikovane sku-pine. Po zagotovilih Kuzmana si prizadevajo, da dijaki ne bi imeli dveh ustnih izpitov na dan, čeprav naj bi bilo to dovo-ljeno. Nikakor pa naj ne bi imeli dopoldan pisni del iz enega, popoldan pa ustni del iz druge-ga izpita.
■ tp
Sobotno dopoldne minilo v sproščenem druženju
Veter v laseh - s športom proti drogi
SOSTANJ, 15. maja - V vseslovenski akciji Sportne unije Slovenije, so v občini Soštanj v soboto, izvedli akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi. V aktivnosti so vključili učence obeh šoštanjskih osnovnih šol s podružnicami in male šolarje. Tekmovanja so potekala na več lokacijah, kjer so se mladi pri-jateljsko pomerili v številnih dejavnostih: odbojki, nogometu, košarki, rolanju, namiznem tenisu, risanju na asfalt, taborniškem mnogoboju, tekmam med dvema ognjema, se preizkusili na spret-nostnem poligonu, v šahu, pohodu po delu Trške poti in planinskem pohodu na Kum.
Udeleženci so aktivno preživeli sobotno dopoldne v sproščenem druženju z namenom sodelovati, ne zmagati za vsako ceno. To naj bi bila tudi spodbuda odraščajoči mladini za nadaljnjo športno aktivnost in zdravo preživljanje prostega časa. Vsak udeleženec je prejel majico, najboljši diplome, najatraktivnejši pa nalepke. Akcijo so finančno podprli: Občina Soštanj, Termoelektrarna Šoštanj, Kmetijska zadruga Šaleška dolina Šoštanj, Banka Velenje, ERA Velenje, Gorenje Notranja Oprema Šoštanj in Premogovnik Velenje.
Vida Rudnik, ravnateljica osnovne šole Biba Roeck, se je v imenu organizatorja, šole Biba Roeck, vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi, lepo zahvalila.	■
Maturantke o zrelostnem izpitu
Maja: "Temi za esej sta bili iz slovenske književnosti, pričakovali smo jih, vendar nismo pričakovali take gro-tesknosti, ki so jo zahtevali od nas. V izbranih delih je pre-cej več stva-ri in oseb, ki bi se dale bolj primer-jati kot gro-teskni liki. Po eni stra-ni je zelo dobro, da odtehta esej 5odstotkov vseh točk, ker če tega dobro napišeš, imaš maturo pri slovenskem jeziku skoraj v žepu. Ce pa pri eseju slučajno ne napišeš tega, kar imajo pripravljavci v rešitvah, padeš. Priprave na zrelostni izpit so na naši šoli kar dobro organizirane, odvisno od vsa-kega profesorja posebej. Mogoče imamo pri izbirnih predmetih še premalo ur za ponavljanje. Upam na vse najboljše."
Mirjana: "Dolgo smo se pripravljali na ta esej, obdela-li skoraj vse teme, ki bi prišle v poštev. Nikoli pa nismo pričakova-li, da bi lahko v Pohujšanju našli kaj groteskne-ga. Narobe se mi zdi, da ima komisija "rešitve", da je nekaj prav, nekaj narobe. Priprave na maturo?	So dobre.
Matematike se skorajda ne bojim, zdi pa se mi, da imamo premalo ur za nemščino, ker je težavnostna raven vsako leto višja. Dober bi bil kakšen razbremenilni program. Tako nas pripravljajo na maturo, da se že same mature bojimo, ne toliko tistega, da ne znamo.
Morda bi nam vso stvar neko-liko olajšali, če nas ne bi konec maja gnjavili še s pre-verjanjem znanja pri predme-tih, ki jih nimamo na maturi. Sredi maja bi lahko ocene že zaključili, da bi se lahko potem učili za maturo."
Anita: "Prva stopnica je za mano. Esej je bil zelo zahte-ven. Vložili smo veliko dela, priprave so bile temeljite. Vendar imamo dijaki premalo svobode pri pisanju eseja. Ostale priprave na maturo so zadovoljive, mogoče bi lahko bilo več ur pri posa-m e z n i h izbirnih predme-tih, na pri-mer pri geografiji. M o j a pričakova-nja so dobra, vpisala pa se bom na biologijo."
Marija: "Presenetili so nas z esejem in ne vem, če sem izkoristila vse zmožnosti. Priprave na maturo so kar v redu, manjka nam nekaj ur pri izbirnih predmetih. Pri matematiki, na primer, rešujemo precej zahtevnejše primere kot na maturi, na maturi pa ne znamo rešiti naj-osnovnej:ših	primerov.
Kakšna psihična razbremeni-tev bi bila v tem času dobrodošla, kajti od e n e g a tedna je v b i s t v u odvisno vse tvoje življe-nje. Zelo stresno je, ker ne veš, ali se boš lahko vpisal na fakulteto ali ne. Tvoj cilj ni samo, da opraviš maturo, ampak da jo opraviš čim bolje. "
Utp
Pišeta: Ksenija in Boštjan Sovič
Pomembno mesto v novoze-landski zgodovini ima kraj Kerikeri, kjer je bil leta 1819 ustanovljen eden prvih misijo-nov. Še danes sta iz tistih časov ohranjeni dve zgradbi in sicer najstarejša lesena in najstarejša kamnita stavba te oddaljene dežele. Nedaleč stran se nahaja Kauri Forest. To je gozd z zelo starimi in ogromnimi drevesi, katerih debla imajo lahko pros-tornino preko 200 m3. Drevesa rastejo zelo počasi, tako da so nekatera stara celo 2000 let. Iz debel takšnih dreves so Maori včasih izdelovali vojne kanuje. Danes so kauri drevesa zaščitena. Ti velikani so ograje-ni, do njih so speljane lesene poti, ki so dvignjene od tal. Ob takšni skrbi za naravo bodo Novozelandci lahko še vrsto let ponosni na svojo dediščino.
Značilna žival in simbol Nove Zelandije je kivi. Kivi je dcbelušen, kosmat, dolgokljuni nočni ptič, ki je velik kot kokoš. Ima zakrnela krila, tako da ni
sposoben leteti. Pokrit ni s per-jem ampak z dlako. Je zeio lena žival, saj spi tudi do 20 ur dnevno. Samice so večje in prav brutalne v primerjavi s samci. Zanimivo je, da samica izvali jajce, ki predstavlja kar petino teže njenega telesa, nato pa prevzame vso skrb za zarod samec, ki sedi na jajcu, dokler iz njega ne prileze mladič. V naravnem okolju je kivije težko opaziti. Na žalost so zaradi številnih naravnih sovražnikov ogrožena živalska vrsta. Tega se Novozelandčani dobro zavedajo, zato v nacio-nalnih parkih z nenehnim nad-zorom nad mladiči skrbijo za preživetje teh kosmatih ptičev. Vsem živalim pa se ne godi tako dobro kot kivijem. Na ces-tah sva na vseh poteh srečevala številne povožene oposume, ki so cenjeni predvsem po svojem krznu.
Najina zadnja postaja je bil skoraj milijonski Auckland, ki je razprostrt na področju preko
petdesetih ugaslih vulkanov ob zelo razvejanem zalivu. Preko zaliva poteka ogromen most poznan kot Harbour Bridge, v centru mesta pa stoji najvišja zgradba na južni polobli, 328 m visoki stolp Skytower. Iz vrtlji-ve restavracije na vrhu pogled v jasnih dneh seže do najbolj oddaljenih predmestij na eni strani in daleč na Pacific na drugi strani. Lega ob zalivu, most in stolp nekako spominja-jo na Sydney. Zdi se, kot da hoče biti Auckland podoben največjemu mestu Avstralije. Vendar ima toliko posebnosti, ki ga delajo drugačnega, da je nadaljna primerjava povsem neumestna.
Center mesta ni velik. Ze streljaj oddaljeni številni griči, od katerih so nekateri gosto poseljeni, drugi pa pokriti s travo, nudijo vsakodnevno hrano ovcam in tudi govedu. Nedvomno je najlepši grič One Tree Hill, kar bi se v prevodu glasilo 'Hrib enega drevesa'.
Grič nima zastonj takšnega imena, kajti na njegovem vrhu raste eno samcato drevo, pa še to je zaradi pogostega vetra pritrjeno z jeklenimi vrvmi. Poleg drevesa se tam bohoti še visok kamnit spomenik posvečen Maorom.
Nedaleč vstran leži najvišji grič, imenovan Mt. Eden, ki ima stožčasto obliko pravega
vulkana. Z njega je pre-krasen pogled na celoten Auckland s slikovitim zalivom, ki se v lepih dneh napolni z jadrnica-mi različnih velikosti in barv. Na Mt. Eden vodi cesta, še lepši občutek pa je, če se na vrh povzpneš peš. Da je bil Mt. Eden včasih vulkan, dokazuje 50 metrov globok krater, ki je sedaj poraščen s travo, na dnu pa je še nekaj ostankov vulkan-skih kamnin. Pri spustu v krater velja biti posebej previden, kajti strmina je huda in če je korak prehi-ter, se enostavno ni mogoče ustaviti.
Bila sva priči razkazo-vanju nepremišljenosti, ko je pripeljal avtobus skupino japonskih turi-stov. Nekdo se je ojunačil in se neustrašno pognal po bregu navzdol. Ze po nekaj korakih ni mogel več kontroli-rati svojih nog. Na vse kriplje se je trudil, da bi se zaustavil, ven-dar je postajala njegova hitrost vse večja in večja. Medtem, ko so preostali Japonci na vrhu kraterja od navdušenja vpili, je njegov obraz kazal popoln
obup. Naenkrat ga noge niso več nesle, nesrečni 'kamikaze' je padel in se začel kotaliti po bregu. Med prevračanjem je z glavo udaril v enega od ostrih kamnov. Ustavil se je tik pred Boštjanom, ki je doganje opa-zoval z dna kraterja. Nekaj tre-nutkov ga je nepremično gle-dal, nakar se mu je po obrazu kar v curku vlila kri. Njegovi prijatelji so v ozadju huronsko tulili in se krohotali nevedoč, kaj se je v resnici zgodilo. Na Boštjanovo vprašanje, če je vse v redu, je v japonski angleščini zmedeno zasikal: "Yes, yes." Bil je še povsem v šoku, tako, da je tudi na vprašanje, če se bo lahko sam vrnil, samo izustil: "Yes, yes." Val navdušenja pa v ozadju še vedno ni pojenjal.
Ko sva na letališču po prevoženih 4.500 kilometrih s tesnobo vračala ključe avtomo-bila, sva kar nekako zavidgla srečnežu, ki jih bo naslednji prejel, kajti v takrat bo pred njim še celotno potovanje. Ob tem sva se spraševala, ali se za vedno poslavljava od Nove Zelandije. Zdaj, ko sva se vrni-la v ustaljene tire najinega življenja, sva vedno bolj pre-pričana, da ne.
Konec
20. maja 1999	KULTURA		NAS ČiIS 9
			
Knjižničarka in pravijičarka Špela Marin
V svetu pravljic
V velenjski knjižnici so že pred 27. leti pričeli vabiti najmlajše obiskovalce na ure pravljic. Bili so med prvimi knjižnicami v Sloveniji, ki so se odločili za to obliko prib-liževanja knjige otrokom, ki so zato tudi pogosteje zahajali v knjižnico in se navajali na branje. Vsa ta leta otrokom pravljice	pripoveduje
knjižničarka Špela Marin, ki ima rada tako pravljice kot otroke. Za mnoge so to namreč prve minute, ki jih preživijo brez staršev, zato se mora še posebej potruditi, da jih pritegne in da se v pravljičarski sobi dobro počutijo.
Zanimivo je, da na urah pravljic teh nikoli ne berejo, Špela Marin jih vedno pripove-
kmalu potem, ko smo se pre-selili v takrat novo (sedanjo) knjižnico. Zamisel je prišla iz Pionirske knjižnice v Ljubljani, ure pravljic pa sem na njihov predlog prevzela jaz. Od takrat tečejo ure pravljic neprekin-jeno. Vsako sredo ob 17. uri imamo redne ure pravljic, ki jih organizira Knjižnica, pripravljamo pa tudi posebne ure pravljic za vrtce. Letno pripravimo okoli 80 ur pravljic, ki jih v glavnem vodim sama, počasi pa vpeljujem tudi kolegico."
# Koj vam pomenijo srečanja z otroki, ki šele vstopajo v svet literature?
- "Meni pravljice pomenijo ogromno. Obožujem tovrstno literaturi in male otroke. Mislim, da je nekaj najlepšega,
celo uro prej, ker ne zdržijo doma in potem vsaj 15 minut gledamo knjige in klepetamo o vsem mogočem, saj imajo tudi tako majhni otroci različne zanimive probleme, o katerih govorimo. Okoli 17.15 pričnem pripovedovati pravlji-co. Pripravim dve ali tri, odvis-no od pripravljenosti poslušanja, približno ob 17.50 pa končamo. O pravljicah se nikoli ne pogovarjamo, ker se mora otroku tisti dan, ko jo sliši, ta "uležati". Zanimivo je, da jih po urah pravljic mamice sprašujejo, kaj so poslušali, pa nočejo povedati. Vedno jim povem, da naj jih ne sprašujejo. Otrok bo doma ob čisto nenavadni uri sam začel pripovedovati o tem." 0 Katero pravljico ste v vseh teh letih največkrat povedali?
Takšnih je veliko. Skoraj vsako leto imam pravljico, ki je hit sezone. Pravljice, ki zelo "vžgejo", so moderne, sodobne pravljice. Ne pripovedujem rada kiasičnih, ker so težke in ker je v njih veliko nasilja.

Mnogi od tistih, ki so pred ieti hodiii na ure pravijic, so danes že starši in na ure
pravljic sedaj vozijo svoje otroke.
duje, ob tem pa si pomaga s slikami. Na vsako uro pravljic skrbno pripravi. Pravi, da se otroci ob poslušanju neverjet-no umirijo, tu in tam kdo tudi zadrema. Prepričana je, da bi si starši morali vsak večer pred spanjem vzeti vsaj 10 minut časa za branje pravljic otrokom, saj ti neizmerno uživajo ob poslušanju. Glede na to, da je v vseh teh letih pripravila 1640 ur pravljic, ki jih je obiskalo 44 tisoč otrok, ji zagotovo lahko verjamemo!
"Začeli smo leta 1972,
kar lahko tako majhnemu otroku daš, in da ga vpelješ v svet knjige in knjižnico, lepa pravljica. Otroci so zelo hvaležni poslušalci, hkrati pa tudi zahtevni, tako da je včasih kar težko najti pravljico, ki je še ne poznajo."
9 Kako poteka ura pravljie? Otroci le sedijo in poslušajo ali o pravljici tudi razpravl-jate?
- "Zberemo se ob petih, nekateri prihajajo že pol ali
Težko je triletniku reči "Volk je požrl vse vprek". Ze ko rečeš požrl, spremeniš glas. Najbolj neprijetna prigoda v vseh teh letih je bila, ko sem čisto na začetku tega dela, ko še nisem vedela, kakšne pravljice mi ležijo, pripovedovala lepo, a zelo žalostno pravljico Deklica z vžigalicami. Ena od deklic se jc začela tako jokati, da je nisem mogla potolažiti in potem tudi ni več prihajala na ure pravljic. Zato raje pripove-dujem pravljice iz današnjih dni."
Špela Marin uživa v viogi pravljičarke. Rada ima tovrstno literaturo in otroke. 44 tisoč jih je že obiskalo njene ure pravljic v velenjski knjižnici.
% Koko se pripravljate na te ure?
"Včasih je kar težko. Slikanice, ki izidejo pri nas, otroci zelo dobro poznajo, saj so ponavadi redni obiskovalci knjižnice. Zato iščem veliko del pri tujih avtorjih, dostikrat prevajamo nemške in angleške pravljice, predvsem slikanice. Vedno pripovedujem ob kazanju slik. In vedno, ko sem slabo pripravljena, imam slab občutek, saj me otroci hitro "prečitajo". Ni dolgo tega, ko sem imela slab dan in sem čutila, da svojega dela nisem najbolje opravila. Eden od malih poslušalcev mi je ob koncu rekel: " Špela, danes ti pa ni ratalo." To je zame huda kritika. Razpoloženje v pravljični sobi je vedno sproščeno, z otroki se tikamo, na začetku se predstavimo in tudi preštejemo, kar se mi zdi pomembno, saj prihajajo otro-ci od drugega do šestega leta starosti, velikokrat tudi starejši. Na prvi uri pravljic se nas je zbralo 70, sedaj nas je včasih včasih tudi po 40. Idealno je od 20 do 25 otrok, saj je pravljična soba zelo majhna."
Spela Marin pravi, da zadn-ja leta številne založbe prevaja-jo in izdajajo kvalitetne sve-tovne pravljice in slikanice. Ob tem, pa je dodala: "Pogrešam več slovenskih slikanic. Teh v zadnjih letih ni prav veliko."
■ Bojana Špegel
Kulturno društvo Bočna
Pomladno druženje zaljubljenih v pesem
Kulturno društvo Bočna je v soboto zvečer priredilo četrto zapored srečanje pevskih zborov z naslovom "pesem pomladi."
Zborovsko petje v tej lepi vasi sredi Zadrečke doline ima skoraj stoletno izročilo in (tudi) s to prireditvijo ga želijo negovati in krepiti še naprej. Zato se izogiba-jo imenu revija, še bolj tekmoval-nem značaju, na svoje druženje vabijo vse, ki imajo radi lepo slovensko pesem, ki se veselijo vsakoletni srečanj in uživajo v ljubezni do petja.
V prepolni dvorani tamkajšnjega doma se je v soboto predstavilo petnajst zborov iz Zadrečke in Zgornje Savinjske doline, Soštanja, Maribora, Kranja, Naklega, Domžal, Tuhinja, Celja in Ljubečne, dva
zbora izmed prijavljenih sta upravičeno odpovedala nastop. Vsi so ogreli srca in duše množice
ljubiteljev lepe zborovske pesmi in si zaželeli na svidenje naslednje leto ob prvem jubileju. ■ jp
N0VE TELEFONSKE STEVILKE VELENJSKE KNJIŽNICE
IZP0S0JA - PI0NIRSKI 0DDELEK:
IZP0S0JA - 0DDELEK ZA 0DRASLE:
0BDELAVA: D0M0ZNANSTV0: V0DJA KNJIŽNICE: FAKS:
NA DOSEDANJIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKIH KNJIŽNICE (ŠTEVILKI 853 265IN 852 938) JEINSTALIRAN 0DZIVNIK Z INF0RMACIJ0 0 N0VIH ŠTEVILKAH. ZAHVALJUJEMO SE ZA RAZUMEVANJE.
8982 555 89 82 556 89 82 558 89 82 561 89 82 550 89 82 551 8982560 89 82 569
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone:
3-i 3 n
o 3 ^ 3 *
Potrudili se bomo, da bodo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku!
Saleski likovni ustvarjalci
Milan Jenko - komercialni slikar slovenskih vedut
Noč pred najinim srečanjem je bila zanj spet ena dolgih - do treh zjutraj je risal sliko, ki so mu jo naročili v zadnjem trenut-ku. Ker Milan Jenko živi od slikarstva, težko reče ne, ob tem pa vedno upošteva želje naročnika. Pravi, da mu še nikoli nihče ni rekel, da je umetnik. S tem, kaj o njegovem delu menijo umet-niki, se ne obremenjuje. Je pač komercialni slikar, ki prav solid-no živi od svojega dela. Pomembno mu je, da njegove slike sprejmejo ljudje, da jih imajo radi pa dokazujejo številna naročila iz domovine in tudi tujine. Zato s tem ni rečeno, da je le dober komercialist.
Milan se je rodil 15. novembra 1943 v Pesju, kjer se je nase-lila njegova družina potem, ko so med drugo svetovno vojno zbežali iz Ptuja. Bil je srednji od treh otrok, bojda sila živahen fant, ki so ga še najlažje umirili, če so mu v roke dali papir in barvice. Zato je imel v osnovnošolskih letih kar malo kredita pri likovnih pedagogih, sploh pri Vidi Plazl, ki je seveda opazi-la njegovo nadarjenost. Ze takrat je risal akvarele, ki jih neka-tere njegove sošolke hranijo še danes. Sicer pa je bil odličen
Milan Jenko ni prav nič jezen, če ga nihče nima za umetnika. Je slikar, katerega slike imajo Ijudje radi.
Zato je zanj veliko vprašanje, kaj umetnost sploh je. In kdo je tisti, ki se lahko ima za umetnika.
risar tudi njegov oče, mama pa je bila velika ljubiteljica umet-nin. Potem se je Milan v Starem Velenju izučil za strojnega ključavničarja. Ko je odslužil domovini, se je odselil v Skandinavijo. Delo je dobil na Švedskem, kjer se je še dodatno izobraževal tako za svoj poklic kot iz slikarstva. Prijateljeval je namreč s študentko slikarstva in si plačeval izobraževanja na tamkajšnji umetniški akademiji. Želel si je, da bi naredil vsaj kakšen letnik, a ob obilici dela ni uspel, naučil pa se je precej.
Ženo Vlasto je Milan spoznal, ko je prišla iz Anglije, kjer je takrat delala, na obisk k sorodnikom v Pesje. Poročila sta se na Švedskem, kjer se jima je rodil prvi od treh otrok, potem pa sta se let 1974 vrnila v Velenje. "Takrat so v tedanji Jugoslaviji dela-li veliko propagando za vrnitev zdomcev, smo se pa tudi mi odločili, da pridemo nazaj. Kar nekaj let smo potem živeli v Velenju, s prihranki pa smo v Vinski Gori kupili zemljo, kjer sva z ženo postavila kmetijo. Počasi sva urejala hišo in pri tem čisto vse naredila sama: pozidala, napeljala vse napeljave, naredila fasado..." Pred trinajstimi leti je Milan poleg risanja, s katerim se je po malem ukvarjal vsa leta, vzljubil konje. Kupil je enega najbolj temperamentnih žrebcev na slovenskem z imenom Lee, in z njim kar nekaj let tekmoval za klub Brdo pri Kranju. Ceprav ne tekmuje več, je Lee še vedno na kmetiji pri Jenkotih in tam bo tudi ostal. Do konca. Pravzaprav je bilo slikarstvo krivo, da se je odrekel tekmovanjem, konjem se ne bo nikoli. Ravno sedaj z ženo razmišljata, da bi kupila še enega - ponija.
In kako se je odločil, da je pustil službo in šel med umetni-ke? Avstrijci so bili tisti, ki so Milanu dali pogum, da je pred sedmimi leti opustil redno delo in si uredil status samostojnega kulturnega delavca. Odkupili so namreč veliko število njegovih slik, predvsem tistih, na katerih je upodabljal konje, pa Bled in Bohinj, ki ju je zagotovo narisal največkrat v življenju. Že ko je živel na Švedskem, so ga slovenske družine vabile na govejo juho in druge domače jedi, ki jih obožuje, zahvaljeval pa se jim je prav s slikami slovenskih pokrajin. Tudi v švedski gostilni mu je uspelo plačati zapitek z eno od svojih slik. "Sem zelo konflik-tna osebnost. Vsaka krivica me močno prizadene, zato sem težko delal v podjetjih, kjer se mi je zdelo, da moje delo izginja v nič. Potem ko sem narisal nekaj slik za protokol predsednika vlade, sem brez težav dobil status, prej pa res ni šlo. Vem, da je veliko mojih slik tako v Sloveniji kot tujini, za vse pa niti ne vem, saj jim težko sledim."
Milan Jenko je pravzaprav začel kot risar. Osnove mu je dal Maijan Vodišek, ki ga Milan izjemno ceni. Potem je risal akva-rele, pa pastele, zadnje čase prevladujejo olja. Pravi, da se mu zdi to normalen razvoj za slikarja, ki mora biti najprej dober risar, potem je lahko tudi abstraktni umetnik in vse drugo. "Sam sem se vsa ta leta dodatno izobraževal, predvsem pa na številnih potovanjih po tujini vedno obiskoval največje umet-niške galerije. V Parizu sem si vzel kar nekaj dni, tudi v Londonu." V Ljubljani rad obišče tako Moderno kot Narodno galerijo. Svoja dela je doslej postavil na ogled le dvakrat samo-stojno, sodeloval pa je na nekaj skupinskih razstavah. V Slovenijalesovi galeriji v Ljubljani mu je razstavo odprl Jože Hudeček, potem je razstavljal še v celjski Kovinotehni. In sko-raj vse razstavljene slike tudi prodal. Tu je tudi vzrok, da ne raz-stavlja več. Kar nariše, mora čimprej prodati, saj od tega živi. Nekaterim družinam je postal že hišni slikar, njegove slike imajo tudi mnogi domači in tuji državniki. Pred kratkim pa sta si z ženo privoščila enomesečno potovanje v Avstralijo, ki sta ga plačala z izkupičkom od ene same slike. Sedaj, ko so že vsi trije otroci "pri kruhu", so jima namreč potovanja spct v posebno veselje.
■ Bojana Špegel
3320 Velenje. Koroška 37b tel.: (063) 856-251 fax: (063) 855-796 žiro racun: 52800-601-46145
10 MS fAS

20. maja 1999
RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ĆASOPISNI MOZAIK *
Kje so in kaj delajo?
Če kaj drži, potem drži to, da se takrat, ko se enkrat okužiš z radijskim delom, težko, zelo težko takemu delu odpoveš. Enostavno ti zleze pod kožo. To vam bodo povedali tudi številni naši radijci, ki so z nami že leta in leta.
Matjaž Šalej se je kot diplomiran geograf zaposlil na inštitutu Erico, rad prepeva, tudi v zboru, rad pa tudi dela pri nas. Suzana Kok, tudi dol-goletna sodelavka, živi že nekaj časa v Topolšici, tam, kjer je tak mir, kot pravi, a brez radia skoraj ne bi več šlo. Hči Hana pa ji pridno raste, pravo dekle je že skoraj posta-la. Danijel Vunderl prihaja k nam na radio iz Koroške, prav nič težko mu ni takrat, ko je v programu, premagovati kilo-
metre in kilometre. Je pa tudi eden tistih, ki je sposoben biti istočasno moderator in sam svoj tehnik. Karmen Petek je, odkar je postala študentka, med tednom odsotna, zato pa rada "vskoči" v program ob koncu tedna, ko je doma. Tudi Aleš Ojsteršek, ki je pred časom, ko je prevzel vodenje Mladinskega centra, radijsko delo opustil, se je k njemu spet vrnil. Ja, mikrofon te prepros-to okuži. Takih pa je med velenjskimi radijci še veliko.
Tak bo najbrž postal tudi kdo od tistih, ki so uspešno prestali prvi del avdicije za nove radijske moderatorje. Urednica Mira Zakošek pravi, da se je tokrat prijavilo never-jetno veliko izjemnih glasov. Vse so skrbno posneli, da jih bodo lahko večkrat poslušali,
Mnogi poslušalci pogrešajo v programu Dareta Hriberška. Temu delo pri TV Siovenija in Mladini vzame preveč časa, da bi iahko ustvarjal tudi pri nas. Zato pa občasno še vedno napiše kakšen komentar za Naš čas v
Žabji perspektivi.
da bo lahko Ida Baš, ki bo kas-neje vodila tudi njihovo šolan-je, ugotovila, kdo ima vse
možnosti, da radijec in naš sodelavec tudi postane.
■ mkp
KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO..
DIVJI KOJOTi
Divji kojoti je ime mlade skupine, ki prihaja iz Ljubljane in okolice in se že lahko pohvali s svojim prvim albumom. Prvenec je pred kratkim izšel pri založbi Corona, njegov naslov pa je preprost: »Divji kojoti 1«.
Skupina je nastala pred tremi leti, šest članov, ki jo sestavlja, pa je združila ljube-zen do rock'n'rolla. Svojo glas-
bo opisujejo kot »slovenski rock'n'roll«, v njej pa naj bi našli elemente klasičnega rock'n'rolla, hard rocka in celo punka. Na debitantskem albu-mu je dvanajst skladb, ki so vse avtorske in vse s slovenski-mi besedili. Njihova prva skladba, s katero so se tudi s pomočjo videospota prebili iz anonimnosti, je skladba z naslovom »Pocestnice«, za njimi pa je tudi že snemanje drugega spota za pesem »Ce to ni pravi rock'n'roll«.
CALIFORNIA
Slovenska glasbena srenja že kar nekaj časa nestrpno pričakuje izid novega albuma skupine California. Pri njihovi založbi Men Art so zelo skriv-. nostni in točnega datuma izida še ne želijo povedati. Temperaturo pa počasi že dvi-gujejo in pravijo, da je do izida plošče res ostalo še zelo malo časa in da ob njenem izidu pripravljajo še posebno presenečenje. Sicer pa se ve le to, da bodo na plošči poleg številnih novih skladb tudi tri znane uspešnice te kranjske skupine: »Moje hrepenenje«, »Ustavil bi čas« in »Ledena ptica«.
JULIO IGLESIAS
Španski pevski zvezdnik, nekdanji obetavni nogometaš in predvsem veliki lomilec ženskih src, je pri svojih 55-letih ponovno postal očka. To
sicer ni najbolj sveža stvar, saj se je srečni dogodek zgodil že
v začetku aprila, je pa v pričakovanju Juliovega nasto-pa v Sloveniji še vedno aktual-na. Mati njegovega drugega sina, ki mu je ime Rodrigo, je nizozemska manekenka Miranda.
Sicer pa je v zvezi Juliovim nastopom v Ljubljani najno-vejše to, da je koncert preložen na 29. maj.
DOGODKI...
Ceprav se poletje in z njim koncertno zatišje vse bolj bližata, je klubska dejavnost še vedno precej živahna. Tako se nam danes v klubu Max v Velenju obeta nastop legen-darne hrvaške pop izvajalke Josipe Lisac. O tej divi rock in pop glasbe, ki je močno zazna-movala glasbeno zgodovino na področju nekdanje Jugoslavije verjetno ni potreb-no veliko govoriti, zato naj velja le povabilo na njen nastop.
Sicer pa bo ves prihajajoči vikend minil v znamenju festi-valskega dogajanja ob tradici-onalni prireditvi »Dnevi mla-dih in kulture«, o kateri si lahko več preberete na tej strani.
ČUKI
Ze v prejšnji številki smo omenili, da je 10. maja izšel nov album ene najbolj
uspešnih domačih pop skupin - Cuki. Z uspešno promocijo v ljubljanski porodnišnici je
ifžj'fffl* 1 .	a< 1
& STpRKtJt
S
tako slovensko glasbeno tržišče bogatejše za deset »novih« skladb, od katerih je prav zares novih le malo. »Sončni žarek«, »Rock and roll za zmeraj« in »Esmeralda« so znane že od prej, prav tako pa postaja vse bolj znana naslovna skladba novega albuma »Štorklje«. Od preostalih šestih skladb, ki jih najdemo na albumu, so tri bile že objavljene na predhodnih ploščah Cukov (»Tvoj metulj«, »Pozdrav s planin« in Watisova »Ša la la«), tako da so zares nove le tri skladbe. To so »Ljubici«, »Barve« in »Ljubi me, ljubi« (Zadnja noč), ki pa je spet predelava stare skladba avtorja Boža A. Koleriča. O kakem velikem avtorskem delu torej v prime-ru zadnjega projekta Cukov ni mogoče govoriti.
■ MiČ
Dnevi mladih in kulture
Tri dni za ustvarjalno
Od danes do sobote bodo v Velenj u ( n a različnih lokacijah) že devetič potekali )NEVI MLADEH IN KUL-TURE". Prireditev namreč poteka žc od leta 1SW(I. ko so takratni ŠŠK-jevd v zameno nekdanjemu prazniku mladih pripravili alternativno različico dogodka. Festival jc postal tradicionalen in dobro znan v širšem slovensketn prostoru, hkrati pa močno obogati kultumi in športni utrip mcsta priložnosti. Poscbnost tcstivala jc tudt v
tem, da so vse prireditve brez-plačne, dogodkov, vrednih prisotnosti, pa je iz leta v leto več!
Predstavljamo vam program letošnjih Dnevov mladih in kulture, v upanju, da bo vreme na naši strani! V pri-meru dežja bo petkov koncert v velenjskem klubu Max, sobotni pa v Rdeči dvorani v Velenju.
ČETRTEK, 20. MAJ:
Velenjski grad, ob 16.00 Vseslovenski literarni mara-ton
Velenjski grad, ob 20.00 Otvoritev festivala "Dnevi mladih in kulture '99"
PETEK, 21. MAJ:
Paka
Dvorana Hoicla Velenje, ob 17.00 Okrogla miza o zaposlova-nju: Problem prve zaposlitve
Orgelska dvorana glasbene šole Frana Koruna-Koželj-skega, ob 19.30 Skupni koncert Andreja Golež (orgle), Tina Žerdin (harfa), Urška Šramel (vio-lončelo)
Koncert bo potekal v soorga-nizaciji SŠK-ja in Glasbene šole Frana Koruna-Koželj-skega
Atrij Velenjskega gradu, ob 20.00
Koncert (Žubjak 3-0, Lolita, Mr. Lucky & Sen-Sha-Shun liand, je bcla cesta)
odbojkarsl
Parkirišče ob 10.00 Skate cont Cankaijev; ob 15,00 Festival uli Plac ([ domom), o Hirnirvro Velenjski g Rock ko Agenti, Gli path, Bam Food Five, mom srcu Band)

Prireditev za zlate značkarje
Osem let prijatelji knjig
Osnovnošolci v Šaleški dolini že skoraj štiri desetletja berejo ne le za svoje veselje, ampak z branjem njihovim letom primernih, zanimivih knjig, sodelujejo tudi v gibanju za Kajuhovo bralno značko. Vsa ta leta nad akcijo bedi Medobčinska zveza prijate-ljev mladine Velenje, ki poskrbi, da bralci prejmejo značke. Ko zapuščajo osnovno šolo, vsem tistim, ki so si značko "pribrali" v vseh osmih letih, pripravijo posebno prireditev, na kateri jim podelijo zlato značko. Letos je bilo dobitnikov kar 294. MZPM je osmošolce iz vseh šol v Šaleški dolini, prejemnike zlate značke, tudi letos povabila v Dom kulture. Za prijeten uvod je
Vseh osem let je Kajuhovo bralno značko osvojilo kar 294 osmošolcev iz Šaleške doline. Zlata priznanja sta njihovim mentorjem in predstavniku učencev podelili predsednica MZPM Majda Lesničar in igralec Gašper Tič.
poskrbel igralec Gašper Tič s predstavo "Joooj, tako sem prišel na svet?!" v režiji Zijaha Sokoloviča, ki so jo povabljenci krasno sprejeli. Pred podelitvijo zlatih značk je Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje med drugim povedala: "Ce vrejamemo, da je čas najboljši preizkus kvalitete, je gibanje za bralno značko ta preiz-kus zelo uspešno opravilo. Ob tem se tiho prikrade vprašanje, kako je mogoče, da tudi v današnji dobi, ko vsi prisegajo na različne bolj moderne medije, knjiga ostaja tako močan magnet, da toliko mladih ure in ure preživi zatopljenih med njene strani. Knjiga ostaja zvesta spremljevalka tudi današnji generaciji mla-dih, nepogrešljivi vir znanja in informacij v času, ko postaja zna-nje vse bolj cenjena kvaliteta, ter prijazna sopotnica na sprehodih
v	drugačen, nikoli do konca odkriti svet zapisane besede..." Zahvalila se je tudi vsem mentorjem in mentoricam, na prircdit-
vi	jih je bilo 15, ki so pomagali oblikovati in ohraniti to prijatelj-stvo s knjigami.
V začetku junija pa bodo svoje bralne značke prejeli tudi predšolski otroci. Od letos dalje to ne bodo več sončki, ampak Ostržki, poleg tega pa jih bodo na MZPM Velenje nagradili še z lutkovno predstavo. Letos si bo Ostržke "pribralo" preko 550 malčkov.
■ bš
Prireditve Kulturnega eentra Ivan Napotnik Velenje
IZJEMNI BALETNI D0G0DEK V UUBUANI
V nedeljo, 13. junija, vas vabimo, da se nam pridružite na naši poti v Ljubijano. V Cankaijevem domu si bomo ogledali predstavo Baleta CuUberg, ki velja za najboljšega na svetu. Ogledali si bomo predstavo Petra Iljiča Čajkovskega: TRN-JULČICA.
Koreografija Mats Ek, scenografija Peder Freiij. Vstopnice so L kategorije, cena 2.700 SIT. Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja. Cena prevoza 2.400 SIT iz Slovenj Gradca in 1.900 SIT iz Velenja. Za imetnike Zlatega abonmaja je cena pre-voza 50 % nižja. Ugodnost ni prenosljiva. Na voljo jc šc nckaj prostih mest, zato nas pokličite na tel. 862 002, prijavc sprejemamo do zasedbe avtobusa.
LESTVICA DOMACE GLASBE
(St.316)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tednlku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 16. maja:
1.ZAJC:	Na dopust	14 glasov
2.CVERLE:	Gremo na pir	8 glasov
3.TORNADO:	Kje je kelner	4 glasovi
4.PRIMORSKI:	Šinjorina balerina 3 glasovi
5.MIHEUČ:	Fartt od fare	1 gias
Predlogi za nedeljo, 22. maja:
1.EKART:	Izlet na Boč
2.GAŠPERJI:	Ta polka šmentana
3.PRIFARSKI:	Abraham
4.VESELE	ŠTAJERKE: Zapiram kamrico
5.VERDERBER:	Na morje
■ Vili Grabner
20. maja 1999
TO IN ONO
XAS VAS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4
Neko delo vam bo oležilo življenje, ko pa ga bosle končno oprav-ili, vam bo lepo kot ie nikoli. V začelku prihodnjega ledna bosle srcčali ćloveka, ki se vam bo zdel neustavljivo privlačen. Nič ne boste ukrenili, sanjarili pa veliko. Precej živčni boste, za kar pravzaprav nimate pravega vzroko, saj vam bo ilo vse, česar se boste lotili, kot po maslu. Vendar vam ne bo dal miru nek star dolg. Ko ga boste vmili, si boste lahko privoščili razkošje, ki si ga že nekaj časa želite.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Ne bodite vendar tako nestrpni in ne priganjajte partnerja k nečemu, za kar se še ni povsem trdno odločil. Stvar namreč potre-buje precej časa, da dozori do take mere, da bo izvedljiva. Presenečenje, ki vam ga pripravljajo sodelavci, vas bo navdušilo. Morali pa boste pohitefi, saj se priložnosf ne bo ponovila. Malce vas bo že metala pomlad, saj boste zamišljeni in zasanjani, vzrok za to pa bo neko novo poznanstvo.
OD 21.5. DO 21.6.
Izognili se bosfe eni skušnjavi in takoj nalefeli na drugo, ki bo še večja od prejšnje. Izid bo seveda odvisen od moči vaše volje in vaše odločifve, to pa boste dosegli šele po daljšem in ne prav lahkem premisleku. Poslušajfe tistega, ki vam poskuša pomagati z nasvetom. Nekomu iz bližnje okolice ste vse bolj všeč, kar vam očitno kaže. lo pa še ne pomeni, da bo v vašem Ijubezenskem življenju prišlo do kakšnih sprememb.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
V	Ijubezni boste doživljali napete, pa fudi lepe trenutke. Zapomnite si, da ne morete z glavo skozi zid, in da ni nikogar, ki se bo lahko odločil namesto vas. Nekomu boste nekaj hitro obljubili, potem pa se boste znašli pred nerešljivo nalogo - kako mu povedati, da obljube ne zmorete uresničiti. Kljub manjšim zapletom se bo stvar lepo in srečno iztekla, stala pa vas bo nekaj živcev. Lepo bi bilo, če bi si lahko privoščili kratko potovanje in
za nekaj dni zapustili dom. Poskusite.
LEV OD23.7. DO 23.8
Ne bodite trmasti, saj so vas izkušnje naučile, da je prilagodljivost najzanesljivejša pot do uspeha. Ceprav bo težko, bosfe morali obračunati z nekaterimi svojimi trdnimi načeli, saj se sicer situacija ne bo umirila. Zapomnite si, da z glavo skozi zid ne bo šlo. Neka zveza se bo okrepila in še poglobila, vi pa boste zato pričeli kovati drugačne načrte za prihodnost. Cilje je sicer pravi, način pa ne, zato se pripravite na nekatere spremembe. Nekdo vas bo občudoval in razvajal.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Umirili se boste in končno povlekli potezo, s katero si boste pri-dobili zanesljivega zaveznika. Nove možnosti so vredne razmis-leka, nemara boste končno lahko prišli do denarja in položaja, ki vas že dolgo mika. Seveda ne bo šlo hifro, zato ne bodite že takoj nestrpni, zato svoje adute kažite postopno. Najpomembnejše hranite za čas, ki prihaja, saj bo njihov pravi čas za uresničifev šele prišel.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Za svoje delo bosfe prejeli šfevilna priznanja, vsa pa bodo nepomembna v primerjavi z izjavo, ki vam jo bo nekdo izrekel na šfiri oči. Potem bosfe o tem še malo sanjarili in se umirili. V naslednjih dneh boste čufili rahlo utrujenosf. Ker bosfe vedeli za vzrok tega počutja, boste kmalu našli nočin, kako priti na zeleno vejo. In se začeli zavedati, da je lahko pretirana radovednost včasih tudi nevarna.
ŠKORPUON OD 24.10 DO 22.11.
Srečo boste iskali marsikje, našli pa jo boste točno tam, kjer naj-manj pričakujete. Cas bo v prihodnjih dneh za vas velika drago-cenost, saj vam ga bo krepko primanjkovalo. Boste pa zato imeli nekoliko več denarja. Ne zapravljajte brezglavo in nepremišljeno, saj vas v kratkem čakajo nepredvideni izdatki. Nekdo se bo bahal z dosežki, h katerim ste precej pripomogli tudi vi. Ukrepajte, pre-den bo prepozno.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
V	naslednjih dneh se bo zgodilo marsikaj nepričakovanega, vaše življenje pa bo posfalo podobno napetemu Ijubezenskemu romanu. Kar nekaj dni boste zaman čakali neko sporočilo, zato boste čez nekaj dni sami posegli v dogajanje in pokazalo se bo, da sfe zadeli bistvo. Ko bo nekdo postal nesfrpen, boste naravnost uživoli. Vseh priložnosti, ki vam jih bo kazalo življenje, bo nemogoče izkoristiti - poskrbite, da boste vsaj tiste, ki vam bodo
denarja.
OD 23.12. DO 20.1.
Ce ste zadnje čase pogrešali občutek varnosti, se vam sedaj ne bo treba več pritoževati. Sreča bo z vami in življenje si boste uredili tako, kot si že dolgo želite. Nekatere sfvari potrebujejo čas, zato ne kaže hiteti. Partnerjeve pripombe niso brez teže, zafo si jih vzemite vsaj malo k srcu. Pri tem pa ostanite zvesti sami sebi in ne dopustite, da bi storili kaj takega, kar bi že kmalu obžalovali, ker preprosto ne bi bilo v vaši naravi.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Še malo, pa se vam bo izpolnila velika želja in srečni boste, kot že dolgo ne. Nikar ne poudarjajte svojih odlik in ne razmišljajte o posledicah nekega nepremišljenega dejanja, saj boste že kmalu spoznali, da bodo posledice nosili drugi. Ob koncu fega tedna boste med prijatelji preživeli res zanimiv večer, v katerem boste izvedeli marsikaj novega o partnerju in sebi. Ob tem se boste neizmerno zabavali.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Ce boste tokrat pričeli na pravem koncu, vam je uspeh zagotovl-jen, če pa boste predolgo odlašali, se lahko zgodi, da boste nazadnje ostali praznih rok. Partner vas bo občudoval, razvajal in Ijubil kot že dolgo ne. Kar malce čudno se boste ob tem počutili, vseeno pa neizmerno uživali. Pri uradnih stvoreh bodite zelo pre-vidni, saj vse kaže, da boste tu imeli še nekaj težav. Tudi zdrav-je bo bolj šibko - veliko vitaminov in počitka boste potrebovali.
DVOJČKA
končno prinesle več
KOZOROG
Medobčinska iokaina akcijska skupina LAS
Na natečaj kar 300 del
Šoštanj, 12. maja - V avli občine Šoštanj so po prijetnem kulturnem uvodu, ki so ga pripravili malošolarji Vrtca Šoštanj in pevki osnovne šole Biba Roecka, odprli razstavo izbranih likovnih del, prispelih na natečaj Medobčinske lokalne akcijske skupine Las na temo S športom proti različnim oblikam zasvojenosti in avtorskega natečaja za izvir-na gesla, grafite, slogane na temo "nevarnost droge - poišči si boljšo rešitev." Na natečaj je prispelo 300 najrazličnejših dcl, kar je - po besedah predsednika Lasa dr. Jovana Stuparja - nadvse spod-budno. Kot je še poudaril na priložnostni otvoritvi, želi Las tudi s takšnimi aktivnostmi spodbuditi otroke k zdravemu načinu življenja in razmišljan-ja. Približno 7500 mladih je danes v Sloveniji zasvojenih s heroinom, travo kadi kar 6 odstotkov te populacije, zato je
Logarska dolina
Umirjanje
Zimska sezona je že zdavnaj mimo, pomlad se tudi v Logarski dolini razveta in vabi, torej je poletje pred durmi. In z njim sezona, od katere si precej obetajo in se nanjo pripravljajo s polno paro. Malo jih skrbijo razmere doma in po svetu, saj zaradi tega pričakujejo manjši obisk tujih gostov, malo pa gradnja ceste od Ljubnega do Luč, ki bo marsikoga odvrnila od obiska.
Z zimo so zadovoljni zlasti zaradi obiska, ki je bii daleč največji doslej, manj pa zaradi izkupička. Za razliko od drugih zimskih središč Logarska dolina pač nima večjih žičniških siste-mov, ki zaračunavajo storitve, to pa za odlične proge za tek na smučeh, sankanje in užitke na naravnem drsališče ne velja. Kakorkoli že, veseli spoznanje, da Logarska tudi v zimskem času postaja vse bolj zanimiva in privlačna.
Pred poletjem je dolina še lepše urejena kot prej, ponudba je že uveljavljena in bo letos še bolj pestra. Za posameznike in skupine so letos pripravili različne nove programe, ki morajo zadovoljiti še tako raznolike okuse in želje. Domačini bi posebej radi bolj uveljavili naravoslovno pot po dolini, ki je še premalo poznana glede na to, kar ponuja ljubitel-jem naravne in kulturne dediščine.
Marsikaj novega bo letos v dolini, še več novosti načrtujejo. Poleg vseh zmogljivosti, od hotela do turističnih kmetij in kampa, je od letos dalje odprt nov penzion Na razpotju, pose-bej pa je pomembno, da bodo začeli obnavljati planšarijo v Logarskem kotu, na enem najlepših med v vsej dolini, doslej pa je bila bolj znana kot počitniški dom Elektrokovine. Bistveno bo namreč dopolnila naravoslovno pot in bo najbolj priljubljena točka vseh, ki znajo vrednotiti povezavo turizma s tradicionalnim kmetijstvom.
Seveda izvajalci nadaljujejo gradnjo ceste iz doline proti mejnemu prehodu Pavličevo sedlo, še bolj pomemben za dolino pa je načrt, ki ga pripravljajo že nekaj let in ga
opozarjanje in seznanjanje javnosti o nevarnostih najra-zličnejših oblik zasvojenosti še kako dobrodošla. Gostitelj, župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih pa je poudaril, da občina podpira delovanje Lasa po svojih močeh. "Sadov dela ne smemo pričakovati v enem, dveh letih, ampak se bo morda še čez kakšno leto dlje izkazalo, da je tudi ta akcija pomagala komu rešiti mlado življenje. Cilj bo s tem dosežen."
Razstava je danes že v avli kul-turnega doma v Šmartnem ob Paki, od 24. maja pa bodo izbrana dela na ogled še v avli mestne občine Vclenje. Tega dne bodo podelili tudi nagrade avtorjem in šolam za najbolj izvirne izdelke. Prejeli jih bodo: 4-letna Helena Gril, Vrtec Velenje, 7-letna Janja Primožič, Vrtec Šoštanj,
bodo v naslednjih postopno uresničili. To je "umiritev motornega prometa v kra-jinskem parku Logarska dolina," kot ga uradno imenuje-jo. Prvi del bodo začeli izvajati še letos, ko bodo z izgradnjo velikega parkirišča in novega križišča ob vstopu v dolino, zagotovili predpogoj za nadalje-vanje tega projekta. Parkirišče
učenka 5.a razreda OŠ Šalek Velenje Arnela Karabegovič, Matej Glasečnik, Mojca
Kovač, Tjaša Podvratnik, Domen Kolšek, vsi učenci 6. razreda OŠ bratov Letonja
bo seveda več kot dobrodošlo predvsem v zimskem času.
Morda le še nekaj številk. Ko so leta 1992 začeli pobirati prispevek za ureditev in ohran-itev krajinskega parka, so našteli 38.000 obiskovalcev, leto kasneje 51.000, največ doslej leta 1997 s 83.000, lani pa je bilo obiskovalcev preko 75.000. Pri tem je treba poudariti, da to še
Šmartno ob Paki, učenka OŠ Biba Roecka Šoštanj Katja Švarc ter Branislav Petkovič,
učenec 8. razreda OŠ Livada Velenje.
Utp
zdaleč ni prava številka, saj prispevek pobirajo in s tem "štejejo" obiskovalce le v letni sezoni med 8.00 in 18.00, veliko je lastnikov sezonskih kart, ne zabeležijo domačinov in vseh vozil, ki so namenjena v Matkov kot, ali v dolino prihajajo iz njega. Torej je številka bistveno večja.
UjP
gorenje
Gorenje, cf.cf.
3503 Velenje, p.p. 107
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000
GORENJE, d.d.
Študijska smer UNIVERZA MARIBOR UNIVERZA UUBUANA
-	(UN) dipl.inž.strojništva
-	(UN) dipl.inž.elektrotehnike
-	(UN) dipl.inž.računalništva
-	(UN) dipl.inž.kemije
-	(UN) dipl. ekonomist
-	(VS) poslovna logistika
stopnja
VII. VII. VII. VII. VII. VII.
število štipendij
3 3 1 1 2 1
GORENJE IPC, d.o.o.
Študijska smer	stopnja
UNIVERZA MARIBOR UNIVERZA UUBUANA - (UN) dipl.inž.elektrotehnike	VII.
število štipendij
1
PRIJAVE
Kandidati naj vloge pošljejo na naslov:
Gorenje d.d., Izobraževanje, Partizanska 12,
3503 Velenje, najkasneje do 15. junija 1999.
K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS 1,51
je treba priložiti:
-	kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in izvenšolski aktivnosti
-	potrdilo o vpisu v šolo oz. o vpisu na fakulteto (naknadno)
-	fotokopijo zadnjega spričevala
-	potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitih in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
-	potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši upokojenci priložijo odrezek
nakazila pokojnine. Pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. POSEBNI POGOJI Prednost bodo imeli prosilci, ki imajo odličen ali prav dober uspeh, aktivno sodelujejo v različnih šolskih in izvenšolskih dejavnostih in so dosegli vidnejše rezultate na raznih tekmovanjih znanja oz. se vključujejo v raziskovalno delo.
IZBIRA KANDIDATOV
Prednost pri podelitvi štipendije bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev v podjetjih Gorenje d.d.
OBVESTILO O IZBIRI KANDIDATOV
Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1999.
Gorenje d.d. Izobraževanje
prometa v krajinskem parku
Otvoritveni kulturni program so pripravili malošolarji Vrtca
Šoštanj
12 nas i:as
20. maja 1999

- "Gospod predsednik, naša občina je zelo ve-lika, lepa in tako viso-ka," je Janezu Podob-niku razlagal župan občine Solčava Vojko Klemenšek. Predsedni-ku so se roke povesile, ko mu je župan pove-dal, kako nizek je ob-činski proračun, na-čelnik generalštaba SV Iztok Podbregar pa se je ob tem povsem ne-pristransko ozrl proti severni meji.
Dva stebra borčevske or-ganizacije, Jože Povše, predsednik in Fadil Kru-pič, sekretar, sta tista dva, ki vsako reč, za ka-tero se domenijo, izpelje-ta do potankosti. Dobro vesta, koliko tekanja, do-govarjanja in usklajeva-nja je potrebnega, da za-deva uspe. A, če sta zdra-ven, bo stvar gotovo gladko tekla.
Novinarka TV Slovenija Duška Lah in snemalec Ivan Uršnik, ki sta viso-ko nad Logarsko dolino, tik ob avtrijski meji pri-pravljala prispevek, si nista mislila, da je tam zgoraj lahko tako hladno. Ker visokogorci vedo, kaj v takih primerih najbolj tekne, so poskrbeli za krepčilen prigrizek, a to-plo ni bilo nič bolj.
Žal so med nami tudi takšni, ki jim je uničevanje skupnega premože-nja, užitek. A to ne more biti opravičilo, luči na Trgu mladosti bo tre-ba zamenjati!
EUROPEAN COMPETITION FOR TOWNS AND VILLAGES IN BLOOM
EVROPSKO TEKMOVANJE V UREJENOST1 MEST IN VASt
ČHtente F!©ro!c1
VELENJE rQ
SLOVENIJA
V tejle rubriki smo sicer obljubili, da bomo grajali in hvalili, a tokrat nismo našli nič takšnega kar bi bilo vredno posebej pohvaliti, nabralo pa se je veliko tistega, kar je treba pograjati. Dragi bralci, veseli bomo, če bomo dobili tudi od vas kakšno sugestijo, da tako s skupnimi moč-mi pripomoremo, da bo naše mesto lepše in bolj urejeno.
--fltajo.
Zapornica pri parkirišču Afininga ni dolgo služila namenu. Takšna
jaf

REZANJE SOSTANJA

Pred nekaj dnevl sem po telefonu povprašal Tele-komovega uslužbenca v Celju, kaj mi v resnici nudi ISDN telefonski prik]juček. Zakaj ne bi tega storil po telefonu? Zdaj imamo v Šoštanju vendar urejeno te-lefonjjo in je komunikacjja po žicali čisto normalna. Kaj po žicah. Zdaj komuniciramo z belim svetom po svetlobnih. vlaknih! Še naš župan se je v nedavnem televizijskem intervjuju pohvalil, da je po njegovem prevzemu krmila nemudoma uredil, da je Šoštanj spodobno povezan s svetom. Do leta 1994 je bllo ta-ko, da ni bilo nikakor in do telefona se je prišlo le ta-ko, da je prosilec poleg denarja imel še priporočilo vidnejših predstavnikov lokalnih oblasti bodisi iz Šoštanja bodisi iz Topolšioe. Že res, da je župan v sa-mohvali pozabil povedati, kako šoštanjska občina ni prispevala nič, saj je pogodbo podpisal predsednik zadnjega Izvršnega sveta Skupščlne občine Velenje. No, laliko da je razlog za samohvalo goljuflja, s kate-ro je bilo opetnajstenih vee kot tri stotinje Šoštanj-čanov. Ti so morali poleg zakonito postavljene cene po pogodbi z županom nakazali še tristo nemških mark direktno na Telekom. Morebiti bo župan tudi temu rekel nesramno podtikanje, a jaz še vedno hra-nim pisemce generalnega direktorja Telekoma, ki je o tisti investiciji zapisal: »Na območju Občine Šo-štanj tudi po izgradnji ncrve telefonske centrale ni možno vključervati telefonskih prik]jučkov zaradi po-manjkanja kapacitet v krajevnem telefonskem omrežju. V ta namen je bila sklenjena posebna po-godba med Telekomom Slovenjje in Občino Šoštanj, ki bo omogočila dograditev telefonskega omrežja in vključevanje telefonskih naročnikov na celotnem območju, ki ga centrala pokriva.«
O.K. Recimo da je bilo tistih (vaših) tristo mark dobro naloženih. Šle naj bi za razširitev omrežja, po katerem ste dobili telefonski signal. Naj bo, ste rekli,
na denar se pozabi, telefoni pa še kar delajo! Toda čas gre naprej in jaz bi rad, da bi moj telefon še bolj delal. Tako kot mi obljublja tisti bizgec iz TV rekla-me, ki pravi, »da ga njegov prijatelj že ima« in potem za debelo lupo izračuna, da je ISDN boljši in cenejši od navadnega telefonskega prik]jučka.
Mene že ne bo povozil čas, kaj pa vas? Tako me nenehno sprašuje tudi od sile pametna poslovna ženska (ki se na te reči ne spozna). Da ne bi bil tu-di jaz povožen od časa, sem torej klical na Telekom Gelje rn se pozanimal za ISDN. No problem! Uslužbe-nec je zdrdral, da bom lahko preko ISDN res doživel pravi informacijski orgazem! ISDN bo nadomestil tri Običajne telefonske prikJjučke. Z njim bo moj dostop do Interneta bistveno hitrejši. Krasno. Počutil sem se kot oni tolstoglavi plešec iz reklame ter sproti s svinčnikom sešteval, koliko me bo to vse skupaj sta-lo. Naračunal sem okoli 180 tisočakov, ko je padlo z one strani žice ključno vprašanje. Mož me je vprašal od kje kličem? Iz Šoštanja, sem bleknil in hitro ugo-tovil, da sem zaman porabil kopico impulzov za in-formacijo o ISDN, kajti v Šoštanju vam Telekom ISDN ne more (več) nuditi.
Tako je to v Šoštanju. Kljub temu, da občina še zdaj pla&uje obresti kredita za širitev telefonije iz le-ta 1994 in da so tristo občanov zaradi širitve omrež-ja leta 1996 ogoljufali za 300 DEM in kljub temu, da imam črno na belem napisano in podpisano s od ge-neralnega direktorja Telekoma, da bo do konca leta 1996 »vključen še del telefonske centrale, ki bo na tem območju omogočal vključevanje najsodobnejših ISDN priključkov«; kljub vsem tem obljubam in vložkom ter vo]ji, da plačam še sto dvajset tisočakov, v Šoštanju ISDN prikijučka ne morem dobiti.
Mene bo tako povozil čas! Ali pa mi bo naš vrli žu-pan zdaj, ko se v Ljubljani že pogovarjajo, kako bo Telekom držav]janom vrnil ogromna sredstva, vlože-na v to komunikacijsko infrastrukturo, poslal po-godbo, s katero se bom obvezal poleg sto dvajsetih ti-sočakov za ISDN poslati še tristo mark za poseben modul na bogve čigav žiro račun?
Perorez
FRKANJE s B
i n
ffi
Fajhtni rudarjf
Velenjski rudarji so se vrnili iz Murske Sobote močno fajtni, kar mokri. Močno jih je oplazil val Mure.
Delavci v muzeje
Delavci se bodo še lahko vračali tudi v tovarne, ki jih je vzel hudic. Saj jih vse veČ urejajo v muzeje.
Smreka rdi
Pravijo sicer, da je (tudi) na ob-močju Zgornje Savinjske doline vse manj kvarnega vpliva dimnih plinov. Gozdovi so si menda že kar dobro opomogli, čeprav za vsa drevesa ne velja enako. Smreka iz Gornjega Grada je še kar močno napadena.
V korak s časom
Bolj ko se bližamo Evropi, bolj znova nekateri razmišljajo o evropskem delovnem času. Ne vem, če bo veljal tudi za tiste, ki (optimistično) čakajo na poziv z zavodov za zaposlovanje,
Korita v rožcah
Še vedno se nekateri pritožujejo, da v vseh betonskih koritih v na-šem mestu ni rož. Če jih ni v njih, so pa na njih. Pogosto so namreč
ta korita počivališca ljudi, ki so premočno v rožcah.
Spiača se
Ene negotovosti je konec: tudi letos bodo v Rečici ocenjevali zgornjesavinjske želodce. Tako je tudi prav, saj se s tem ocenjeva-njem kaže tudi zgornjesavinjska posebnost. 1o akcijo so namreč podprli prav vsi župani.
Zdaj bo pa stekio
Golte so končno šle v stečaj. Bo-mo videli, če se bodo zdaj res ure-sničile napovedi tistih, ki so zago-tavljali, da bo zdaj urejanje tega centra lepo steklo.
Preiskovanje
Pri nas imamo vse več preisko-valnih komisij. Nerodno je le, da člani nekaterih še sploh ne vedo, kaj sploh raziskujejo.
Očitek
Naslednjo sejo občinskega sveta mestne občine Velenje je župan sklical za naslednji torek. S" tem spet lahko računa na očitke neka-terih. 25.maj je bil namreč "v ti-stih časih" Dan mladosti.
Kako boli
Nizki udarci tudi visoke zadanejo!
20. maja 199
m
EPORTAŽA, OBJA

S CAK 13
na kratko
Zgodovinarke z OŠ Gorica zlate
LJUBLJANA - Na letošnjem državnem tekmovanju iz znanja zgodovine so nastopili najboljši z regijskega tovrstnega tekmovan-ja. Med njimi so bili učenci OŠ Gorica in Livada.
Ob koncu tekmovanja so se najbolj veselile tri učenke OŠ Gorica: Alenka Korun, Amela Zrt in Marija Mihelak, saj so osvojile zlato priznanje.
■ tp
David Danev -
■■ ■■v■
najboljsi matematik
LJUBLJANA - Konec tedna je v Ljubljani potekalo državno tekmovanje dijakov slovenskih srednjih šol. Med tekmovalci 1. letnikov se je zelo dobro odrezal David Danev, dijak Splošne in strokovne gimnazi-je Šolskega centra Velenje. Zbral je vse možne točke.
■ 'to
Znova nagrada Špricu
CELJE - Na nedavnem sejmu Vse za otro-ka so med drugim podelili tudi priznanja in nagrade šolskim glasilom.
Med glasili slovenskih srednjih šol je bil znova najboljši Špric - glasilo dijakov Šolskega centra Velenje.
srednješolci in osnovnošolci iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki izdelali 47 raziskovalnih nalog. Pod 23 nalog se je podpisalo 55 avtoijev iz osnovnih šol, pod izdelanih 24 nalog pa 44 srednješolcev, predvsem Šolskega centra Velenje. Pri delu jih je vodilo 48 mentorjev in somentorjev. Sedaj njihove naloge pregledujejo in ocen-jujejo recenzenti.
Mladi avtorji pa bodo svoje naloge širši javnosti predstavili v teh dneh. Danes (v četrtek) in jutri osnovnošolci, v torek, 25. in v sredo, 26. maja pa srednješolci. Vse pred-stavitve bodo potekale v prostorih Šolskega centra Velenje, vedno z začetkom ob 17. uri.
Utp
Teiefon
za starejše
VELENJE - Na velenjskem Centru za so-cialno delo bodo letošnje mednarodno leto starejših zaznamovali z nekaterimi dodatni-mi aktivnostmi za starostnike. Tako je sled-njim že od 1. maja dalje, vsako sredo, od 14. do 16. ure na voljo telefonska številka 063 853 031. Na njej se bo oglašala socialna de-lavka Slavka Mijoč, ki se bo s sogovorniki na drugi strani telefonske žice .pogovarjala o različnih težavah, ki jih pestijo, ali jim nudi-la ustrezno informacijo s področja socialne-ga varstva starejših.
Med drugim pa na centru načrtujejo še srečanje vseh uporabnikov pomoči na domu (v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki to trenutno prejema 76 občanov), prav tako pa bodo delavke obiskale vse oskrbo-vance v domovih za varstvo starejših izven Velenja.
■ tp
Mladih raziskovaici
VELENJE - V letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Saleške doline, so
■ <p Vecer s Koledo
V petek, 21.maja, bo na odru kulturnega doma v Velenju nastopila Šaleška folklorna skupina Koleda. Prireditev so poimenovali Večer s koledo, začeli pa ga bodo ob 20. uri.
Stoletnik Alojz Poličnik iz Logarske doline
"Rad bi ie doiakal, da se bo pisalo leto 20001
Na Šumetovi domačiji, na 1224 metrih nadmorske višine nad Logarsko dolino, je bilo ko-nec prejšnjega tedna in zlasti v ponedeljek zelo živahno. V sobo-to in nedeljo so domači in do-mačini po svoje voščili Alojzu Poličniku, enemu izmed štirih še živečih Maistrovih borcev v Sloveniji, ki je v ponedeljek, 17. maja, slavil 100. rojstni dan.
Prav tega dne so slavljencu na domu čestitali predsednik držav-nega zbora Janez Podobnik, na-čelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar in major SV Tomaž Zirovnik, državnozbor-
Darilo Janezu Podobniku v zahvalo in za spomin
ski poslanci Jakob Presečnik, dr. Franc Zagožen in Mirko Zamernik ter župan občine Solčava Vojko Klemenšek.
Klenega moža so prekalile grozote prve sve-tibvne vojne, kasneje boji za severno mejo pod vodstvom legendarnega generala Maistra, utrdi-la sta ga trdo delo in življenje na visokogorski kmetiji, leta sta mu podaljšala skromnost in po-štenost, drugačnega napotka za dolgo življenje mlajšim ni znal razložiti.
Janez Podobnik mu je voščil z občudovanjem in spoštovanjem in mu izročil darilo, Iztok Pod-bregar se ni mogel odreči želji, da bi čestital svo-jemu najstarejšemu vojaku in mu je ob lepih be-sedah izročil tudi lepo plaketo Slovenske vojske, Franc Zagožen mu je podaril debelo toplo pre-vleko za noge: "naredila jo je moja žena, da vas ne bo zeblo v noge," bilo je še več daril in čestitk, vsi pa so veselo nazdravili. Nazdravili so tudi Alojzovemu bratu Matevžu, ki sicer živi spodaj v Solčavi, ki bo v kratkem slavil 98.rojstni dan, ki je obljubil tudi svojo stoletnico, in ki se je tega dne še zapeljal s kolesom. Prav zato mu je Iztok Pod-bregar z veseljem izročil steklenico rujnega z be-sedami "za najstarejšega slovenskega kolesaija."
"Sto let sem dočakal, zdaj bi rad videl še, kako se bo pisalo leto 2000," je gostom razložil svoje želje Alojz Poličnik. Res, v tem primeru bo mož treh stoletij, kar je dano le redkim.
Alojzov vnuk Darko je Janezu Podobniku v zahvalo za obisk in v spomin nanj izročil lep ki-
Lepa plaketa Slovenske vojske najstarejše-
mu vojaku
pec Marije Snežne, ki ga je iz čudovitega in da-leč naokrog cenjenega kamna, katerega nahaja-lišče je prav na Šumetovi domačiji, izdelal sam. Darko namreč iz tega kamna izdeluje čudovite predmete in s to dopolnilno dejavnostjo poma-ga k lepšemu vsakdanjiku sebi in svojim, s čimer je predsedniku državnega zbora zagotovil, da bo nadaljeval izročilo Šumetovih. Janez Podobnik je lepo darilo hvaležno sprejel in ob tem dejal: "Zelo lep je kipec, zame pa so vsaj tako lepo da-rilo besede, da boš ostal na visokogorski kmeti-ji. Tako lepo je pri vas, kar iz kuhinje ali zapeč-ka navdušuje razgled na čudovit venec Savinj-skih Alp." Darko je pogumno "izkoristil prilož-nost" in dejal: "Ja, res je lepo, pa delo je težko in veliko ga je, za denar in boljše življenje je pa bolj trda."Toliko predsedniku v vednost.
Šumetovi so goste pogostili z domačimi dobro-tami, pogovor o delu in vsakodnevnih težavah in radostih pa tudi ni bil odveč. Prav tako ne pogo-vor s krajani Solčave, ki so se kasneje zbrali v dvorani solčavskega zadružnega doma in se s predsednikom državnega zbora, poslancema Ja-kobom Presečnikom in Francem Zagožnom ter županom Vojkom Klemenškom o marsičem od-krito pogovorili.
jp, slike vos
presegct 10,000 SIT.
Skupna slika s stoletnikom: levo ob njem sin Franc, desno vnuk Darko, 98 - letni brat
Matevž pa je desno ob Janezu Podobniku
14 W VAS
IV SPORED
20. maja 1999
SREDA, 26. maja
CETRTEK, 20. maja
SLOVENIJA 1	
09.30	Male sive celice, kviz
10.20	Oddaja za otroke
11.05	Boj za obstanek
11.55	Druženje in praznovanje,
12.25	Okolje in mi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Vremenska panorama
13.40	Intervju
14.30	Zoom
16.00	Osmi dan
16.30	Slovenski utrinki
17.00	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
17.35	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Resnična resničnost
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Tednik
21.00	TV poper
21.40	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Pisave
23.20	Nove sile - predstavitev
	novih kratkih filmov
SLOVENIJA 2
10.30
11.15
12.05 15.30 15.55
17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.10
21.35 22.00
23.40
Dr. Schwartz in dr. Martinova, 7/8 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji, 5/6 Svet poroča Ferdi, 12/13 Hudičev otok, islandko nemški film Po Sloveniji Dr. Finley, 1/8 Kolo sreče, tv igrica Videoring s Tanjo Nekoč bili smo v maju Ekstremne avanture: Everest turbo Filmski triki: levi in pajki Poseben pogled: Roza kino, amer. dokum. film Kurbe, ital. film (čb)
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.30	Ljubezenske vezi, nad.
10.20	Preciosa, nan.
11.10	Prevare, nan.
12.00	Umor je napisala, nan.
13.00	Dobri slabi fantje, nan.
14.30	Nevarne dirke, nan.
15.30	NašČarti, nan.
16.30	Ljubezenske vezi, nad.
17.20	Preciosa, nad.
18.15	Prevare, nan.
19.15	24 ur
20.00'	Beverly Hills 90210, nan.
21.00	Brez zapor z Jonasom
22.00	Damon, nan.
22.30	Dharma in Greg, nan.
23.00	Dobri slabi fantje, nan.
00.00	Milenium, nan.
01.00 24 ur, ponovitev
tall
27
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 VIDEO TOP, ponovitev
glasbene oddaje 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 VEČERNI KLEPET: SLAVICA AVBERŠEK, patronažna
	sestra		11.20
10.40	TVIZLOŽBA		
12.00	VIDEOSTRANI		
18.55	NAJ SPOT DNEVA		11.40
19.00	REGIONALNE NOVICE		12.00
19.05	OTROŠKI PROGRAM		17.55
19.25	TVIZLOŽBA		18.00
19.30	OBVESTILA		
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU		19.00
20.00	GREMOVKINO, oddaja za		19.05
	Ijubitelje filma		
20.30	KAKO BITI ZDRAVIN		
	ZMAGOVATI; S.E.M. - 70.		19.25
3111	oddaja		19.30
21.00	REGIONALNE NOVICE		19.55
21.05	ZGODOVINA AVTOMOBI-		20.00
	LIZMA, 12. del		21.30
21.30	NAJ SPOT DNEVA		21.35
21.35	TVIZLOŽBA		22.35
21.40	VIDEOSTRANI		22.40
PETEK, 21. maja	
SLOVENIJA 1	
09.30	Ročne ustvarjalnosti
09.45	Enajsta šola, oddaja za
	radovedneže
10.20	Oddaja za otroke
11.15	Starost neznana, 3/3
12.05	Resnična resničnost
13.00	Poročila, vreme, šport
14.40	Alpski večer, 2. del
15.30	Slovenski komorni zbor, 2.
	del
16.00	Pisave
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
17.30	Desetnica, plesna
	predstava
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Kontaktna oddaja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Seinfeld, 17/24
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Polnočni klub
00.10	Festival Brežice Accademie
	Daniel Israel
SLOVENIJA 2	
10.05	Videoring s Tanjo
10.30	Dr. Finley, 1/8
11.20	Trdnjava, tv drama
14.35	Beyond rangoon, amer.
	film
16.10	Alica, evropski kulturni
	magazin
16.40	Človeško telo, 6/8
17.30	Po Sloveniji
18.05	Otok Jersey, 8/12
18.30	Simpsonovi, 13/50
19.00	Kolo sreče, tv igrica
20.00	Danes in nikoli več?, 6/20
21.00	Film tedna: moj najljubši
	letni čas, franc. film
23,05	Umori, 20/22
23.55	Izročitev, 6/6
00.45	Omerta, zakon molka, 10
-r\A |	
21.45 00.00 01.30
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Umor, je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Brez zapor z Jonasom Naš Čarli, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. 24 ur
Film2: Vaški milijonarji, amer. film
Izgubljena cesta, amer. film Igrice, erotični film 24 ur, ponovitev
kanall
27
09.00
10.15
10.45 10.50
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja GREMO V KINO, oddaja za Ijubitelje filma VABIMO K OGLEDU KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI: S.E.M. - 70. oddaja
ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 12. del dokumen-tarne oddaje TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE LOKALNI UTRIP DRAVSKE DOLINE, informativna oddaja lokalnih skupnosti TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU V ŠKRIPCIH, ameriški film REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
SOBOTA, 22. maja
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Trojčice, 8/13
08.55	Otroška oddaja
09.35	Don Kihot, 33/39
10.10	Kino Kekec
11.30	Seinfeld, 17/24
12.00	Tednik
12.50	Dobrodošli doma
13.00	Poročila, vreme, šport
13.35	Homo turisticus
13,45	Medvalovi
14.15	Petka
15.30	Pobič in jaz, amer. film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Navrtu
18.35	Ozare
18.40	Svetčudes, 4/13
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.15	Resje!
21.50	Druženje in praznovanje, 5
22.30	Poročila, vreme, šport
22.55	Življenje z Rogerjem, 8/20
23.20	Mccallum, 2/6
00.20	Zamenjava, amer. film
SLOVENIJA 2
09.50	Zlata šestdeseta
10.40	Jasno in glasno
11.35	Davovsvet, 10. del
12.05	Pearl, 10/22
15.15	Kolesarska dirka po italiji,
prenos
15.55	Nogomet: finale
angleškega pokala, prenos
17.55	Rokomet KF za Ep M
Slovenija: Estonija, prenos
19.30	Videoring z Natalijo
20.00	Noro zaljubljena, 4/25
20.30	Ožja družina, amer. film
22.10	Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi
22.40	Sobotna noč: Chris Jones,
koncert
00.40	Srhljivo, 4/12
-iBgi
07.00	Jetsonovi, risana serija
07.30	Pasji mornarji, risana serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Iz knjige vrlin, risana serija
09.00	Bojevniki prihodnosti,
risana serija
09.30	Batman, risana serija
10.00	Šport za otroke, nan. .
10.30	Računalničarji, nan.
11.00	Morska deklica, nan.
11.30	Parker Lewis, nan.
12,00	Mlada čarovnica, nan.
12.30	1,2,3-kdodobi?
13.30	Prijatelj Felix, nan.
14.30	Dogodivščine družine
Robinson, nan.
15.30	Nove dogodivščine Robina
;	Hooda, nan.
16,20	Sinbadove pustolovščine,
,	nari.
17.15	Pop'n rol, glasbena oddaja
18.20	Izganjalka vampirjev, nad.
19.15	24 ur
20.00	Filmski hiti: Očka v krilu,
amer. film
22.15	Teksaški mož postave, nan.
23.00	Krvavi denar, amer. film
00.30	Playboy special
01.30 24 ur, ponovitev
<all
27
09.00	NAJ SPOT DNEVA	11.20
09.05	OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov.	11.40
10.05	VABIMO K OGLEDU	
10.10	LOKALNIUTRIP DRAVSKE	12.40
	DOLINE, informativna	13.00
	oddaja lokalnih skupnosti	13.05
10.30	V ŠKRIPCIH, ameriški film	
12.00	TVIZLOŽBA	
12.05	VIDEOSTRANI	14.25
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	15.25
19.30	TVIZLOŽBA	15.55
19.35	OBVESTILA	17.00
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU	18.00
20.00	793. VTV MAGAZIN,	19.30
	regionalni inform. program	
20.20	TV PARADA HUMORJA,	20.00
	posnetek iz Maribora - 2.	20.30
21.50	IZ NAŠEGA ARHIVA: ŽELIM	21.15
	SPOZNATIJAHALNE KONJE	
22.00	793. VTV MAGAZIN, pon.	
22.20	NAJ SPOT DNEVA	22.00
22.25	TVIZLOŽBA	
22.30	VIDEOSTRANI	22.15
NEDEUA, 23. maja
SLOVENIJA 1
08.00 Živžav
08.25	Tabaluga, 25/26 08.50 Srebmogrivi konjič, 38/39 09.15 Pika nogavička, 11/13
09.50	Ozare
09.55	Nedeljska maša, prenos iz
Ribnice na Pohorju
11.00	Dnevnik velikih mačk, 6/6
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	4 x4
13.55	Resje!
15.20	TVpoper
16.00	Trik-trak
16.30	Parada plesa
17.00	Alpskivečer
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Alpe, Donava, Jadran
18.40	Okoljeinmi
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.35	Portret Tomaža Pengova
22.30	Poročila, vreme, šport
22.50	Princ iz Pagode, balet
00.55	Poročila
SLOVENIJA 2
09.00	Videoring z Natalijo
09.30	Primorska poje, posnetek
11.00	Zvezde Holywooda: Fred
Astaire, dokum. serija
11.30	Trend
12.00	MurphyBrown, 12/26
12.25	Paul Ricard: motociklizem
VN Francije do 250 ccm, pr.
13.15	Policija na naši strani
13.55	Motocilizem VN Francije do
500 ccm, prenos
15.80	Teniški magazin
15.40	DP v show plesih,
reportaža iz Ljubljane
15.55	Ljubljana: atletika Šikijev
:	memorial
17.25	Košarka nba action
17.55	Šport
20.00	Gospa Bentinck ali
nespravljivi značaji, 6/6
20.55	Stoletje Ijudstva, 3/6
21.55	Šport v nedeljo
22.40	Moj najljubški letni čas, fr. f.
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Mali bogataš, ris. serija
08.00	Kremenčkovi, risana serija
08.30	Vrnitev v prihodnost, ris.
09.00	Mali velikani, amer. film
10.30	Kalifornijske sanje, nan.
11.00	Beverly hills 90210, nan.
12.00	Melrose place, nan.
13.00	Družinski album, nan.
14.00	Skoraj popolni par, nan.
14.30	Smrtonosno poželenje, am. f.
16.00	Nedeljsko popoldne
19.15	24 ur
20.00	Melfose place, nad.
20.50	Fotomodeli, nan.
21.45	Športnascena
22.45	Šolagolfa
23.15	Mafijska gospa, amer. film
01.30	24 ur
kanall
PONOVITVE ODDAJ:
09.00 OTROŠKIMIŠ MAŠ, ponov.
10.00 IZ PONEDELJKOVE
' ODDAJE DOBROJUTRO 11.00 792. VTV MAGAZIN
DOBROJUTRO
PREDSEDNIKOM RS MILANOM KUČANOM
DOBROJUTRO
ZMAGOVATI S.E.M. - 70.
SLAVICA AVBERSEK, patronažna sestra ZA ZDRAVJE SRCAIN Oi DEJAVNIKITVEGANJA
PONEDEUEK, 24. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Desetnica, plesna
predstava
09.50	Rdeči grafit
10.20	Kontaktna oddaja
11.10	Navrtu
11.35	Svetčudes, 3/13
12.05	Alpe-Donava-Jadran
12.35	Utrip
12.50	Zrcalo tedna
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Maya Stoneface, norveški film
14.50	4 x 4, oddaja o Ijudeh in
živalih
15.20	Polnočni klub
16,30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.15	Pika Nogavička, 10/13
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Žrebanje 3x3 plus 6
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	KomisarRex, 18/18
21.00	Kapljica vode - unicef v
Namibiji, dokum. film
22.00	Odmevi
22.25	Univerzitetni razgledi
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Panel
SLOVENIJA 2
10.t»	Sobotna noč, ponovitev
12.00	OtokJersey, 8/12
12.25	Simpsonovi, 13/50
12.50	Danes in nikoli več, 6/20
13.45	Stoletje Ijudstva, 3/6
15.35	Kinoteka: Docteur Popaul,
franc. film
17.00	Policija na naši strani
17.30	Po Sloveniji
18.00	Sestre, 18/24
19.00	Štafeta mladosti
20.00	Gospodarska panorama
21.00	Studio city
22.30	Leteči cirkus Montya
MH|	Pythona, 3/45
23.00	Brane Rončel izza odra
00.30	Docteur Popaul, franc. film
09.30 10.20
14.30
ISlKMliii^Jl 06.00 Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nan. Umor, je napisala, nan. Športna scena Fotomodelia, nan. 15.30 Ograje našega mesta, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nan. Prevare, nan. 19.15 24 ur
20.00 1,2, 3-kdo dobi? 21.10 Oblegani, amer. film 22.50 Damon, nan. 23.15 Dobri slabi fantje, nan. 00.00 Milenium, nan. 01.00 24 ur, ponovitev

iall
27
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.15 793. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TV PARADA HUMORJA, posnetek 2. dela prireditve vMariboru 12.10 TVIZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 POSLANSKA PISARNA,
kontaktna oddaja 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI
TOREK, 25. maja
SLOVENIJA 1
09.30	Radovedni Taček
09.45	Oaza, 5/6
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Triktrak
12.05	Paradaplesa
12.10	KomisarRex, 19/20
13.00	Poročila, vreme, šport
14.00	Kapljicavode
14.50	Panel
16.30	Prisluhnimo tišini
17.00	Zlatko zakladko
17.15	Najlepše počitnice
18.00	Obzomik, vreme, šport
18.10	Dogodivščine iz živalskega
vrta, H.oddaja
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Župnik za deset tednov, 11/20
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi
22.40	Šport
22.50	Cesta bratstva in enotnosti
SLOVENIJA 2
10.30 Sestre, 18/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio city 13.45 Štaftta mladosti 15.30 Leteči cirkus Montya
Pythona, 3/45 16.00 Pobič in jaz, amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Saint Tropez, 9/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Predstavitev videospotov
za evrosong 20.50 Turistične akcije 21.50 Bojna ladja, 1/2 22.00 Nogometne zgodbe, čilski film
23.30 Svet poroča
06.00
22.00 22.45 23.20 00.00 01.00
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare, nad. Umor je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Top shop Pop'n'rol
Ograje našega mesta, nan. Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nad. Prevare, nad. 24 ur
Resnične zgodbe: Borila se je sama, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Dharma in Greg, nan. Dobri slabi fantje, nan. Milenium, nan. 24 ur, ponovitev
kanall
27
SLOVENIJA 1
09.30 Zlatko zakladko 09.45 Najlepše počitnice, 7/12 10.20 Dogodivščine iz živalskega
vrta, 11 .oddaja 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, 11/20
13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Obzorja duha 13.45 Ljudje in zemlja 14.35 Čehov, franc. dokum.
oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, 2/12 19.00 Dobrodošli doma 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Kolja, češki film
22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Osmidan 23.25 Nigel Kennedy, portret violinista
SLOVENIJA 2
10.30 Saint Tropez, 9/26 11.20 Bojna ladja, 1/2 12.15 Turistične akcije 16.00 Napad na West pointu,
amer. film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr.
Martinova, 8/8 19.00 Kolosreče 19.30 Videoring s Tino 20.00 Barcelona: nogomet finale
lige prvakov 22.45 Dozier case, ital. koproduk-cijski film
06.00 09.30 10 20 11.10 12.00 13.M 14.00 14.30 15.30 16.30 17.20 18.15 19.15 20.00
21.40 22.35 23.10 00.00
09.00	NAJ SPOT DNEVA	M.00
09.05	POSLANSKA PISARNA,	
	ponovitev	10.15
10.05	VABIMO K OGLEDU	
10.10	TVIZLOŽBA	10.35
12.00	VIDEOSTRANI	10.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	11.00
19.00	OTROŠKI PROGRAM	
19.25	TVIZLOŽBA	mM
1,9.30	OBVESTILA	11 30
19.55	EPP / VABIMO K OGLEDU	
20.00	794. VTV MAGAZIN, regionalni informativni	
	program	11.45
20.20	ŠPORTNITOREK, športna	12.00
	informativna oddaja	18.55
20.40	IZ PRODUKCIJE	19.00
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-	19.05
	JE, oddaja TV PTUJ	
21.10	ZA ZDRAVJE SRCAIN	19.25
	OŽILJA; Z VAROVALNO	19.30
	PREHRANO PROTI	19.55
	BOLEZNI	20.00
21.25	794. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.30
21.45	NAJ SPOT DNEVA	21.35
21.50	TVIZLOŽBA	22.35
21.55	VIDEOSTRANI	22.40
Dobro jutro, Slovenija Ljubezenske vezi, nad. Preciosa, nan. Prevare, nan. Umor je napisala, nan. Dobri slabi fantje, nan. Top shop
Bolnišnica upanja, nan. Ograje našega mesta, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Prevare nan. 24 ur
Tujec v mojem domu, amer. film Nevarne dirke, nan. Dharma in Greg, nan. Dobri slabi fantje, nan. Milenium, nan. 24 ur, ponovitev
inall
27
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 794. VTV MAGAZIN, ponovitev
VABIMO K OGLEDU ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; oddaja TV PTUJ ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA; Z VAROVALNO PREHRANO PROTI BOLEZNI TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA
EPP/ VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja
REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI
"Naš čas" izdaja Časopisno, zaiožniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik). Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikoval-ka), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik. Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih lotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mneniu Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
20. maja 1999
MODRO mm KRONIKA
KilS (AS 15
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Namerno poškodoval avto
V	noči na nedeljo, 16. maja, je neznanec na Foitovi cesti v Velenju namerno poškodoval osebni avtomobil Daewo Nubira, last Antona P. Z ostrim predmetom je na vozilu povzročil za kakšnih 100.000 tolarjev gmotne škode.
Vlom v Vegradovo skladišče in TUŠ
V	noči na torek, 11. maja, je neznanec na Kajuhovi cesti v Šoštanju vlomil v skladišče podjetja Vegrad iz Velenja. Odpeljal je palete z naloženimi aluminijastimi nosilci stropov, vredne okoli 80.000 tolarjev.
V	noči na 15. maj, pa je neznanec vlomil v prostore delavnice IUV, poslovne enote Šoštanj in odnesel štiri usnjene brezrokavnike. Podjetju je povzročil za dobrih 36.000 tolarjev škode.
Iz pisarne odnesel za 350.000 blaga
V	noči na četrtek, 13. maja, je neznanec vlomil v pisarno firme Ceplak na Efenkovi v Velenju. Odnesel je telefon in faks znamke Panasonic, TV aparat znamke Normende, osebni računalnik Pentium 100, monitor, tipkovnico, zvočnike, radiokasetofon in laserski printer znamke Canon. Z dejanjem je firmo oškodoval za okoli 350.000 tolarjev.
Kradejo avtomobilska kolesa
V	noči na 15. maj, je neznanec s parkirnega prostora na Goriški cesti v Velenju z avtomobila ford escort odmontiral zad-nje kolo in ga odnesel v neznano, lastnika Branimirja K. pa oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
V	isti noči je bilo ukradeno tudi sprednje kolo z osebnega av-tomobila daewoo, parkiranega na Kersnikovi v Velenju. Nada P. je oškodovana za okoli 10.000 tolarjev.
Z malokalibrsko pištolo ogrožal goste
V	ponedeljek, 17. maja, malo pred 23. uro, so velenjski policisti posredovali v gostinskem lokalu Kava bar Tina na Kardeljevem trgu. Pri intervenciji so Vladu Ž. iz Velenja zasegli malokalibrsko pištolo z dvema nabojema, s katero je ogrožal prisotne goste. Zaradi ogrožanja varnosti bo ovaden, zaradi posesti orožja brez ustreznih listin, pa se bo zagovarjal pred sOdnikom za prekrške.
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Požar na gondolski postaji
V	nedeljo, 16. maja, okoli 18.30, je prišlo do požara na spod-nji postaji gondolske vlečnice Žekovec, last RTC Golte. Ogenj je zajel telefonsko govorilnico na zunanji steni, od tam pa se je razširil na leseno ostrešje. Po nestrokovni oceni je nastalo za okoli 1.500.000 tolaijev gmotne škode. Požar so pogasili gasilci. Pri ogle-du pogorišča je bilo ugotovljeno, da je nekdo namenoma zakuril ohišje telefonske govorilnice. Policisti za požigalcem še poizve-dujejo.
Hlod za seboj potegnil traktor
V	torek, 11. maja, okoli poldneva, je v gozdu Antona R. v Savini prišlo do delovne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 21-letni Jurij K. iz Rečice ob Savinji. Juriju je pri vleki hlodovine
s traktorsko vitlo po kolovozni poti na strmo pobočje, zdrsnil 4 metre dolg hlod. Ta je za seboj potegnil traktor z vgrajeno varnostno kabino. Med prevračanjem je Jurij padel s traktorja in se hudo poškodoval. Sam traktor se je potem kotalil še kakšnih 100 metrov po strmem pobočju in je v celoti uničen.
Iz hiše izginil denar
Med 11. in 13. majem je neznani storilec iz stanovanjske hiše Nataše Š. Na trgu v Moziiju odtujil 56.000 tolaijev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
V nesreči pri delu umrl delavec
V	petek, 14. maja, se je okoli 16.50 v podjetju Garant Polzela zgodila nesreča pri delu, v kateri je umrl 45-letni Silvester O. iz Andraža nad Polzelo. Silvester se je z viličaijem pripeljal pred avtomehanično delavnico, da bi namazal mlaznike na njem. Motor je pustil v prostem teku, vilice, na katerih je imel leseno paleto, pa je dvignil na višino 188 centimetrov od tal. Za tem je z mazilko namazal spodnji in zgornji par maznikov. Da bi lahko namazal tretji par maznikov, ki je na višini 3,5 metrov in je sta-bilen, se je moral povzpeti preko ogrodja viličaija na paleto na bremenskih vilicah. S palete je padel na asfaltna tla. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju.
Tatvina avtoradia
V	noči na sredo, 12. maja, je neznanec vlomil v osebni avto-mobil last Martina B., ki je bil parkiran na Hmeljarski ulici v Preboldu. Odnesel je avtoradio in lastnika oškodoval za okoli 27.000 tolarjev.
'Cfi
ERIN M0JSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVEI vprogram
26. MAiA, ob 850. uri.
Tokrat boste v oddaii izvedeli nekoi več o TESNUJHH MASAH ZA D0M, INDUSTRIJOIN GRADBENIŠTVO TERM0 ŠK0FJA LOKA. Strokovnjak iz TERMO Škofjo
vam bo sveloval in odgovarial na voša vc
V-V
H/^svtti
-f^P *Vaša vprašanja sprejemamo do torka, 25. maja, na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke."
Odgovore boste slišali v sredo, 26. maja. ERA bo z lepo nagrado presnetila poslušalca, ki bo pravilno odgovoril na postavljeno nagradno vprašanje v oddaji NASVETIIZ PRVE R0KE.
iz prve roke
cA
J&
'W
AU
ŽEUTE PRODATI 0ELNICE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Velenje; Foitova 2, tel.: 063,870-070 CdjctotaH.Anje 14, tet.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka glica 4, tel.: 0(02/511-161 Vesetimo se sodelovanja z vami. Atfakolektiv
fOSKDMSTV'O
KC Ivan Napotnik Velenje
Velenjska knjižnica vabi Ijubitelje hortikulture na predstavitev brošure Sprehod po parkih
spodnjesavinjske doline. Predstavitev bo v četrtek, 20. maja, ob 19.30.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Vojko Ovčjak, Velenje, Šercerjeva c. št. 15 in Mihaela Nahtigal, Velenje, Šercerjeva c. št. 15; Matjaž Čas, Mislinja, Straže št. 120 in Renata Feguš, Velenje, Stantetova ui. št. 14; Filip Brvar, Blodnik št. 6 in Romana Kodrič, Velenje, Stantetova ul. št. 9; Robert Rotovnik, Velenje, Stantetova ul. št. 20 in Darja Učakar, Stantetova ul. št. 20; Damjan Podkrižnik, Paška vas št. 23/a in Petra Povše, Paška vas št. 23/a.
Jožef Lomšek, roj. 1934, Velenje, Šmarška c. št. 6; Marija Oberski, roj. 1943, Rogaška Slatina, Cvetlični hrib št. 14; Angela Tominšek, roj. 1922, Velenje,
Aškerčeva c. št. 5; Marija Glušič, roj. 1910, Male Braslovče št. 11; Ana Napotnik, roj. 1910, Lokovica št. 76; Matic Batista, roj. 1987, Šmartno ob Paki št. 46; Sabina Drev, roj. 1988, Gavce št. 18; Tina Meh, roj. 1987, Rečica ob Paki št. 58; Kristina Vrečer, roj. 1987, Rečica ob Paki št. 56. __
Upravna enota Žalec Baroke
Marko Pavlin, Dolenja vas, Savska cesta in Mateja Jagodič, Stopnik 40; Gregor Košec, Petrovče in Renata Planko, Paridol.
Frančiška Jambrek, stara 42 let, Dolenja vas 172; Ignac Herman, star 70 let, Prebold, Reška c. 24; Jožef Dimec, star 85 let, Letuš 10.
Pustolovce reševali gasilci
Precej nenavadno delo so imeli velenjski gasilci v nedeljo, 16. maja, okoli 22. ure. Dobili so namreč ob-vestilo, da je v temi na Velenjskem jezeru, na lesen-
em splavu, ostalo nekaj otrok, ki se niso mogli vrniti k bregu. Gasilci so mlade pustolovce s pomočjo gumjastega čolna varno spravili na kopno.

PRODAMO POSLOVNA PROSTORA' PRITLIČJU FOITOVE 8 V VELENJU. VEUKOST PROSTOROV JE CCA. 100 M2 IN 28 MZ.
. i»sit, •»■11. ntw INFORMACIJE NA TELEFON: SS2 NA NASLOV:
LINEA, Stenovanjslu podlstjs d.a.a, Faitova 6
Prijazni vas vabirno vsak pone%|ek, torek inpete
m
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje 0BVESTIL0
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
HH^-i ■■■■
Četrtek, 20. maja - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Grošelj Petek, 21. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Stravnik in dr. Friškovec Sobota, 22. in nedelja, 23. maja -
dežurni dr. Kočevar in dr. Lazar Ponedeljek, 24. maja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr.Vrabič, nočni dr. Friškovec in dr. Budnjo Torek, 25. maja - dopoldna dr. Puvalič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Sreda, 26. maja - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
22. in 23. maja - dr. Borut Korun, v dežurni zobna ambulanti, Vodnikova 1 v Velenju (od 8. do 12. ure).
Lekama vVeleniii:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Od 21. do 28. maja-Simon Miklavžina, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
DEZURNA POGREBNA SLUZBA
Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj: Telefon:
063/865-866,0609/640-208, 0609/620-128.
16 W OS
Nk Rudar
. maja 1999
Najtežji igralni dnevi
Nogometaši Rudarja imajo v tem čas gotovo najtežji igralni spored. V soboto so gostovali v Murski Soboti, sinoči gostili HIT Gorico, pojutrišnjem pa bodo "šli pred noge" največjemu kandidatu za državni naslov Maribor Teatanicu. Hkrati trener Brane Oblak gotovo še ni bil v takšnih igralskih težavah, kot je prav te dni, posledica tega je bil tudi nje-gov najhujši poraz v soboto z Muro (0 : 4), odkar je 25. oktobra lani (v I l.krogu, v Celju na tekmi s Publikumom -0:0) prvič vodil Rudarja.
"Priznati si moramo, da s tre-nutnim moštvom ne moremo narediti velikih rezultatov, saj smo izgubili par odličnih igralcev, ki so bili glavni nosilci dosedanje igre," je dejal vidno slabe volje po sobot-ni Murini poplavi Rudarjev trener. Vedeti je treba, da je Rudar že pred tedni ostal brez svojega naj-
boljšega nogometaša Ilira Caushllarija, mladi in nadarjeni Klemen Lavrič tudi že nekaj tekem ne igra zaradi poškodbe (poškodoval se je ob koncu tekme med mladima reprezentancama Slovenije in Finske), zaradi istega razloga pa v Soboti v moštvu ni bilo tudi Pavloviča in Balagiča; vseeno pa sta se s Pavlovičevim avtomobilom pripeljala na tekmo.
Pa s tem Oblakovih težav prejšnjo soboto še ni bilo konec. Po rezultatsko zadovoljivi igri v prvem polčasu (0 : 0) so po nekaj minutah nadaljevanja domači povedli, takoj za tem pa je sodnik Mitrovič pokazal drugi rumeni karton Čerimoviču, in Mura je imela dobrih trideset minut številčno igralsko prednost, ki jo je izdatno izkoristila. Zabila jim je še tri gole. "Čerimovičeva izključitev je povzročila razpad našega sistema igre, bili smo pov-
sem razbiti, "je komentiral Rudarjevo igro po tem dogodku Oblak. Igralci in strokovno vod-stvo ter njihovi zvest,i navijači velenjski knapi so bili vidno potrti po tem najvišjem letošnjem pora-zu, gotovo pa sta najbolj trpela Pavlovič in Balagič, ker nista mogla pomagati soigralcem.
Kot smo na začetku zapisali, so včeraj v nočni tekmi Velenjčani, ki so po porazu z Muro s tretjega zdrknili na četrto mesto (Mura se' je povzpela na tretje) gostili Novogoričane. "Če želimo zadržati četrto mesto, moramo zmagati, " je dejal Oblak. Nogometni zanese-njaki v Velenju pa vendarle še ver-jamejo, da tudi tretje še ni izgub-ljeno. Če je to pričakovanje še stvarno, je v dobršni meri odgovo-ril že sinočnji izid, ki pa vam ga v tej številki ne moremo sporočiti, ker je bila že natiskana, ko se je tekma šele začela.
KK Elektra
Odločitev v zadnjem krogu
Košarkarji Elektre so v predzadnjem krogu lige igralcev do 20 let gostovali v Mariboru in z domačim klubom ŽKK izgubili s 63:70. Bili so boljši v prvem polčasu, ki so ga dobili z 42:35, po odmoru so povedli celo za 14 točk, vendar jim je v zadnjih petih minutah zmanjkalo moči, s tem pa so zapravili lepo priložnost za zmago. Za uvrstitev v sklepni del so morali sinoči (sreda) v zadnjem krogu v domači dvorani premagati mari-borski Branik. Pionirji Elektre so v tem krogu s 66:82 izgubili z vrstniki Pivovarne Laško.
Atletika
Solidno na tujem in v Celju
za velenjski atletski klub sta na mednarodnem mitingu v avstri-jskem Hartbergu uspešno nastopila Jolanda Čeplak in Marko Stor. Jolanda je s solidnim časom zmagala v teku na 800 metrov, Matko Stor pa je bil 4. na 100 metrov.
Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v Celju so se v finale od Velenjčanov uvrstili Ceplakova in Pozničeva med ženskami ter Kranjc, Salamon, Škoberne, Štor in Buč, ki je v teku na 2000 metrov z ovirami za 5 sekund izboljšal osebni rekord, s tem pa se je uvrstil tudi v slovensko člansko reprezentanco za evropski pokal.	■ VP
Namizni tenis
NK Esotech Smartno
Oslabljeni ostali brez točk
No;>ometaši Esotecha so gosto-vali v Šentjurju in izgubili z 0:1, edini zadetek pa so prejeli v 70. minuti, ko je sodnik po igri z roko v njihovem kazenskem prostoru dosodil najstrožjo kazen. S tem so ostali brez pomembnih točk ali vsaj točke v boju za drugo mesto, pri tem pa je bil zanje ugoden raz-plet na ostalih tekmah, saj so brez točk ostali tudi njihovi tekmeci. Dravograd na prvem mestu je
vsem pobegnil za 8 točk, Šmarčani na četrtem pa le za točko zaostaja-jo za drugim Taborom in tretjim Pohorjem. Prav Tabor in Pohotje se bosta v naslednjem krogu pomerila med seboj, igralci Esotecha pa se bodo v Smartnem srečali z ekipo Jadrana, ki je blizu dnalestvice.
Šmarčani so v Šentjurju sicer nastopili močno oslabljeni brez Repovža, Smajloviča in
Borštnarja. Obe moštvi sta igrali slabo, vseeno pa so imeli gostje vsaj v prvem polčasu več priložnosti. Med drugim so zadeli prečko, pa tudi nekaj ostalih prilik niso uspeli izkoris-titi in domači so srečno zmagali z udarcem z bele točke.
NK Usnjar
Spet sami tretji
Nogometaši Usnjarja so v tretji ligi spet sami na 3. mestu. Njihovi tekmeci v tem krogu niso bili uspešni, Šoštanjčani pa so doma zlah-ka premagali zadnjo Kungoto. Končni izid 4:0 so si zagotovili že v prvem polčasu, ko sta bila po dvakrat uspešna Dragič in Rraljevič.
V	drugem polčasu je njihova zavzetost upadla, mreža gos-tov se ni več zatresla, na drugi strani pa tudi domači vratar Čanič ni imel pravega dela.
V	soboto bodo igralci Usnjaija gostovali pri Gerečji vasi, ki se pri dnu lestvice še bori za obstanek v ligi.
Končnica prvenstva
V	končnici državnega prvenstva v 1. namiznoteniški ligi za razvrstitev od 5. do 8. mesta je izid po dveh odigranih dvobojih med ekipama ERA - Tempo Velenje in Učila Križe 1:1. V prvi tekmi so bili na domačem parketu boljši igralci ERE (6:4). Najbolj je presenetil Tadej Vodušek, ki je dobil vse tri posamične dvoboje (premagal je tudi Kitajca v vrstah Križanov), dvakrat je zmagal Uroš Slatinšek, enkrat pa Jure Slatinšek. V sobotni tekmi v Križah so bili boljši igralci Učil (6:4).Uroš Slatinšek je zmagal dvakrat, Tadej Vodušek in Jure Slatinšek pa po enkrat. Zmagovalec tega dvoboja bo znan šele po tretji odločilni tekmi v Velenju.	■ dk
Balinanje
Slab začetek
V	prvi državni balinarski ligi do odigrali uvodna orvenstvena kroga. Balinarji ekipe Velenje Premogovnik so slabo začeli, saj so najprej doma izgubili z Jadranom Pakirko s 7:17, nato pa v gosteh z Jadranom iz Izole s 14:10.
Na prvenstvu šaleške območne balinarske zveze v natančnem zbijanju je med 16 udeleženci zmagal Aleš Krobot (98), drugi je bil Mitja Verlič (83), tretji Latif Kulič (70) in četrti Uroš Grenko (58), ti štiije pa so tudi edini opravil tri serije.	■ BK
Konjeniški šport
Odmevno 5. mesto Maje Novak
V	avstrijskem Beljaku je bil velik mednarodni turnir v preskako-vanju ovir, na katerem je nastopilo 100 jahačev s preko 200 konji iz Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Francije, Slovaške, Belgije, Irske in Slovenije., med njimi tudi pet predstavnikov velenjskega konjeniškega kluba.
V	zelo močni konkurenci je bila prvi dan med Velenjčani najboljša Maja Novak s 5. mestom (1,30 m in 100 nastopajočih), Matjaž Čik je bil 18. in Lovro Blatnik 19. Naslednji dan je bil s 6. mestom (1,30 m in 37 jahačev) najboljši Lovro Blatnik, Maja Novak je bila 15. Omeniti velja še 12. mesto Matjaža Čika (1,50 m in 52) in njegovo 19. mesto (1,50 m in 68) ter 22. mesto Maje Novak (1,45 m, 60).	_
Tako so igrali
Prva SNL, 29. krog: Mura - Rudar 4:0 (0:0)
Rudar:	Dabanovič,
Podvinski,	Granič,
Sulejmanovič, Čerimovič, Gajser, Šumnik, Grobelšek (Golob), Javornik, Brezič, Vidojevič (Sivko).
Strelci: 1:0- Baranja (53), 2 : 0 - Gutalj (59), 3:0- Škaper (87), 4:0- Ristič (90).
Druga SNL, 26. krog: Šentjur - Esotech 1:0 (0:0)
Šmartno Esotech: Kališek, Javornik, Mernik, Oblak,
Vodovnik, Omeragič, Zlodej, Štefančič, Podgoršek (Korun), Mujanovič, Šoštar.
Strelec: 1:0- Križanič (70, 11 m).
Tretja SNL - sever, 22. krog: Usnjar - Kungota 4:0 (4:0)
Usnjar: Canič, Milanovič, Hrnjič, Fenko, Kraljevič, Daničič, ' Keršič, Mir (Švarc), Mujakovič, Kovačič (Pudgar), Dragič (Muharemovič).
Strelca: 1:0- Dragič (7), 2 : 0 - Dragič (10), 3:0- Kraljevič (43), 4:0- Kraljevič (45).
Športnik -športnica aprila
Akcijo nadaljujemo s tretjim kuponom za izbor najboljšega športnika ali športnice v mesecu aprilu. Spet se s številom glasov niste posebej izkazali; menda v maju vaše zanimanje za šport ni usahnilo. Športnih tekmovanje je vse več in med njimi boste gotovo našli koga, ki si zasluži vaš glas.
Izpolnite kupone, jih pošljite ali prinesite v uredništvo Našega časa najkasneje do torka zjutraj, pa potrudite se v večjem številu. Zares.
r:---------------------1
| Sportnica - športnik aprila
s Glasujem za športnico(ka).................................................. !
I	I
| Naslov glasovalca......................................................... |
I	I
I .............................................................................................. I
I_______________________I
Vladimir Rizman • najboljši strelec 1. B lige
"Dobro se počutim med mladimi"
Vladimir Rizman, popular-ni Rizo, je bil gotov najboljši strelec Elektre v minuli sezo-ni. To dokazuje tudi dejstvo, da je bil najboljši strelec 1. B lige po koncu rednega dela prvenstva s povprečjem 25 košev na tekmo, saj je dosegel več kot 500 točk po 22-ih kro-gih in še 83 v kvalifikacijah za obstanek v 1. B ligi.
Čeprav so bili pred začetkom sezone Elektrini cilji nekoliko višji, je Rizman na koncu z doseženim zadovo-ljen, saj je po četrtem krogu ekipo zapustil Darko Mirt, kar je močno vplivalo na koncep-cijo Elektrine igre. Poleg tega so imeli kar nekaj smole s poškodbami Medveška, ki ni igral sedem tekem, in Tajnika, ki se je v ekipo vrnil šele proti koncu prvenstva. "Zaradi tega so dobili nekoliko več priložnosti mlajši in si s tem pridobili dragocene izkušnje za prihodnjo sezono," je dejal Rizman in dodal: "Glede na to, da smo druga najmlajša ekipa v ligi za Union Olimpijo - mla-dimi, moramo biti z obstan-kom v ligi zadovoljni. Rad igram in dobro se počutim v tako mladi ekipi. Brez ome-njenih težav bi si obstanek v
ligi gotovo zagotovili že po rednem delu prvenstva"
Kot najboljši strelec poudarja, da imajo veliko zaslug za končni uspeh tudi njegovi soigralci, glavni trener Vezjak in uprava, ki je omogočila urejene razmere v klubu.
"Da sem postal najboljši strelec v 1. B ligi, se moram zahvaliti tudi soigralcem in trenerju, ki je igro gradil predvsem na meni in Božiču. Imela sva precej proste roke pri metih na koš. Po dveh Ietih neigranja zaradi težav z državljanstvom sem si znova zaželei tekmovalne košarke (prej sem igral rekreativno) in minuia sezona je bila moja najboljša po vrnitvi pred tremi leti," je povedal.
Za dosežene uspehe nima neke posebne skrivnosti: "Morda je v meni nekaj nada-rajenosti za košarko, prevsem pa je treba veliko treninga, ogromno metati na koš ... Skratka, brez zavze vadbe ni uspeha."
Meni, da bi v naslednji sezoni z nekaterimi okrepit-vami in nadaljnjim trdim delom lahko dosegli boljšo uvrstitev. Poleg tega bi se
morali okrepiti na mestu organizatorja igre, predvsem pa bi potrebovali izkušenega centra, od katerega bi se lahko mlajši veliko naučili.
Rizman ni le izvr-sten strelec. Visoko je bil uvrščen tudi na lestvici skakalcev in podajalec, na vsaki tekmi pa je bil tudi vzor ostalim, kako se je treba boriti za svojo ekipo. Igral je skoraj na vseh igralnih mestih, vsako pa ima - kot poudarja - svoje lepe strani: nekje več "šutiraš", drugje več skačeš, ponekod več asistiraš, povsod pa lahko pripomoreš k ekipnemu uspe-hu.
Po naporni sezoni - trenira-li so 8-krat na eden - so vsi komaj čakali na konec prven-stva. "Trdo delo se nam je obrestovalo predvsem v zad-njih šestih tekmah, ko smo zaigrali nekoiiko bolje in v kvalifikacijah za obstanek izkoristili prednost domačega igrišča. Trenirali bomo še do konca junija, nato pa bomo odšli na zaslužen počitek," je še dodal Rizman, ki veliko
zaslug za uspeh pripisuje tudi navijačem.
Med njimi je vedno tudi njegov petletni sin Jan, ki že dobro obvlada košarkarsko žogo, saj veliko časa preživi v telovadnici in poskuša posne-mati očeta in soigralce. Prezgodaj je reči, če bo šel po očetovih stopinjah, to se bo sam odločil. Ze dve leti in pol pa ima doma koš, s katerim ne da miru domačim in sosedom.
Rizmana na Elektro veže še dveletna pogodba, zato o odhodu ne razmišlja; torej bomo lahko tudi v prihodnjih sezonah uživali ob njegovih igrah.
■ Tjaša Rehar
SPORT IN REKREACIJ
Rokomet
Smučarski klub Velenje
Ucenci MPT-ja tretji... Med najboljsimi mladimi smucarji
Na državnem prvenstvu osnovnih šol v rokometu v Ribnici so v final-nem turnirju zaigrale ekipe osnovnih šol Mihe Pintarja Toleda iz Velenja. Ivana Groharja iz Škofje Loke, 4. osnovne šole Celje in gostiteljev dr. Franceta Prešerna iz Ribnice.
Mladi rokometaši s Toledove šole so v prvi tekmi turnirja izgubili s celjskimi vrstniki z 19:30, v tekmi za 3. mesto pa premagali Škofjeločane z 28:26. Prvo mesto so osvojili celjski učenci pred Ribničani.
Učenca ekipe Mihe Pintaija Toleda Vid Kavtičnik in Miha Peterlin sta bila izbrana med najboljšo sedmerico, Peterlin pa je bii za nameček z 22 zadetki tudi najboljši strelec tega finalnega turniija.
...učenke Šaleka četrte
Finalni turnir v rokometu za starejše deklice so v Rdeči dvorani odlično izvedli učitelji OŠ Šalek. najbolje so igrale učenke OŠ Ivana Skvarče iz Zagoija in zaslužcno osvojile državni naslov. V polfinalu so premagale OS Vojka Šmuca iz Izole po podaljšku s 25:22, v finalu pa z 19:15 še OŠ Livada, prav tako iz Izole.
Učenke OŠ Šalek so v polfinalu izgubile z Livado z 12:19 (6:10), v tekmi za tretje mesto pa je bila od njih s 17:12 (6:6) boljša OŠ Ivana
Skvarče.
Andrejo Belcl iz Šaleka so razglasili za najboljšo vratarko, pokale in medalje pa sta med drugimi podeljevala tudi lanez Peterlin, predstavnik ministrstva za šolstvo in šport ter predstavnica Rokometne zveze Slovenije Sonja Čotar, nekdaj sama odlična igralka. ■ (foto : VOS)
Lokostrelstvo
Mladi velenjski smučarji so v tekmovanju vzhodne regije v minuli sezoni med šestnajstimi klubi osvojili tretje mesto za SK Branik in SK Črna TAB Mežica. Četrti je ASK Fužinar, peti SD Unior Celje, šesti Gozdnik Žalec, deseti SK Luče in trinajsti SK Smuk Mislinja. V vzhodni regiji so tekmovali mlade smučarke in smučarji z mariborskega, koroškega, zasavskega in celjskega območja.
Sezona je bila zelo naporna, saj so imeli kar 23 domačih tekem oziroma 27 skupaj z mednarodnimi, zato naj bi nji-hovo število v novi sezoni zmanjšali.
Poglejmo še najboljše uvrstitve v skupnem seštevku po posameznih starostnih kate-gorijah - cicibanke: 2. Alenka Vašl, 3. Sara Stefanovič (obe Velenje); cicibani: 5. Nejc Lenart (Velenje), 9. Viktor Matijovc, 18. Jaka Breznik, 19. Jure Lekič (vsi Luče), 21.
Tomaž Sovič (Velenje); mlajše deklice: 1. Tina Zager, 3. Tanja Tomažič, 6. Ines Vrabič, 9. Špela Osterc (vse Velenje), 15. Lara Funtek, 16. Mateja
Robnik, 17. Ana Marija Tevč (vse Luče) 20. Anja Višček (Velenje); mlajši dečki: 5. Matic Meža, 21. Matija Plazl (oba Velenje); starejše deklice: 3.
Ana Drev, 15. Nika Škoberne (obe Velenje); starejši dečki: starejši dečki: 21. Jernej Voršič (Velenje), 25. Boštjan Pahovnik (Luče).
Tenis
Katarini zmaga v dvojicah
Na turniiju presenečenj v belgijskem Antwerpnu je Katarina Srebotnik med posameznicami sicer predčasno in dokaj nesrečno izpadla, z Italijanko Golarsovo pa zmagala v dvo-jicah. na svetovni računalniški lestvici teniških profesionalk je Katarina že na 70. mestu.
To je dober obet pred nastopom na enem izmed štirih največjih svetovnih turniijev za grand slam v Parizu, kjer bo nastopila med posameznicami in s Tino Križan med dvojica-mi.
Velenjski upi s predsednikom kluba ■ (vos)
Tenis
V soboto odločitev na Ravnah
Pomlajena članska ekipa ŠTK Velenje je v 3. in 4. krogu druge državne lige dosegla pomembni zmagi. Najprej je v TVbovIjah premagala domačo ekipo s 5:4, nato pa v Velenju še Celje s 7:2. Po štirih krogih si Velenjčani delijo prvo mesto z Ravnami na Koroškem. Prav ti dve ekipi se bosta v soboto srečali na Ravnah, zmagovalec pa si bo priboril nastop v sklepnem delu, ki bo odločal o uvrstitvi v prvo ligo.
Najmlajši tekmovalci ŠTK so nastopili na 9. Maxijevem pokalu. Pri dečkih do 10 let je Aleš Cverlin med 75 tekmeci osvojil 3. mesto, pri deklicah do 11 let pa se je Diana Nakič med 65 tekmi-cami uvrstila v četrtfinale.	■
Karate
Squash
Alisa Redžič peti zapored Najmlajši najboljši
V f iiiltli'iiii i 11 I.iIII , IIII.]i.liII ilr-i"I,■ IIII IIn'II.111VII .•> lll'l'l/l' iII Hi>L.
V Ljubljani je bilo v nedeljo državno prvenstvo za dečke in dek-lice v treh starostnih kategorijah, na katerem je nastopilo 405 tek-movalcev iz 38 slovenskih klubov. Nastopili so tudi predstavniki KK Tiger iz Velenja. Alisa Redžič je zmagala petič zapored, četrtič Omer Tabakovič, državni naslov pa je dodal še Edvin Vejzovič.
Uvrstitve - malčki, kate: 1. Edvin Vejzovič, 3. Uroš Kondič, 4. Dino Softič; ekipno: 1. KK Tiger (Kondič, Softič, Lamešič); mlajši dečki: 1. Omer Tabakovič; ekipno: 1. KK Tiger (Banovič, Tabakovič, Merdanovič); starejše deklice: 1. Alisa Redžič.
Na državnem mladinskem prvenstvu v Novem mestu so pred-stavniki velenjskega kluba dosegli lepe uvrstitve. Najboljši so bili v kategoriji do 13 let, kjer so Rok Puc, Marko Zupanc in Grega Plahutnik osvojili prva tri mesta. Do 15 let: 2. Borut Slatinšek, 3. Rok Puc, 6. Marko Zupanc; do 17 let: 6. Borut Slatinšek, 7. Matic Mlakar; do 19 let - fantje: 6. Klemen Kristan, 7. Miha Avberšek; do 19 let - dekleta: 2. Darja Grudnik.
Na svetovni profesionalni lestvici se je Petra Vihar prvič uvrsti-la med najboljših 100, trenutno je na 98. mestu.

Perhačeva v Turčijo
Člani mozirskega lokostrelskega kluba so na mednarodnem turnirju FITA v olimpijski disciplini dosegli vrsto zmag in drugih lepih uvrstitev.
V svojih kategorijah so zmagali Štefan Ošep, Bernarda Zemljak Perhač, Dušan Perhač, Aleksander Ošep in Janja Perhač. Bernarda Zemljak Perhač in Dušan Perhač bosta s slovensko reprezentanco nastopila v Turčiji na tekmovanju za veliko nagrado.
Indiana v Avstriji
Dobri so bili tudi člani LK Indiana iz Logarske doline na tek-movanju za evropski pokal v disciplini 3D v Avstriji. Pri članih je s samostrelom zmagal Gorazd Grosek, četrto in peto mesto pa sta osvojila Tomaž Praprotnik in Robert Polc.
Mali nogomet - Škale 99
Po 3. krogu medobčinske lige v malem nogometu v Škalah je v 1. ligi brez poraza le še ekipa Kamnoseštvo Kozjak, v drugi ligi pa so z uvodnimi tremi zmagami na vrhu še ekipe NK Vigo Herbi, Liverpool in Flamengo.
Izidi 3. kroga - 1. liga: Kamnoseštvo Kozjak-Mušketiiji Cigler 5:2, Mušketirji Cigrad Kajuh-Mins No 1 4:1, Pološport Zlatorog Škale-KMN Cirkovce 1:1, KMN Fori Škale-Texas KK Zbičajnik 4:1, KMN Bambino-Kalimero 8:3.
Izidi 2. lige - Okrepčevalnica Mastig-Skaza Trans 4:4, Konovo-Liverpool 1:3, NK Vigo Herbi-Zavodnje 5:0, Panterji-Flamengo 1:2, Veplas-Smogovci Cub 2:6.
OŠ Livada uspešna
Učenci in učenke OŠ Livada so se uvrstili na polfinalni turnir pio-nirskega košarkarskega pokala.
Mlajši dečki (5. in 6. razred), ki jih vodi Marjan Kristan, so najprej premagali OŠ Črnomelj s 56:26 in nato v odločilni tekmi OŠ Slovenska Bistrica z 41:30. Napredovanje so si kljub porazu s Slovenskimi Konjicami z 28:36 zagotovile tudi mlajše deklice, ki jih vodi Natalija Szabo.
Na OŠ Livada so izvrstno organizirali četrtfinalni turnir za mlajše dečke in deklice, že v tem tednu pa se bo tekmovanje nadaljevalo.
■ Tjaša Rehar
psšgps
Od 15. maja do 15. junija 1999 poteka v vseh prodajalnah Peka velika nagradna igra.
Vstopite v katerokoli prodajalno Peko, si oglejte pravila nagradne igre in izpolnite nagradni kupon.
Nagrade:
i. vozilo Mercedes-Benz A140 3. 5 let par čevljev 2-krat na leto
3.	5 let par čevljev l-krat na leto
4.	bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 20.000 SIT
5.	bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 10.000 SIT
Naslednjih 50 izžrebancev prejme bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 5.000 SIT.
do avta
Ptvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-lntercar d.o.o., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. )avno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POPTV.
Mercedes-Benz
18 NilS VAS
OBVESCEVALEC
20. maja 1999
mali OGLASI
APARATIIN STROJI
HLADILNIK 2801, rabljen, prodam za 11.000 SIT. Telefon 853-644 ali 041-504-109.
ZAMRZOVALNO OMARO GOREN-
JE, prodam. Telefon 853-920. TELEF0N GSM MOTOROLA 920, še v garanciji, 30 % ceneje, prodam. Telefon 041-773-890. ZELO UGODNO PRODAM POMI-VALNISTROJ. Cena po dogovoru. Telefon 858-260. POMIVALNI STROJ GORENJE, širine 45 cm, prodam. Telefon 852-402.
ELEKTRIČNI HLADILNIK 50 L in
moško športno kolo, ugodno prodam. Telefon 857-097. CISTERNO za kurilno olje, 20001, prodamo. Telefon 857-189.
GLASBILA 'KWtSi HARMONIKO MELODUA, 60
basov, rdeče barve, prodam. Telefon 881-385.
GRADBENI MATERI.
VRATA BALKONSKA 2000 x 1000
s polkno in trislojnim steklom, prodam. Telefon063-851-227, popoldne.
KUPIM RABLJENO KOSILNICO ZA ZELENICE. Telefon 893-281. KUPIM VRTNO DVOTAKTNO ali
električno kosilnico. Telefon 893-051.
0DDAM NOV, (v gradnji), poslovni prostor v središču Mozirja, 60 m2, z lastnim parkiriščem. Telefon 833-205.
OSTALO
UGODNO ODDAMO APARTMA-JE V PUNTIŽELI pri Puli.Telefon 00385-52-517-168.
TEREN, primeren za teniško igrišče, prodam. Šifra "TENIS". MANJŠO HIŠO, 1 ha zemlje, lahko po parcelah, Lom-Topolšica, prodam. Telefon 483-735. PODČETRTEK, v centru prodam stavbno parcelo od 426 do 1000 m2. Telefon 063-715-947.
RAZNO PRODAM
OBHAJILNO FANTOVSKO OBLEKO,
Jutranjka, 10 let, ugodno prodam. Telefon 855-770. DOMAČE RDEČE VINO, prodam. Telefon 888-594.
STANOVANJ. OPREMA
KMEČKO SOBO iz naravnega borovega lesa, ugodno prodam. Telefon 852-690 od 16., do 20. ure. PEČ, TRAJNOŽAREČO, malo rabljeno, prodam za 13.000 SIT. Telefon 885-466 po 15. uri. ZA SIMBOLIČNO CENO PRODAMO STREŠNO OKNO. Telefon 851-804. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 2 plin, 2
elektrika in kiperbush, malo rabljeno, prodam. Telefon 885-652. 1000 KOMADOV zidnih kvadrov, ristovec, prodam. Telefon 882-167. UGODNO PRODAMO dobro ohranjen regal za dnevno sobo. Telefon 854-601 po 19. uri ali 0609-642-301.
NUDIMO ZIDARSKO in
fasadersko delo. Telefon 041-547-113.
STANOVANJA NAJAMEM GARSONJERO V VELENJU. Telefon 863-665, popoldan.
VESPO 200, letnik 85, prev. 8200 km, prodam za 220.000 SIT. Telefon 862-089 dopoldan ali 861-643 popoldan.
OPEL KADET, 1,8 i, prvi lastnik, garažiran, prodam. Telefon 861-492. KOMBIRTREFICIOOO D, UGOD-NO PRODAM. Telefon 892-311. FORD FIEST01,1, letnik 93, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-183. GLISER, ELAN 402, z motorjem Mercury 40, prikolico in vso opremo, prodam ali menjam. Telefon 063-854-733, 041-673-376.
REDNO ALI HONORARNO
zaposlim spretnega trgovca(KO) ZA PRODAJO NA SEJMIH IN PRODAJNIH MESTIH. TELEFON 041-696-370.
IŠČEM NATAKARICO za strežbo v gosfilni. Telefon 893-266.
ŽIVALI
PRAŠIČE, 20 do 25 kg in 60 kg,
prodam. Telefon 885-152. BIKCA, LIMUZIN, 120 kg, prodam. Telefon 888-642
PUJSKE od 25 do 35 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 886-261.
AKCIJSKA PRODAJA MLADIH KOKOŠI NESNIC.že nesejo, 750 SIT/kom SAMO, v nedeljo dne 23. 5. od 8. do 8.30 ure, v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
120 KG BIKCA.simentaslca, za nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-210.
PUJSKE, težke 25 do 30 kg, za zakol. Telefon 881-764. MLADO KRAVO, brejo 8 mesecev in teličko težko 200 kg, prodam. Telefon 895-222. PRODAMO BIKCA SIMENTALCA, starega 8 fednov. Telefon 851-906. KUPIM TELETA težkega cca140 kg. Telefon 888-620. ZAJČKE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 862-440, zvečer.
KINO VELENJE-
v hotelu PAKA
Četrtek 20.5. ob 18h in 20.30h Petek 21.5. ob18h Sobota 22.5. ob 18h in 20.30h Nedelja 23.5. ob18h Ponedeljek 24.5. ob 19h MAMIN SINKO (komedija) Režija: Frank Coraci Vloge: Adam Sandler, Kathy Bates
Dolžina: 89minut
Neprilagojen enaintridesetletnik Bobby, nevajen družbe, pod nadzorom prevec zaščitniške mame, pride v stik z Ijudmi le kot raznašalec vode v univerzitetnem moštvu, ki pa se neusmiljeno norčuje iz njega. Ko Bobby spozna novega trenerja, ki mu dovoli, da se postavi zase pa Bobby lahko da duška svoji jezi, ki jo uporabi kot ubijalski napadalec v tem istem moštvu. Zato se mora učiti igrati ameriški nogomet in se vpisati na univerzo a vse to za maminim hrbtom. Samo upamo lahko, da mama tega ne bo izvedela.
Petek 21.5. ob 23.15h Predpremiera! OSEM MILIMETROV psihološki triler Režija; Joel Schumacher Vloge: Nicholas Cage, Jaquin Phoenix
Dolžina: 103 minute
Tom Welles je zasebni detektiv. V svojem poslu je sicer zelo cenjen, vendar še vedno čaka na svoj pravi trenutek, s čimer bi si izboljšal profesionalni status in se ne bi ukvarjal predvsem z iskanjem nezvestih mož in žena. Toda majhen, neškodljiv kolut filma mu spremeni življenje, ga popelje po zli in grozljivi poti v najtemnejše kotičke družbe. To, kar odkrije, presega najhujše more. Spozna, kako smrtonosen je lahko kolut 8-milimetrskega filma.
Petek 21.5. ob 20.30h Sobota 22.5. ob 23h Nedelja 23.5. ob 20.30h
MESTO TEME znanstveno fantastični triler. Režija: Alex Proyas Vloge: Rufus Sewell, William Hurt, Kiefer Sutherland Dolžina: 103 minute John Murdoch se zbudi v banji mrzle vode. Sploh se ne spominja, kdo je in kako se je znašel tam. V sosednji sobi je umorjeno dekle. Jo je on? Vendar svet, v katerem se je znašel tudi ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled: stavbe spreminjajo obliko, spreminjajo in brišejo se spomini Ijudi. Nič ni resnično. Zaupati ne kaže nikomur in ničemer. Temačni svet. To čudno
dogajanje imajo na vesti Tujci, ki kanijo odkriti, kaj je bistvo človečnosti.
Torek 25.5. ob 20.30h Sreda 26.5. ob 20.30h ROMEOIN JULIJA drama
Režija: Baz Luhrman
Vloge: Leonardo Di Caprio, Claire
Danes
Dolžina: 116 minute
Klasična zgodba z enakim,
Shakespearjevim tekstom, povedanim sicer v ameriškem narečju a še vedno z nespremen-jeno zgodbo torej z obema sprtima družinama, s prepovedano Ijubeznijo in tragičnim koncem tako kot je napisal večni Shakespeare. Med mlade pa sta večno Ijubezen-sko zgodbo pomagala razširiti simpatična, mlada ameriška zvezdnika v vzponu, Leonardo in Claire.
Vsoboto 22.5. ob 16h, vnedeljo 23.5. ob16h
SPICE GIRLS
glasbena akcijska komedija. Dolžina: 94 minut
Simpatična pripoved o popularni skupini SPICE GIRLS, ki jo spoz-navamo skozi njihove nastope in potovanja ter humoristične in akcijske vložke.
Filmski ciklus ROMANTIKA NA VSENAČINE:
Torek 25.5. ob19h Sreda 26.5. ob19h ROMEOIN JULIJA (drama)
Klasična gledališka drama o tragičnem paru, ki ga je režiser prikazal na zelo zanimiv način s pomočjo mladih ameriških zvezd-nikom, ki Shakespearjev tekst z rahlim ameriškim naglasom spreminjata v besedo, razumljivo mladim po vsem svetu.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje.
4.30 6.30 enje.
CETRTEK, 20. nrajo: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne irrformacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poroćita; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svtdenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.OTK<Ja},kjelta$>16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ newS; 1^Rro)ffi;49.00 Na svidenje.
PETEK, 21. majo:	6 00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročlla; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko postajo Celje; 9.00Turfstična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenj*; 14.00 Pozi Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; lls.OO Kdaj.kje Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročifa; 19.00 N;
SOtBlk, 22. »aja:	6.00 Dobro jutro; 6.30 PoročlB^45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postafr Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 1600 Kdaj, k}e, Kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 23. fliajo: 6 00 Dobro j^o- 6 30 Roročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdiav; 1. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Naffltt čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 PoroCTTa; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 24. moja: 6.00 Dobro juto; 6.S) ftjročlla; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomia^^wčlo tofo moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na sviden-je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Afdualno; 15.30 P«očila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovšport; 17.«) DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. moja:	6 00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila;s8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; ipflP«Qči!a; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tednj- T9.oT)va svidenje.
SREM, 26. moja:	600 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko posta-jo Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo ofilmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nikoli sami
Smit in \hu cd l)li/njili sin na/liiijsi ((/ liumi/i />(/('( in in mUMi...
PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA
o
Dovolite, co vam v najtežjih trenutkih oriskočimo na pomoč in poskrbimo zc vse potrebno pr organizaaii pogreba Pogoje piač ia aogovarjamo oosebe
POGREBNA SLIIŽBA PUP, POKOPALIŠČE PODKRAJ
063/865-866,0609/640 208,0609/620-128
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene
GABRIELE JEVŠINEK
rojene ZLODEJ rojene 19. 8.1951
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvala velja tudi nečakinji Mileni in možu Viliju, dr. Nadi Hribar, patronažni sestri Martini, osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec, gospodu kaplanu Lipšovšku za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Leskovaiju in pevcem iz Oplotnice za Iepo odpete žalostinke.
Žalujoči: moi Rudi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
FRANCA BRODNIKA
Kokolovega Franca iz Družmiija 6.10.1912 - 8. 5. 1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od njega, sočustvovali z nami in darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se GD Lokovica in vsem ostalim gasilskim društvom, Zvezi borcev Družmirje - Gaberke, pevskemu zboru iz Šentilja in govornikoma za poslovilne besede. Iskrena zahvala č. g. župniku za opravljen obred in sveto mašo.
Žalujoči: iena Pavla, sin Edi, hčeri Ivica in Marjana z druiinama in sestra Rozi
20. maja 1999
OBVEŠČEVALEC
KilS ČAS 19
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni je dotrpeia draga žena, mama in babica
ANA SEME
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sodelavcem za izkazano sožalje.
Posebna zahvala velja za humano pomoč ob njeni težki bolezni dr. Pavle Grošlju, medicinskima sestrama Alenki Cebul in Bernardi Pušnik.
Iskrena hvala tudi sosedi ga. Anici Petek z njeno družino Gluk, za trajno in nesebično pomoč.
Žalujoči: mož Franc, sin Franc z družino, sestra Stanka, brat Milan in drugo sorodstvo.
Velenje, maj 1999
ZAHVALA
Ustavil se je tvoj korak, prenehalo je biti tvoje piemenito mlado srce.
V nas je nastala praznina, ki boli in skeli, ker tebe draga hčerka, sestrica in vnukinja
KRISTINA VREČER
(28. 9.1987-13. 5.1999) iz Rečice ob Paki med nami več hi.
Modro, belo, Iisasto nebo se je zaprlo nad njim. Ves svet je bil poln mehke sivine in megle, kije bila tako rahla kot hlap nad slapom. Oblaki so se zvili v velike nabuhle blazine, na vzhodu pa se je prikazala čudovita mavrica. Modro zeleno se je lesketala zemlja, zlato in sveže obrisan je sijal sončni žar, po drevju, v travi in po grmih pa se je iskrilo nešteto deževnih kapelj.
(Kristina)
Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubljene hčerke se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-nikom, prijateljem, znancem, sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečene besede sočutja, darovane vence, rože, sveče in svete maše. Se posebej hvala družinam Mandelc, Glušič, Majhen, kolegi-ci Martini in kolegu Dušanu, Alojzu Podgoršku, osnovni šoli bratov Letonja
Šmartno ob Paki, Kristininim sošolcem in sošolkam ter njihovim staršem, učiteljem in učiteljicam, posebej Slavici Pečnik in Andreji Perovec, sodelavcem in sodelavkam M cluba Velenje, Gorenje Orodjarna, republiškemu
ministrstvu za šolstvo in šport, GD Šmartno ob Paki, Občini Šmartno ob Paki, govornikom, praporščakom in pevcem ter pevkam zborovodkinje Anke Jazbec - Verdnik. Iskreno se zahvaljujemo župniku Ivanu Napretu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste počastili spomin na našo Kristino s spremstvom na njeni
prerani zadnji poti.
Hvala!
Žalujoči: mami, ati, sestra Hana, dedi Ivan, babi Lojzka, dedi Karel,
teta Mojca in ostali sorodniki
ZAHVALA
Naše srce je polno neme bolečine, naše oči solzne ob spoznanju, da smo te za vedno izgubili dragi sin, bratec, vnuk
MATIC BATISTA
16.6.1987-13.5.1999 iz Smartnega ob Paki
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegei. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.. (S. Kosovel)
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih ob nenadni izgubi drage-ga sina stali ob strani in nam pomagali lajšati bolečino po svojih močeh, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej veljajo besede zahvale družini Bubik, vsem Omladičevim in Bolhovim. Hvala tudi učencem in učenkam osnovne šole bratov Letonja, staršem učencev 5. razreda, ravnateljici Nevenki Hofer, razredničarki Slavici Pečnik in Andreji Perovec, republiškemu ministrstvu za šolstvo in šport, Občini Smart-no ob Paki, Janku Kopušaiju, GD Šmartno ob Paki, sodelavcem in sodelavkam Ere Velenje, Ere Vino Šmartno, Premogovnika Velenje, Rokometnemu klubu Juteks Žalec, NK Šmartno, 2. b razredu I. gimnazije Celje z razredničarko, govornikom,
praporščakom, pevcem in pevkam zborovodkinje Anke Jazbec - Verdnik. Iskreno se zahvaljujemo še župniku Ivanu Napretu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste našega Matica pospreniili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali rože, vence, sveče in svete maše.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: starša Igor in Zvonka, sestra Maruša, stari mami Terezija in Zora, ata Siavko, tete
Miiena, Irena in Mira z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob tragični nesreči, ko smo izgubili otroke, sošolce in učence
KRISTINO MATICA SABINO TINO
se iskreno zahvaljujemo vsem znanim in neznanim ljudem, ki so takoj na kraju nesreče priskočili na pomoč, reševalcem, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje, delavcem policije, Ministrstvu za šolstvo
in šport, Zavodu za šolstvo Slovenije - OE Celje, Svetovalnemu centru Ljubljana, premnogim občanom, ki ste trpečim družinam stali in še stojite ob strani, duhovnikom braslovške dekanije, vsem,
ki ste nesebično pomagali in se v tako velikem številu poslovili od naših otrok. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in z izrazi sožalja lajšali bolečino v trenutkih, ko je bilo najtežje.
Starši
Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki Občina Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki, 18. maja 1999
ZAHVALA
Še vedno ne moremo dojeti in umeti krutega spoznanja, da smo ostali brez tvojega nasmeha, brez tvoje vedrine in topline, draga hčerka, sestrica in vnukinja
TINA MEH
(26. 5.1987- 13. 5.1999) iz Rečice ob Paki
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih za vedno, DRAGA TINA, boš ostala.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage Tine se iskreno
zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za takšno ali drugačno oporo v težkih trenutkih, za izražena ustna in pisna sožalja, vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, za svete maše. Še posebej pa se za pomoč in pozornost zahvaljujemo družinam Podgoršek, Lenošek, Jug, družini Tinija Kolenca, republiškemu ministrstvu za šolstvo in šport, Silvi Vršnjak, učencem osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, učiteljem in učiteljicam, še
posebej Slavici Pečnik in Andreji Perovec, staršem Tininih sošolcev in sošolk, sodelavcem in sodelavkam Ere Velenje, Ere Vino Šmartno, Centra za socialno delo Velenje, Občini Šmartno ob Paki, zlasti Janku Kopušaiju, dijakom 4. letnika Srednje ekonomske šole - Trgovska akademija Celje. Hvala tudi GD Šmartno ob Paki in Alojzu Ježovniku ter vsem nogometnim prijateljem. Iskreno se zahvaljujemo še gospodu Ivanu Napretu za lepo opravljen cerkveni obred, praporščakom, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem in pevkam zborovodkinje Anke Jazbec - Verdnik, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste našo Tino pospremili na mnogo prerani zadnji poti ter
njeno gomilo zasuli s cvetjem.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mamica, ati, sestra Mateja, mama Karla in vsi, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Komaj si začela živeti, ko je kruta usoda hotela drugače. Zakaj? Predraga hčerka, sestrica in vnukinja
SABINA DREV
3.1.1988-13.5.1999 iz Gavc
Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
Ob nenadni in nadvse boleči izgubi drage Sabine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob
strani, vsem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zah-valjujemo sosedom Dragar, Razgoršek, Kraševec, Koren, družinam Mešl, Pocajt, Irene Drev. Hvala tudi sodelavcem in sodelavkam Gostinstva Gorenje, Veplasa, bivšim sodelavcem Gostinstva Paka, republiškemu ministrstvu za šolstvo in šport za sočutje in denarno pomoč, kolektivu Vrtca Maja Šmartno ob Paki, Sabininim sošolcem in sošolkam ter njihovim staršem, učiteljem in učiteljicam osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, še posebej razredničarki Idi Centrih, Občini Šmartno ob Paki, govornikom, pra-porščakom, pogrebcem, Ivanu Kolaiju, Janiju Kopušaiju ter Janku Stropniku in Zlatku
Dragaiju. Iskrena hvala župniku Ivanu Napretu za lepo opravljen obred, pevcem in pevkam zborovodkinje Anke Jazbec - Verdnik, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste našo Sabino pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Iskrena hvala!
Žahijoči: ati, mami, sestrici Maja in Tjaša, stari atek, stara mama, botrca Marjana in teta
Avguština z družinama ter vsi njeni
KUPIMO:
•DVOSOBNO STANOVANJE BREZ STOPNIC - V PRITLIČJU, NA GORICI, GOTOVINA •DVOSOBNO STANOVANJE V ŠOŠTANJU •TROSOBNO STANOVANJE, V STANDARDU, NA KARDEUEVEM TRGU, V CENTRU •GARSONJERO V VELENJU PRODAMO:
• ČUDOVITO VRSTNO HIŠO V ŽALCU •TRISOBNAIN DVOSOBNA STANOVANJA NAGORICI ODDAMO:
•PISARNIŠKE PROSTORE 063/ m<«i WIW aa»77S, 041/ S20-269
V potniškem vlaku, ki je trčil v avtobus, so bili predvsem dijaki celjskih srednjih šol. Med njimi sta bili tudi sestri pone-srečenega petošolcev. Ena je svojega bratca druga ne.
Nevenka Hofer, ravnateljica šole bra-tov Letonja Šmartno ob Pakl:
"Nimam besed. Hudo je, da se je to zgodilo. Hudo, ker seje zgodilo prav nam. 32 let sem že zaposlena na šoli, pa nismo zabeležili kakšne hujše poškodbe. Boleče je, zelo me je prizadelo. V stiski smo spoznali prijatelje, ki so nam priskočili na pomoć. Hvala jim. Upam in želim, da se to ne bo zgodilo nobeni šoli v Slovenui. Kako težko se je sprijazniti z vsem, vedo le tisti, kl so to občntili. Še te^je je s tem živeti. Čas sicer celi vse rane. Da bi jih vsaj ninlo zaeelil čim prej, izbrisati jih ne bo mogel nikoli."
Šmartno ob Paki zavito v žalost
Reševalci in zdravniki pomagali izjemno hitro
Dan po nesreči so predstav-niki Splošne bolnišnice Celje in celjske policijske uprave na no-vinarski konferenci povedali, da je akcija reševanja potekala zelo hitro in učinkovito, žal pa mla-dih življenj niso mogli rešiti, saj so bili ob prihodu v bolnišnico že mrtvi. Po besedah strokovne-ga vodje bolnišnice Štefana Ti-sla so se takoj po obvestilu o ne-sreči organizirali in pripravili vse potrebno za prihod ponesre-čencev. Vso delo v bolnišnici sta vodila dr. Jože Robida, predstoj-nik oddelka otroške kirurgije (tudi njegov sin Nejc je bil med ponesrečenimi otroki) in pred-stojnik travmatologije dr. Mio-drag Vlaović. Če bi bi bilo po-trebno, bi lahko v danem trenut-ku sestaviii 10 operacijskih ekip. Pomoč so osebju takoj ponudili iz mariborske bolnišnice, Ijub-ljanske urgence, prispel je heli-kopter Centra za reševanje. Ja-vili so se še s Svetovalnega cen-tra v Ljubljani in ponudili po-moč staršem prizadetih otrok, učencem in učiteljem. Proti ve-čeru se je v boinišnici poleg osebja šole, učiteljev mudil še republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
Dr. Andrej Žmavc, predstoj-
nik urgentne službe bolnišnice, je posebej poudaril, da je od kli-ca o nesreči do prihoda prve re-ševalne ekipa na kraj minilo de-vet minut. V naslednjih desetih minutah jih je prišlo še osem, med njimi tudi iz Velenja in Mo-zitja. V bolnišnico so z reševal-nimi vozili prepeljali 29 pone-srečencev, ostali so prišli kako drugače. Zadnjega med njimi so pripeljali ob 14.16 uri. Na srečo sta bila samo dva učenca huje ranjena, drugi so utrpeli udarni-ne, raztrganine, oskrbeli so še zlom golenice, stopalnice, krva-vitve iz udarnin in podobno.
Po podatkih dr. Jožeta Robi-da so ob prihodu v bolnišnico pregledali in oskrbeli 31 pone-srečenih, od tega 29 otrok in 2 učiteljici. Domov so lahko takoj napotili 9 otrok in učiteljico. 4 otroke in učiteljico so namestili na oddelek za ušesa, nos in grlo, 7 otrok na travmatološki, 9 pa na oddelek otroške kirurgije. Dan kasneje je bilo zdravstveno stanje obeh najbolj poškodova-nih učencev stabilno. Tega dne bi že lahko odpustili učiteljico in 7 otrok, vendar bodo upošte-vali želje otrok in njihovih star-šev. Robida je še dodal, da so se zdravniki in medicinske sestre
že v četrtek pozorno posvetili tudi psihofizičnemu stanju otrok in to je bilo dan po nesre-či zelo zadovoijivo. Otroke so v petek premestili na otroško ki-rurgijo, razen obeh najbolj poš-kodovanih. Kot smo izvedeli, so bili v ponedeljek že vsi doma.
O vzrokih nesreče še ni uradnih podat-kov
Franc Klanjšek, policijski inšpektor celjske policijske uprave, je na že omenjeni novi-narski konferenci povedal, da bo treba na uradne vzroke za nesrečo počakati kar nekaj dni. "Za zdaj je jasno to, da je voz-nik avtobusa Edi Mikuš vozil iz smeri jame Pekel proti Šempe-tru. Ko je ob 13.15 uri pripeljal do železniškega prehoda, ozna-čenega z Andrejevim križem in stop znakom, je iz nasprotne smeri pripeljala voznica oseb-nega avtomobila. Ta naj bi voz-nika avtobusa opozorila na pri-hajajoči vlak. Šam ga naj bi zaznal šele po signalnem opozo-rilu strojevodje potniškega vla-ka, ki je pripeljal iz smeri Celja proti Velenju. Ker je srečanje zaradi ozkega vozišča in manjše krivine na prehodu nemogoče,
je voznik avtobusa po zazna-nem signalu vlaka poskušal hi-tro speljati s proge, a je vlak kljub temu trčil v zadnji levi del avtobusa. Tega je obrnilo na streho."
Klanjšek je pohvalil izredno učinkovitost sodelujočih v reše-valni akciji, še posebej pa delav-ce Perutnine Ptuj, ki so na bliž-njih hmeljiščih opravljali spom-ladanska dela.Ti so najprej pri-skočili na pomoč otrokom, ki so vpili in klicali na pomoč. Z de-lavci iz bližnje tovarne so s pre-prostimi sredstvi in viličaijem privzdignili prevrnjeni avtobus in s tem kar nekaj otrok obvaro-vali pred še hujšimi poškodba-mi. Večina dijakov pa je v šoku zapustila kraj nesreče in se po-razgubila po Sempetru.
Kot smo izvedeli ob zaključ-ku redakcije, bodo policisti pri-pravili pisno informacijo o vzro-kih za nesrečo konec tega tedna ali v začetku prihodnjega. Poča-kali bodo na rezultate izrednega tehničnega pregleda za avtobus, lokomotivo in osebno vozilo. Za zdaj pa menda kaže na to, da naj bi voznik avtobusa spregledal vlak. Če bodo pristojni krivdo vozniku avtobusa dokazali, mu grozi do 8 let zaporne kazni.
Pomlad, tako lepa in pisa-na. Takšen je bil tudi dopoldan 13. maja. Zgodaj popoldan (malo čez 13. uro) pa se je spremenil v dan, ki ga nihče zlasti v občini Šmartno ob Pa-ki ne bo mogel nikoli pozabi-ti. Preveč krute, tragične so bi-le posledice prometne nesreče, ki se je zgodila na prehodu čez železniško progo v Podlogu pri Šempetru in terjala življenje treh učenk in učenca.
Veseli, razposajeni in vedrih obrazov, kot se za 12. letnike pač spodobi, se je 38 učencev 5. a in b razreda z osnovne šo-le bratov Letonja iz Šmartne-ga ob Paki skupaj z učiteljica-ma spremljevalkama, Maja Grenko in Damjana Modri-jan, vračalo z naravoslovnega dne v jami Pekel. Niti približ-no niso slutili, da se bo usoda tako kruto poigrala s komaj dobro začetim življenjem šti-rih njihovih sošolcev, prijate-ljev. Po približno dveh kilome-trih vožnje iz smeri jame Pekel proti Šempetru je avtobus za-peljal na železniško progo, te-daj pa je iz celjske smeri pri-peljal potniški vlak in trčil vanj. V zmečkani pločevini so na kraju nesreče ugasnila štiri mlada življenja: Tine Meh, Kristine Vrečer, Sabine Drev
in Matica Batista, preostale so zaradi hujših ali lažjih poš-kodb prepeljali v celjsko bol-nišnico.
Posledice nesreče so globo-ko pretresle ne le domačo, ampak širšo slovensko jav-nost. Ni res, ne more biti res, zakaj, so bila vprašanja, ki so si jih z veliko bolečino in te-snobo pri srcu zastavljali pri-zadeti starši, njihove sestrice, dedki, babice, učiteljice, Ijud-je. Ostali so brez odgovora. Občina Šmartno ob Paki se je odela v črnino.
Čeprav je pouk na šoli na-slednji dan stekel, je bilo doga-janje v njej neslišno, kot da na šoli ni nikogar. Pogled na štiri slike na žalni slovesnosti, ki so jo dopoldan pripravili na šoli, so molk in neme solze zavili v sočutje brez primere. Dosto-janstveno so se poslovili od pridnih, dobrih in vedno na-smejanih sošolcev, prijateljev in jim obljubili, da jih ne bodo pozabili. Vedno bodo Tino, Kristino, Sabino in Matica no-sili v svojem srcu. Nič drugače ni bilo zvečer tega dne na žalni slovesnosti v tamkajšnjem kul-turnem domu, ki jo je pripravi-Ia Občina Šmartno ob Paki.
V številnih sožalnih brzojav-kah, ki so jih prejeli na šoli, na
vih in v njihovem domačem okolju. Bele krste, položene v razmočeno zemljo, so prekrili številni cvetovi rož, tudi trav-niških, ki so jih nabrali njiho-vi sošolci in sošolke. Dežne kaplje v četrtek, v petek po-poldan in ob slovesu niso mo-
gle sprati teže neizmerne bo-lečine, ki je nastala ob izgubi Tine, Sabine, Kristine in Ma-tica. Zivljenje bo poslej teklo brez njih, a z mislimi nanje.
■ tp, foto: vos
Na žalni seji v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so prebrali vsebino sožalne brzojavke predsednika države Milana Kučana in njegove sorpoge Štefke. V njej sta med drugim zapisala, da verjameta, "da bodo pristojne službe storile vse, kar je potrebno, da se raziščejo vse okoliščine te tragične nesreče. Ta naj bo opomin in poziv za nujno od-govornejše in učinkovitejše obnašanje ter ravnanje vsem udeležencem v javnem prometu ter vsem siužbam, ki so dolžne skrbeti za varnost v javnem prometu".
foto: tp
Čeprav so v bolnišnici takoj poskrbeli za ponesrečene, so najbolj biažilno delovale prijazne besede, topia dian, objem mamice, atija ali obeh. "Vse bo še dobro," so jih tolažili.
občini, pa tudi prizadeti starši, so ljudje iz širše Slovenije izra-žali besede tolažbe in sočutja. Med številnimi so jih poslali tudi Milan in Štefka Kučan, dr. Janez Drnovšek, Janez Po-dobnik, mariborski škof Franc Kramberger, republiški mini-
Od avtobusa je ostalo kup piočevine. "So bila res potrebna štiri mlada življenja, da se bodo odgovorni končno odzvali na opozorila in zahteve?," so se na kraju nesreče spraše-vali nekateri tamkajšnji krajani. Trpko je spoznanje, da kar-koli bodo naredili, so življenja Tine, Sabine, Kristine in Mati-
ca za vedno izgubljena.
ster za promet in zveze, re-publiško ministrstvo za šolstvo in šport.
Sobota - dan žalovanja. Sol-ze in bolečina na poti zadnje-ga slovesa od štirih biserov, brez katerih bo minila letoš-nja pomlad v njihovih domo-
"