V Ljubljani, dne 12. oktobra 1810. Lefo XXIX. I r. h a j n vsak četrtek. Conn mn 10 a K nn loto. (Zn Nomflijo 4 K, 7,0. Ameriko in druge tujo državo o K.) — PosnmoKne številko so piodniaio -- po 10 vinnriov - Slovenskemu ljudstvu v pouk in zetovo. Spisi in dopisi so pošil jaio: Uredništvu ^Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ttlica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „ Domoljuba", —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Štev. 41. Skladišča. Na Moravskem so se med vojsko v rečjem številu jele ustanavljati skladiščne družbe. Dozdaj jih je ustanovljenih 20, ki imajo vse med vojsko zidana velika, primerno urejena skladišča. O tej reči smo že pisali v našem listu. Zdi sc nam pa potrebno, da iznova opozarjamo na potrebo skladišč tudi pri nas. Na Moravskem in Češkem ter sploh v deželah, kjer se veliko žita pridela, »o skladišča predvsem namenjena žitni kupčiji. Kmetje, člani, pripeljejo žito, ki se jim v skladišču odtehta in vsaj deloma takoj plača. Skladišče žito očisti, ga sortira po toži in proda. Koncem leta se ostali dobiček razdeli med člane, kolikor sc ga ne pusti v skladišču kot rezervni zaklad. Samo po ti poti jc mogoče iz žitne kupčije izriniti nepotrebne prekupce v korist obema, tistemu, ki pridela žito, in tistemu, ki ga uživa. Ravnotako je samo na ta način mogoče sklepati z vojno upravo pogodbe za dobavo žita. Nič ne pomaga zabavljati, da imajo vso žitno kupčijo židje v rokah, in da ceno določujejo drugi, ne pa poljedelec. Edina pot, po kateri-je mogoče to preprečiti, je pot združevanja. Povsod se pripravljajo kmetje že za po vojski in hočejo že zdaj vse urediti, da bodo tudi v trgovinicami svoji. Ravnotako vidimo seveda tudi, da se trgovina pripravlja na to, da bi ])o vojski imela še več, nego pred vojsko, v rokah. Boju, ki iz tega izvira, se ne moremo ogniti. Ne prezrimo, da imajo komisijonarji žitnega zavoda natančno pregledano, koliko kdo pridela, in kaj torej more prodati. S tem, da sedaj od kmetov za žitni zavod kupujejo žito, imajo obenem zvezo z njimi, ki bo zanje izrednega.pomena tudi po vojski. Kakor vemo, ne gre več samo za žito, marveč tudi za druge reči, ki jili komisijonarji za žitni zavod kupujejo. Sem spada zlasti krompir. Če pojde po sedanji poti, ko se zadruge splošno tako malo udeležujejo komisijonarskih poslov pri nas, bo imela zasebna trgovina tudi vse trgovanje s krompirjem v rokah. Tudi kupčija s senom in z živino je danes povečini tako osnovana, da ima zadružništvo, ki zastopa pridelovalce, Ic malo ali celo nič vpliva pri nji. Prav tista jo s krmili, in kakor sc čuje, pritiskajo trgovski krogi na to, da bi sc tudi trgovina z umetnimi gnojili iztrgala zadružništvu iz rok. To so najres-nejša vprašanja za bodočnost našega kmeta. Če hočemo? da. nc bo po vojski njegova odvisnost od prekupcev še večja, nego jc bila pred vojsko, se moramo že zdaj z vsemi silami pripravljati na nove čase. Prva pot, tla zopet ponovimo, kar smo že rekli, jc ta, da sc napravijo na vseh primernih krajih skladišča. Pri nas splošno ne gre za to, tla bi bila ta skladišča prirejena v prvi vrsti za žitno kupčijo, nego za to, da sc po njih sploh uredi prodaja tistili pridelkov, ki jih pri nas kmet. v toliki meri pridela, da jili more prodajati, in pa nakup tistih reči, ki so kmetu pri njegovem gospodarstvu potrebne. Skladišče bi potemtakem posredovalo prodajo žita tam, kjer sc v večji množini prideluje, poleg te^a pa tudi drugih reči, krompirja, fižola, zeljnatih glav, gob itd. Ravnotako bi morale biti v skladišču zaloge umetnih gnojil, močnih krmil, semen in navadnih splošno potrebnih kmetijskih strojev. Narejena bi morala biti ta skladišča zelo priprosto, kolikor mogoče z majhnimi stroški in sicer v krajih, ki so na sredi kakega večjega okrožja, in kar je prav poglavitno, pri železniški postaji. Najprimernejše sc nam zdi, da se za taka skladi- šča ne snujejo nove zadruge, nego da Raiffeisnove posojilnice enega okrožja s skupnimi sredstvi postavijo tako skladišče. To ima dve prednosti: 1.) se na ta način takoj dobi potrebni kapital za stavbo in za obrat v skladiščih ter se s tem prepreči, da ni skladišče že takoj pri rojstvu obremenjeno s prevelikim dolgom, ki vsako tako podjetje mori in zavira v njegovem razvoju; 2.) ima pa ta uredba to prednost, da so vsi čla it dotičnih posojilnic obenem že tudi člani skladišča, Ako sc osnujejo posebna skladiščna društva ali skladiščne zadruge, bi od začetka gotovo pristopili samo bogatejši člani, in bi bila nevarnost, da ne bi tako splošno koristna naprava služila samo nekaterim, in sicer nc najpotrebnejšim. Raiffeisnovkc imajo pa ravno tiste kmete med svojimi člani, ki potrebujejo posojila in bi torej skladišče v tem slučaju res pomagalo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Par kmetijskih društev ima pri nas svoja skladišča in sc vsak dan bolj prepričuje, kako nujno jih rabi. Večja skladišča imamo pa samo v Račali na Štajerskem in v Sinči vasi pri Velikovcu. Mi smo povedali svojo misel. Kmetje in njihova zadružna organizacija, na delo! Vera In vere. Svetovna vojska je vse premetala. Premešala je tudi ljudi raznih plemen in narodov, raznih šeg in ver. Naši možje in fantje so tovariši razkolnikov, protestantov, mohamedancev. Tisti, ki so v Rusiji, žive med staroverci, morda celo med pogani, saj jih je v daljni Rusiji in Sibiriji še mnogo. A tudi mi doma imamo po mestih in vaseh vojake raznih narodov in ver, 1» nemške protestante, ogrske jude, bosenske nohamedane, srbske in ruske ujetnike, azkolnike. Mi opazujemo, kako ti ljudje šive, kako se vedo, kako molijo. In nered-to vidimo, da je ta in oni, ki je krive vere, ioIj pošten, bolj pobožen kot pa marsikateri naših. To bi utegnilo koga zbegati, češ, saj je vseeno, kakšne vere je kdo, povsod so dobri in slabi. Tako res govore zlasti tisti, ki ne marajo za nobeno vero. Da je kdo le pošten, pravijo, pa je dosti; nošten je pa lahko, naj je te ali one vere, di pa tudi nobene. Tako govorjenje je malo prida in tudi ie odkriva posebne modrosti. V vsakem človeku, to vemo, se po naravi meša dobro in slabo. Izvirni greh je v nas pustil slaba nagnjenja, ki nas vlečejo v hudo. A v naših srcih je zapisana tudi od početka božja postava, ki nam govori, kaj je dobro, a kaj slabo in da moramo dobro delati, a slabega se varovati. Tako omahujemo Adamovi otroci med dobrim n slabim. Nekatere vleče bolj hudo, nekatere dobro. Zares dober sam po sebi nihče ni in ne more biti. So pa nekateri mnogo slabši kot drugi. Nekateri se takorekoč valjajo po blatu, drugi imajo vendar še neko naravno poštenje. Taki, Adamovi otroci prejmemo vero. Nekaj vere ima vsak. Saj tisti glas v vesti, 'ci ga nihče ne more popolnoma zaglušiti, e božii glas, potemtakem nekako glas vere. A ta vera pove premalo in daje premalo moči. Zato so ljudje vedno hrepeneli )o božjem razodetju in božji pomoči. Bog •.e je res odpočetka razodeval Nekaj .tega •azodetja živi v vsem človeštvu, a zatop-ieno je in pomešano z zmotami in zablodami. V Kristusu smo prejeli polnost božjega razodetja, in katoliška Cerkev ga nam nezmotljivo hrani in oznanja. S Kristusom ;mo prejeli tudi božjo moč, da ne le vemo, 'caj nam je storiti, ampak da tudi moremo. Ta božja moč se nam deli zlasti po zakramentih. Nekateri narodi so odpadli od Kristusa, drugi so zapustili Cerkev, a ohranili še marsikaj, kar so prejeli od pra-dedov kot dragoceno dediščino iz katoliške Cerkve. Tako imajo razkolniki še vse zakramente, protestantje vero v Kristusa in sv. krst, mohamedanci to in ono iz ju-dovstva, to in ono tudi iz krščanstva. Kaj sedaj? Nobenega dvoma ni, da je edino Kristusova vera, ki je čista in vsa edino v katoliški Cerkvi, zares prava, božja in zveličavna vera. Kristus je pot, resnica in življenje To vemo vsi: če bi človek živel v vsem in po vsem po naukih sv. Cerkve in rabil pomočke, ki jih ona daje, da bi bil svetnik. Takih svetnikov nam predstavlja sv. Cerkev vrste in vrste, in taki svetniki žive še tudi med nami. Niso v oltarjih, zakriti so pred svetom, a svetniki so pred Bogom. Marsikak krščanski mož, marsikatera krščanska žena, mati, dekle je v vrsti svetih božjih. Glejte I Izven katoliške Cerkve pa ni nikjer nobene vere, ki bi mogla človeka posvetiti. So tudi zunaj dobri ljudje, hvala Bogu, med razkolniki, protestanti, tudi judi in mohamedanci, a dobri so ne po svoji zmoti, ampak kljub svoji zmoti. Dobri so, ker se ravnajo po naravni pameti in pa po tistih resnicah, ki so jih rešile njih vere iz prvotnega razodetja ali iz krščanstva. Luter je n. pr. zavrgel dobra dela in dejal, da vera zadoščuje, pa živi, kakor hočeš. Da bi protestantje po tem nauku živeli, to bi nastala med njimi prava Sodoma. A naravni čut se upira temu nauku in mnogo protestantov nevede živi katoliško, po katoliškem nauku, da se mora vera izkazati v ljubezni in dejanju. To je tisto, na kar jih mnogo ne misli, ko vidijo slabe katoličane in dobre drugo-verce. Mnogo katoličanov je slabih, a ne zato, ker so katoličani, ampak zato, ker ne poslušajo Cerkve in ne prejemajo pobožno sv. zakramentov, ker ne žive po zapovedih božjega duha, ampak po nagonih svojega mesa. In so tudi zunaj Cerkve dobri ljudje, a ne zato, ker so zunaj, ampak zato, ker je božje usmiljenje veliko in božji nauk in njegova moč sega tudi ven ter nikogar popolnoma ne zapusti, ki je blage volje. Kdor zares ve, kaj je narodom Kristus, kaj katoliška Cerkev, ta ne bo nikdar niti za trenutek omahoval, ampak bo vsak dan na kolenih hvalil Boga, da je katoličan. Seveda bo hotel biti res katoličan. Ne bo mu dosti ime, temveč bo hotel tudi iz resnice živeti! Njemu se pa bodo smilili tudi vsi, ki še ne poznajo Kristusa, ali če ga poznajo, ki so odtujeni od edinstva Cerkve. In čim boljši so, tem bolj se mu bodo smilili. Mislil si bo, kaj bi bilo iz njih, ko so že po naravi in po bednih odlomkih resnice tako dobri, kaj bi bilo iz njih, ko bi mogli piti iz studenca resnice in življenja! Smilili se mu pa bodo seveda še najbolj tisti katoličani, ki ne vedo, kaj imajo, ki žive sredi božje milosti, a žive brez-uma kakor živali, brez smisla za molitev, za cerkev, za sv. zakramente, zato pa brez življenja, brez moči, prepuščeni vsem nagonom poželenja. Smilili se mu bodo še zlasti sedaj v svetovni vojski, ko so taki slabi katoličani v strašno pohujšanje ne-katoličanom in nekristjanom. Gorje meni, je dejal nekdaj sv. Pavel, če ne bom oznanjal evangelija! Gorje nam, moramo reči mi, če ne bomo živeli po evangeliju in tako s svojim življenjem svetu oznanjali Kristusa! Pregled po svetu. Avstrijski državni zbor. Večinoma vse stranke avstrijskega parlamenta so se izrekle, da pozdravljajo sklicanje državnega zbora. Ugovarjajo le nemški radikalci »zaradi nemške koristi«. Predsednik poslanske zbornice je povabil načelnike dr-žavnozborskih klubov na posvet, ki bo 23, okt, na Dunaju. Navzoč bo tudi grof Sturgkh. — Poleg drugih zaprek, ki bodo ovirale, da bi se sklical državni zbor, je tudi ta, da je sedaj izpraznjenih okrog 40 mest, ki bi jih bilo treba zasesti, kajti drugače bi bila zbornica nepopolna. Najbrž bo tako, da se bo vojska, ki se je začela brez našega državnega zbora, tudi končala brez njega. V Bukareštu ni dobro biti. Glavno romunsko mesto je imelo že zelo velikokrat goste v zraku. Bombe so prestrašile prebivalstvo, ki se — če le možno — seli drugam. Nedavno je pa bukareška sodrga porabila splošno zmedo ter oplenila več trgovin. Škode je do milijona. Nova milijonska armada. Švicarskim listom se poroča iz Petrograda, da sestavlja rusko vojno poveljstvo novo poldrug-milijonsko armado. Car je baje že odredil, da se pokličejo novinci in izvežbajo. Spomladi namerava (?) Rusija z novo ofenzivo, ker se sedanja ni posrečila. Notranji minister Protopopov se je izjavil, da se mora vojska, kakor je strašna in težka, izvesti do konca, in da je tudi ljudstvo prepričano (?) o tej potrebi. — Take izjave so pač »glas vpijočega« v potapljanju, Prekucija na Grškem se ne razvija tako, kakor bi ententa rada. Sedaj menda ni upanja, da bi Grčija nastopila z orožjem. Revolucijonarno gibanje ima ugodna tla le na otokih in v Solunu. — Dne 2. okt. je zopet odstopila večina ministrov; ostal je samo ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve. Ministri so se v večini izjavili za vojsko, nato so odstopili — V Atenah sedaj ni nobene vlade. Edina vlada, ki posluje, je Venizel in njegovi privrženci. Venizel je na Kreti ustanovil urad guvernerja. — Rezervisti so vdani kralju ter prirejajo povsod burne demonstracije zoper pristaše entente. — Pričakuje se kliub temu skorajšnja napoved vojske Bol-garni. — Sicer pa so vsa poročila, ki jih dobimo o Grčiji iz ententinih virov, torej netočna, nezanesljiva ter ne pojasnijo po-ložaia, kakršen je v resnici. Na Portugalskem tudi ni nobenega reda, odkar so strmoglavili monarhiio. Sedaj je odstopil ministrski predsednik Al-merida. Vojni minister je odredil mobilizacijo 1. in 4. divizije ter odpotoval proti severu. kfer so se baje uprle čete. Volitve v Ameriki. Wilsonova zvezda bledi; Hughes-ova slava raste. Nemške Američane moti le to. ker Hughes ničesar ne izda, kakšno stališče, bo zavzel glede na Anglijo, Najbrž se volitve ne bodo udeležili, Wilsoncv plašč po vetru, Wilsonu se slabo godi, kar se tiče novih volitev. Zdaj se je baje odločil, da hoče še pred 3. novembrom nekaj posebnega storiti za pospešitev miru, ker ve, da drugače gotovo propade. Pravijo, da je v ta namen poklical v Washington ameriške poslanike iz Londona, Pariza in Berlina. Prekucija v Abesiniji je nastala vsled tega, ker sedanji mladoletni vladar Lig Jeassu ni poseben prijatelj Anglije, Anglija je podkupila in nahujskala vse vladajoče uradnike in državnike, češ, da mladi krščanski vladar preveč drži z mohaine-dani. Nastala je revolucija; abesinski mogotci so postavili na prestol Angliji prijazno cesarico Uisero Zeaditu. Turčija si prizadeva, da pride zopet na prestol Lig Jeassu. ISKRE. Kdor hoče hiti zadovoljen, naj gleda le na one, ki se jim slabo godi. »Svet je poln bridkosti, a ga vendar ljubijo; kako bi ga šele ljubili, Če bi bil poln sladkosti.« Sv. Avguštin. Svetovna vojska. Silni topovski boji na Krasu. — Rusi poraženi v Voliniji; ruska garda uničena. — Napadi Rusov v Galiciji odbiti. — V Karpatih mir. — Romunski por«/ na Sedmo-graškem in oh Donavi. Braševo v naših rokali. — Bitka oh Somin traja dalje. VOJSKA Z ITALIJO. Silna topovska bitka na Krasu tra |a že osem dni. Neprestano bruhajo ita lijanska žrela topov in min ogenj in je klo na naš Kras. Naša artiljerija od ločno odgovarja. Italijani večkrat po izkušajo s pehotnimi napadi, toda vsak napad uduši ogenj naših topov. Italijansko uradno poročilo 5. oktobra poudarja močan nastop našega topništva 4. oktobra jc udrla sovražna pehota v naše jarke ob Opatjem selu, naši so jo takoj zapodili nazaj; tudi 6. oktobra je napadala italijanska infanterija, seve da brez uspeha. Topovski boj se bije na vsej črti od morja, čez Goriško, ob koroški meji do švicarske meje. Na Tirolskem je sovražnik zopet napadel na bojni črti dolino Flcims, pri Calbriconu, na obeh straneh doline Travigholo; toda vse zaman. Na Col-briconu je sicer udri v naše razstrclje-ne postojanke, pa so ga vrgli naši kmalu ven. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. V Karpatih so ruski napadi ponehali. Zadnja vojna poročila več ne poročajo o večjih napadih Rusov v Karpatih. Rusi so zastonj pošiljali lisoče in tisočo v smrt; Karpatov niso dobili. Tam je že nastopila zima in Rusi imajo preveč živo v spominu vse strahote karpatske zimske vojske. Veliki ruski napadi v Galiciji odbiti. Ob Zlati Lipi in Narajovki so zadnje dni Rusi štirikrat napadli z veliko silo naše postojanke. Avstr., nemške in turške čete so odbile vse napade. Dne 6. oktobra so naši tu ujeli 510 Rusov in zaplenili 8 strojnic. Še hujši boji pa so se bili v severovzhodni Galiciji. Tu so Rusi napadali zlasti ob Seretu in ob cestah, ki vodijo iz Brodov in Zborov v Lvov. Pri Graberki so nam bili Rusi iz-1 rgali nekaj postojank, toda naši so 2. in 3. oktobra uvedli protinapad, vrgli Ruse nazaj, pripeljali 3000 ujetnikov in par desetoric strojnic. 5- oktobra so Rusi v tem odseku zopet napadli; toda armada Bohm-Ermollija je odbila pet ruskih navalov in iztrgala celo Rusom neko predpostojanko južno od Maja-nova. Ogromni ruski navali v Voliniji strti. 2., 3. in 4. oktobra so se vršili v prostoru zapadno od Lučka nad vse srditi boji, kakor šc nikdar na tem prostoru. Po silnem artiljerijskem obstreljevanju so se vodno iznova valile ruske množice proti nemško-avstrijskim jarkom in razstreljenim žičnim oviram. Ruski vojak jc spoznal, da so vsi napadi zastonj, zato ruska infanterija pogosto ni hotela iz jarkov k napadu; da bi jo prisilili iz kritij, je ruska arti-1 .torija prod napadom začela obstreljevati lastne čete in jih tako zapodila v ogenj in pod nož zaveznikov. Rusi so poslali v hoj svoje najboljše četo, zlasti svojo gardo. Dva gardnn zbora sta na ozkem in odprtem prosioru napadla sedemnajstkrat, neki drugi zbor dvanajstkrat, — pa vse zastonj, naši so niso umaknili niti za korak. Rusi so morali vedno nazaj in so zastonj žrtvovali najboljše vojake. Silovitost, teh bojev popisuje neko poročilo, ki pravi,' da je vsak naših pešcev en dan izstrelil po 400 patron, da je zavezniška artiljerija izstrelila na 10 kilometrov široki črti, kjer so Rusi najbolj napadali, okrog 60 tisoč granat, tako da je padlo na vsak meter te bojne črte okrog 4 kg razstreljiva. Ni čuda, čo je ta silni ogenj kar kosil ruske množice. Ujetnikov pri tem naši niso dobili dosti, le so ti boji in da se bije tu boj lo za življenje in smrt. Romuni, ki so morili naše ranjence, si morajo sedaj sami pripisati posledice. Tudi severno od teg,a bojišča, v odseku Gorgony, kjer so Romuni še pred nekaj dnevi potiskali naše nazaj, so se odločili boji nam v korist. Prav ta ko tudi na grebenih Karpatov, južno Sedmograšlce, Romuni nimajo sreče. Nemci stoje pri prelazu Rdečega stolpa že na romunskih tleh; Romuni tu zastonj gonijo svoje čete k napadu. V gorovju južno in južnovzhodno od Ilatszega so popolnoma opešali romunski napadi; naši so jih zapodili nazaj in sedaj se zopet umikajo proti Vulkanskemu prelazu. Pri Oršovi so bili naši potisnjeni nekoliko nazaj, kakor se jo 5. oktobra uradno poročalo. Zadnje uradno poročilo pa naznanja, da so tudi tu vrgli sovražnika in mu iztrgali izgubljene postojanke. Romuni se umikajo m a vsej vzhodni £šeS> -m73 Francoske čete iz kolonij z jeklenimi čakami. okrog 630 mož in 8 strojnih pušk. Vsled teh porazov so Rusi tako opešali, da si ne upajo v tem prostoru zadnjo dni prirediti nobenega napada več- Nov poraz Romanov na Setlmogra-škem. Na Romune pada. udarec za udarcem. Po zmagi pri Sibinju, kjer je bilo poraženih 30.000 Romunov in zaplenjenih 80 topov, so se naše čete obrnile proti vzhodu in naglo potiskale sovražnika proti Fogarašu, ki jc oddaljen od Sibinja kakih 70 km. Pri Fogarašu j e b i 1 sovražnikzopet p r e m a g a n. Med tem časom je pa poveljnik zavezniških čet pripravljal nov udarec in napadel. sovražnika z veliko močjo pri Repsu (Kohalon). Romuni, ki so še pred kratkim potiskali tu naše čete nazaj, so morali bežati čoz oko Alt in Homorod. Toda Nemci in naši .jih niso pustili priti do sape; takoj so jih ludi tukaj napadli in premagali. Sedaj jih preganjajo dalje. V teh bojih so naši zaplenili 43 topov. Malo število ujetnikov (220 mož) kaže, kako srditi | uradno poročilo. Naši podo sovražnika in so že zasedli Braševo (Kronstadt) in tudi mesto Szekelyudvarhely in prodrli v dolino Olt. Tudi v severovzhodni Sedinograšlci beži sovražnik, tu ga preganjajo čete generala Avza, ki se je odlikoval v lanskih bojih v Galiciji. Romuni so sedaj prišli v vrečo, ki jo naši zadrgujejo, o tem nas prepriča površen pogled na zemljevid. Od Bukarešta so oddaljeni oni oddelki, ki so zasedli Braševo, le šc kakih 100 km — približno tako daleč, kot od Ljubljane do Zagreba, oh donavski strani pa so Bolgari in Nemci oddaljeni komaj 40 km od romunskega glavnega mesta. Ako prodro naši čez Karpate in Bolgari čez Donavo — pa je več kot polovico Romunije v naših rokah. Romunski poraz ob Bemavl. Da bi priš'i Romuni za hrbet našim zaveznikom v Dobrudži, so v megli premostili na čolnih Donavo in poslali na bolgarska tla pri Raliovu kakih 15 bataljonov, obenem so pa Romuni in Rusi rlapadli 3i ✓ v Dobrudži. Toda sovražniku sc jc nakana popolnoma ponesrečila. Naše donavsko brodovje je napadlo most in ga zrušilo; nato so naši monitorji začeli jbslreljevati sovražnika na bolgarski in romunski strani in mu prizadejali velike izgube, v noči od 4. do 5. oktobra pa so celo napadli romunsko mesto Griurgievo in uplenili tam sedem romunskih ladij. Dne 3. oktobra pa so Bolgari napadli od dveh strani Romune, ki so prišli čez Donavo. En oddelek je prodiral od Ruščuka in vrgel Romune proti Tutrakanu v roke drugemu bolgarskemu oddelku, ki je sovražnika popolnoma razkropil. V Dobrndži so se Nemci in Bolgari ustavili in utrdili in sedaj napadajo Rusi in Romuni. Zadnje dni naznanja skoro vsako uradno poročilo o sovražnikovih napadih, toda vsi njegovi napori so zastonj; bolgarsko-nemške čete ■ja vržejo takoj z velikimi izgubami nazaj. Rusi sami priznavajo, da izgube vsak dan ~000 mož. MAOKBONSKO BOJIŠČE. Pri Solunu nadaljujejo sovražniki ofenzivo zlasti na svojem levem krilu. Najhujši boji se bijejo v prostoru med jezeroma Presepa in Ostrovo. Tu so sovražniki nekoliko napredovali in napadajo zlasti ob cesti iz Florine v Bi-iolj. Srbi so poskušali celo priti čez reko Črna, a so imeli samo na enem kraju nekoliko uspeha. Severovzhodno od Tuhinjskega jezera so prišli- Angleži-čez reko Strumo in zasedli nekaj vasi; vneli so sc trdovratni boji, v katerih so zavezniki potisnili Angleže nazaj. Drugod princ le topovi. Z morske strani Vnpleži večkrat obstreljujejo od Bolgarov zasedeno ozemlje pri Kavnli. FRANCOSKO BOJIŠČE. Bitka ob Sommi traja z nezmanjšano silo dalje. Slika in položaj bojev se zadnji teden ni spremenil. Francozi izjavljajo, da nameravajo nadaljevati bitko toliko časa, dokler ne bo uničena -na izmed vojskujočih se armad. Boji se vrše neprestano z največjo ljutostjo. Sovražniki so tuintam iztrgali nekaj postojank Nemcem, toda ti so jih na več krajih vrgli zopet nazaj. Pri Verdunu nič posebnega. Slavnostnega obeda pri maršalu nadvojvodu Frideriku se je udeležil nemški cesar s spremstvom, načelnik generalnega štaba baron Conrad pl. Hotzendorf in drugi. Pri obedu je maršal Friderik govoril tako-le: »Kakor na letošnji rojstni dan našega Najvišjega vojnega Gospoda, smo tudi danes deležni visoke časti, da smemo obhajati god našega vroče ljubljenega vladarja v navzočnosti njegovega vzvišenega in najzvestejšega zaveznika. Pre-spoštljivo se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu, da ste prišli v krog avstro-ogr-ske armade, kar nas vse odlikuje in naše slavje povišuje. Današnji slavnostni dan, ko se dvigajo k Vsemogočnemu najiskre-nejše prošnje vseh podanikov za blagor Njegovega Veličanstva, hočemo s posebno ! iskrenostjo ponoviti obljubo, ki smo jo napravili 18. avgusta Ne bomo prej počivali, dokler ne dosežemo cilja — častnega ' miru. »Viribus unitis« — se glasi naše geslo. »Viribus unitis« bomo dosegli ta ciij! Njegovo Veličanstvo naš vroče ljubljeni cesar in kralj in Najvišji vojni Gospod Franc Jožef 1. živio, živio, živio.« Ob slovesu je občinstvo prirejalo nemškemu cesarju, ki je imel v avtomobilu poleg sebe generala Hiridenburga, najiskrenejše ovacije. v glavnem stanu. Prav posebno veličastno so praznovali god našega presvetlega vladarja v stanu vrhovnega armadnega poveljstva. Mesto je bilo bogato okrašeno z zastavami, po cerkvah so se opravile slovesne slučbe božje. Poseben sijaj je dobilo praznovanje vsled tega, ker je bil došel tudi nemški cesar v spremstvu generalnega majorja pl. Hindenburga in generala pehote pl. Ludendorfa in še drugih dostojanstvenikov. 41 Za dobrodelne vojne namene je povodom cesarjevega godu darovala »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani 1000 K, in sicer 400 K za vojaške vdove in sirote, 300 K za pohabljene vojake, 300 K pa za bolne vojake. Dnevi milosrčnosti. Pretekli teden je bil namenjen dobrotvornosti blagih srn. Pridno se je nabiralo in skladalo; mali darčki in večje svote se bodo stekle v lep zaklad, s katerim še bo lajšalo gorje onih, ki so za nas trpeli, in podpirala beda vojnih sirot. Kakor čujemo je samo v Ljubljani ' vrgel skupiček prodanih znakov in cvetk okroglo 10.000 K. Kranjska se je po domoljubni požrtvovalnosti še vselej odlikovala; v tednu Rdečega križa se jc Kranjska tako izkazala, da je bila na drugem mestu izmed vseh kronovin. — Ljubljana se je pa to pot prav posebno obnesla, bolje rečeno. Ljubljančan, ki ima, pa rad kaj odrine. Povodom cesarjevega godu je daroval veleindustrijec Karel Pollak st. 200.000 K za revne vojaške vdove in sirote s Kranjskega. Izročil je to veliko vsoto deželnemu glavarju dr. Šusteršiču s pripombo, do naj se po modri razsodnosti deželnega odbora kranjskega v sporazumu z darujočo tvrdko razdeli v zgoraj označeni dobrodelni namen. Deželni glavar se je v imenu dežele toplo zahvalil za to domoljubno dejanje odlične tvrdke, ki je v ponos deželi. Penzijsld zaklad r.a uslužbence. Dne 4. oktobra je ista tvrdka Pollak sklenila ustanoviti penzijski zaklad za svoje uslužbence ter je v ta namen določila iz svojih sredstev temeljno glavnico 200.000 K. Pastirski list prevzv. goriškega nadškofa dr. Frančiška Sedeja, ki je ravnokar dotiskan, bo prava tolažba in uteha oso-bito za goriške begunce, pa tudi bodrilo vsemu ljudstvu. V presrčni besedi kliče skrbni nadpastir svojemu ljudstvu, naj .se ne jezi, naj ne kolne, marveč naj v trdnem zaupanju na božjo pravičnost ti • ;a oči kvišku! Umrl je 4, oktobra v Ljubljani nanu. U nik deželnega glavarja na Kranjskem baron Leopold Liechtenberg, star 63 let. Deželni poslanec iz skupine veleposestva je bil dobrih 30 let. Dolgo vrsto let je bil ludi vnet član c. kr. kmetijske družbe. Pokojni baron je bil pravi Kranjec, ljubezniv in splošno priljubljen. Na svojo domovino je bil navezan s celim srcem. Mir njegovi duši! Ustanove. Pri dežel, odboru Kranjskem so razpisane 3 ustanove po 60 K za invalide in hiralce, — ludi za vojake i/, Kamnika, Homca in Jarš. Smrtna kosa. Dr. Rudolf Repič, okrožni zdravnik v Št. Vidu pri Zatični, je bil pokopan 10. oktobra v Ljubljani ni pokopališču pri Sv. Križu. Umrl je v Ljubljani dne 29. septembra 201etni mladenič Frančišek Šinkovec iz Bele pri Idriji, sin posestnika in župana. Sz sodne službe. Okrajna sodnika dr. Vladimir Foerster v Metliki in Albert pl. Levičnik v Novem mestu sta imenovana - > deželnosodna svetnika. Pojasnilo. Prošnja za dopust pri vojaškem poveljstvu ne velja, če jo potrdi samo županstvo, marveč mora biti potrjena tudi od orožniške postaje ali od c. kr. okrajnega glavarstva. Pozor na naslove" Prijatelj našega lista nas je naprosil, naj opozorimo Dom<> ljubove« bralce, da bolj pazijo na naslove, kadar pošiljajo svojcem pozdrave, denar in podobno na bojišče ali sploh k vojaškim oddelkom. Najbolje je, če je napisano li.stili par besedi v nemškem jeziku. Številke voda (»cuga«) nikdar ni treba navesti, ker sc vedno menja in ker »cug ni upravna enota. Stotnija (komp.) se pač navede. Za zgled naj služi naslednji vzorec: Težak Marko, Inft. III/17 Ers. Komp., ;fu-denbttrg, Oberstcierm. Pošilja: Neža Težak, Rcdinc št. 45, pošta Žirovnica, Ober-krain. Vojaški pozdravi: Podpisani pošiljamo srčne pozdrave vsem čitateljem Domoljuba« z bojnih poljan: Poddesetnika Kimovec Jožef, Vače; Dolanc Anton, le pri Liliji; inf. Zeni Fr., Besnica; Hočevar Fr., Grosuplje; Černečič Fr., Kostanjevica na Dolenjskem. — Srčne p°* zdrave pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam v dragi domovini vojaki prt strojnih puškah: Četovodja Jež Ivan, poddesetnik Urbanija Fr., desetnik Anžič Fr., inf. Lesar Alojzij, Kolenc Ant. — S 10: venski fantje in možje (Kranjci in Primorci) pošiljamo srčne pozdrave svojim očetom, mamicam, ženam, sestram m bratom, čitaleljcm in čitateljkam Domo- ljuba« s tirolskega bojišča: Koren Ivan, Babiči; Štok Ivan, Burji; Stopar Rok, Kr-kavce pri Kopru; Stegel Franc, Kal; Ličen Franc, Rihemberg; Lukač Franc, Kovčice; Stanonik Ciril, Poljane. Danes smo, hvala Bogu, vsi zdravi pa vedno korajžni. Prosimo pa tudi, da bi nam Bog dal mir in srečno vrnitev, Najlepše pozdrave vsem »Domoljubo-vim« bralcem pošilja z gališkega bojišča poročnik Jože Barle. Dve srebrni svetinji krase prsa kor-■porala Martina Režek-a. Na tirolsko-laš-kem bojišču je zaslužil veliko srebrno; V Galiciji se je že dvakrat vojskoval; zdaj je že drugič šel nad Laha, Koncem sept, je dobil srebrno hrabrostno kolajno II, vrste, Martin Režek je doma iz Radovice. Za domovino. Mati M. Drobeš, sedaj v Hambornu v Porenju, naznanja vsem znancem, da je umrl junaške smrti njen sin Jožef Drobeš. Pokopan je na Dupla planini. Njegova dva brata sta še na bojišču. Padel je na ruskem bojšiču v Voliniji pri Kovelu Franc Kodrič z Gradaca pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Zadet je bil v glavo 18. avgusta 1916, ob 10. uri zvečer. Bil je ponižen in vzoren mladenič v Marijini družbi. Blag mu spomin! Dve srebrni svetinji za hrabrost je zaslužil slovenski visokošolec iz Celja praporščak Zoran Jošt, član katoliškega akademičnega društva »Zarja«. Eno je dobil ob bitki na gori Meletta pri Asiagu; drugo pa pretekli teden. Obljubljen mu je tudi zlat zaslužni križec. Vojni kurat Vukelič, ki je bil smrtno-nevarno ranjen na Krasu in mu je krogla šla skozi pljuča, je bil prišel v izvrševanju svoje službe v sovražnikov ogenj. Bil bi gotovo padel, če bi ga ne bili krili tovariši vojaki (Hrvati) s svojimi trupli. Njegovega slugo je granata raztrgala. Smrt mladega junaka. 17. septembra je padel na Krasu poročnik Karel Ovčjak, rodom s Koroškega. Bil je gojenec kn,-škof. Marijanišča in bi bil postal duhovnik. Meseca februarja 1915 je prestal maturo na gimnaziji, zdaj pa maturo za nebesa. Oglašamo se,.. Z Ruskega je došla na uredništvo dopisnica sledeče vsebine: 4. VII. 1916. — Oglašamo se iz ruskega ujetništva slovenski fantje iz Reške doline; Zidar Jože, Skok Jože, Rolih Anton vsi trije doma iz Topolca, občine Trnovo. Jakob Škrlj iz Zarečice in Alojz Plime iz Dobrepo lj. Pozdravljamo vse fante in dekleta iz Reške doline. Z Bogom do svidenja! Tam izpred Asiaga pišejo naši vojaki, da se pridno pripravljajo na tretjo zimo, kajti zadnje dni jih je prišla že opozorit, naj bodo pripravljeni, ker 2—5 metrov snega, ki se ga ondi po vrhovih naleti, ni karsibodi. Vojno vodstvo skrbi, da ne bo manjkalo lesa in da bodo stanišča in barake dobro zavarovane. Žage na paro pridno režejo debele jelke, težki stroji meljejo kamenje, da bodo ceste dobro uglajene. Zima bo zakopala ondotno moštvo takorekoč v zimsko spanje, a kljub temu bo treba čuti, da se sovražnik ne prikrade. , Nakratko se veliko pove. 191etm cr-novojnik Janez Justin piše sem s Krasa svojemu stricu: Dragi stric! Najprej Vas lepo pozdravim in naznanim, da sem prejel karto. Lepo se zahvalim. Sedaj sem v rojni črti. Precej grdo je, ker je slabo vreme. Blaten sem tako, da se komaj iz blata vidim. Menaža je že še, samo bolj malo je je; dobimo jo le ponoči, pa dvakrat kavo vsako noč. Zdrav sem še, hvala Bogu. Veseli me, ker se me spominjate, saj tukaj tako ne morem veliko moliti; vendar pa molim vsak dan. Danes sem dobil »Domoljuba«. Na Sedmograškem odpravljajo Ro-munci povsod, kamor pridejo, ogrske napise in jih nadomeščajo s svojimi, kakor bi bili že sigurni, da bodo tam ostali. Toda naša čvrsta bramba jih pošteno pritiska nazaj. Hudo je le to, da je moralo okrog tri četrtine milijona ljudi bežati in popustiti skoraj vse, kar so imeli. Sedmograška je povečini katoliška dežela; šolstvo se je bilo prav dobro razvilo; škoda v tem oziru je nepregledna. Upati pa je, da bodo Ro-munci kmalu pokazali pete tudi tukaj, ako bo šlo tako posreči naprej. Ordonančni pes. Nemški vojaki so zasledili v neki zasedeni vasi na Francoskem sestradanega ovčarskega psa, — ki je bil prišel že res čisto na kant. Ko so ga napasli in umili, se jih jc držal ter spremljal na vseh potih. Ordo-nančna straža ga je jemala s seboj v sprednje postojanke in na najnevarnejša pota. Tega se je najdencc tako privadil, da so mu zaupali važna povelja, ki jih jc donašal med najhujšim ognjem v sprednje postojanke, ne cla bi se mu pripetila kaka. nesreča. Šaliti se z njim na takih potih, ali ustavljati ga, ni bilo varno, kajti v takih slučajih je bil »Vel« (tako so ga imenovali) čisto po domače »grob«. — Takih ordonanč-nih živali imajo danes veliko na vseh frontah. Posebne vrste pijanec. Bilo je nekoč gori v Hindenburgovi armadi, kjer je služil tudi urednik lista »Vossischc Zeitung«. Ta pripoveduje, da si je bila njegova kompanija s trudom in težavo priborila sod piva (210 litrov). Ko se pripravljajo, da bi ga nastavili, začno deževati ruske granate. Ena je bila tako dobro merjena, da je zadela sod naravnost v trebuh, da se je zmlinčil, tekočina se je pa razlila po tleh; en obroč je vrglo na zdraven stoječe drevo. Vojaki so tekli v kritja. Med tem se pa zmuzne kužek kompanijskega poveljnika iz kritja, gre in srka pijačo, ki je tekla po tleh. Pivo mu je ugajalo. Naželital se ga je tako, da je poginil. Rusi so imeli vsaj ta uspeli, da so enega ubili, ki je bil pa v pasji koži. Dar našega cesarja. Na Zgor Avstrijskem v kraju Vorderstoder ima ondotni mesar Degelsegger osem sinov v vojski. Eden je ujet, enega pogreša. Dne 24. sept. so mu v ondotnem župnišču po službi božji slovesno izročili lep dar cesarja Franca Jožefa I., namreč 500 K denarja in srebrno dvokrovno uro s cesarjevim imenom. Strašno! Še le polagoma se bo izvedelo, kako hudo je bila prizadeta Sedmograška, ko je Romun nenadoma udaril čez mejo, in da niso brez vzroka ropotali poslanci v ogrski zbornici. — Sedmograški škof Mailath je v ogrski magnatski zbornici povedal, da je na begu iz Sedmogra-ške umrlo okrog 8000 otrok! Se-gesvarski župnik je povedal, da so matere metale dojenčke proč (I), da bi ne bile ovirane na begu, V Marošvasarhelyju so zbrali 632 takih zapuščenih in zavrženih otročičev. Spravili so jih bili v železniške vozove, a odpeljati jih niso mogli, ker ni bilo na razpolago nobenega železniškega stroja. Končno so izbruhnile med otročiči še bolezni. Tako je pomrlo na stotine teh nedolžnih žrtev materinske brezsrčnosti in romunske nenadne invazije. Peto vojno posojilo. Finančni krogi v Budimpešti pripravljajo vse potrebno za podpisovanje V. vojnega posojila. f Baron Kathrein, V Inomostu je umrl tirolski dežel, glavar Kathrein, star 74 let. Pokojni je bil odličen vodja avstrijskih konservativcev. Odlikoval se je po globoki pobožnosti in poštenem krščanskem življenju. Izrazita in brezpogojna vdanost ter goreča ljubezen do papeža se je družila v lepi harmoniji z iskreno vdanostjo do presvetlega cesarja. Geslo mu je bilo: Za. Boga, cesarja in domovino! Ali so se ustrašili. Kakor znano, je sv, oče Benedikt XV, vložil ugovor zaradi tega, ker se je italijanska vlada polastila palače Venezia v Rimu. Sedaj se čuje, da jo namerava po vojski zopet. vrniti papežu, Jz Mongolije (pustinja Gobi) piše vojni kurat in ujetnik g. R. Bratanič (štajerski Slovenec) župniku A. Zamuda, da oskrbuje ondi dušno pnstirstvo med 13.000 vojnimi ujetniki, ki so sami Nemci iz Avstrije in Nemčije, Pravi, da 'e sicer zdrav, drugače pa poln melanholije. Visoka nagrada. Na Dunaju je nedavno neka visoka plemkinja izgubila na Kerntnerici drogocene korale, ki jih je našla revna delavčeva žena Roza Tišler, Oddala jih je oblasti, ki je najdeno dragocenost cenila ter določila ubogi ženi, katere mož je odšel na vojsko in se pogreša, 3400 K naidenine. Vina je letos povsod nekoliko manj nerfo so ga pričakovali, a kakovost je povečini izborna. Cene so različne. Splošno se opaža, da vinogradniki ne hite s prodajo. V, nemško vojno postilo je pod streho. Uspeh je, kakor je bilo pričakovati, zopet prav povoljen. Bančni krogi poročajo, da se je podpisalo nad 10 tisoč milijonov mark. Železniška nesreča. Na progi blizu Berlina je zavozil 8. oktobra ponoči brzo-vlak v neki drug vlak. Pri tem je bilo mrtvih 11 potnikov, 15 ranjenih; tudi je razbitih več voz, Wilscnu utegne izpodleteti, Sedanji ameriški prezident, ki zopet kandidira, je propadel v svojem lastnem rojstnem mestu New-Jersey, Njegovi kandidati niso dobili večine. Tudi iz drugih krajev se poroča, da se mu slabo godi. Bivša predsed- nika Taft in Roosevelt sta se tudi zedinila in izjavila proti zopetni izvolitvi LWilso-novi. Davke na dedščine ln na Izdelovanje streliva so uvedli v Združenih državah Severne Amerike. Na dopustu. m. Jasno je nebo; — toda od zahoda sem votel se začuje grom; mati moja strepeta pri tem, »Sin moj dragi! Čuješ-li grornenje votlo? — Cel čas, kar si ti se tam boril, zame čas strahu je, groze bil. Srce mi razpočiti je hotlo, kadarkoli topa strašen glas v našo se začtd je vas. Slednji grom, ki prodrl je sem v naš mirni dom, bil je zame kot dvorezen meč. Zdelo se mi je, kot da vsaki reči če: »Mati, sin tvoj mre zdaj krvaveč!« »»Mati mila! Jutri bom pa zopet tam, kjer izvir je tem glasovom, ki prihajajo sem k nam!«« Majka strese se in zaihti. ., In pogovor je pretrgal molk. — , Jaz pa mislil sem na nje, ki sedaj se tam bore: Naš železni sedemnajsti polk! Vide z Mirne. lil« f HH MJM gpppj Iz časov čarovnic. (Črtica iz naše preteklosti.) Spisal Podgoričan. (Dalje.) IV. Nekaj dni je preteklo, preden je prišel na Rtnek >iudex ordinarius«,* da izvrši preiskavo in predpriprave za sodbo. Dokler se ni izvršila natančna preiskava, se oi moglo vedeti, ali se bo obsodba izvršila ia Rtneku in bo imel sam ,iudcx ordinarius' moč in pravico izreči sodbo, ali bodo pa zločinci izročeni ribniški gosposki, ki ima pravico rabiti tudi meč in vislicc. Sodnik se je z veliko vnemo lotil stvari, da natančno ugotovi zločin, ki se je zgodil v Dvorski vasi. Brez posebnih težav je dognal, da je Škander poškodoval Lucijo Rotarjevo ter je imel namen: ubiti jo. Zgolj slučaj je, da je ni. Ko bi se ne bila takoj onesvestila ali potajila in bila liki mrtva, bi jo bil Škander gotovo ubil, ker je uverjen, da je čarovnica in je naredila točo. Zločinec je, ker je poškodoval človeka in zločinec, ker veruje v čarovnice in čarovnije, Praznoveree1 — navzlic Redni (glavni) sodnik, ukazu svoje gosposke! Ko je sodnik opomnil Škandra, da naj govori resnico in da naj sam vse pove, ker sicer... — mu je pokazal natezalnico, klešče, bič in drugo orodje, s katerim so takratni sodniki izsiljevali iz zločincev resnico, — se je stresnil Škander osorno in odvrnil: »Ne bom ničesar tajil! Vse povem po resnici, četudi mi gre za glavo. Raje vidim, da mi odleti glava pod mečem, kakor bi poginil od lakote za plotom. Ta prokleta coprnica nam je naredila točo.« »Obseden!« je zamrmral sodnik. » Nevaren človek. Tiči v vražah.« Škander je povedal vse po resnici tako, da so drugi samo potrdili, da je vse do pičice res, da ni prav ničesar zatajil. Pogled na natezalnico je vplival na vse, da so se popolnoma vdali, v koliko so se udeleževali poboja. Babič, Mahne in Muhič so bili spoznani grdega praznoverja, Verujejo v vraže. ,Iudex ordinarius' je nevoljen otresnil glavo in dejal: »Vaša praznovernost je nevarna in vražarstvo kaznivo. Gospod erc-pristar in vikar ne moreta izgnati iz vas hudiča, ga bomo pa mi, gosposka, ki ne skrbi samo za vaše želodce, ampak tudi za vaše duše.« Nazadnje pride na vrsto Lucija Rotar-jeva, tridesetletna samska ženska iz Dvor-skevasi, po milosti rtneške gosposke po-sestnica kajže in tistih ograj, ki jih je napravila ona in njeni spredniki na ozemlju rtneške graščine. Ograje so bile majhne in samo par jih je bilo, očividen dokaz, da so se Lucija in njeni, sptedniki raje bavili ■ z drugimi rečmi, kakor da bi delali ograje in zaseke ter trebili goščave. Lucija Rotarjeva je biia sama, to se pravi, da ni bila omožena, da pa ni imela tudi nobenega svojih v koči. Precej visoka ženska je bila in suha kakor so bili tedaj vobče rtneški podložni. Ob padcu je bila udarila z glavo ob prag tako hudo, da je bila izgubila zavest, pa so jo bile ženske kmalu zbrihtale. Bula na glavi je bila' splahnila, tudi znaki brc in udarcev so bili tekom zapora izginili. Pred sodnika je prišla brez obv^z. Platnena ruta in enaka obleka je bila kajpada polna madežev, katere je dobila v ječi, ko se je šarala ob vlažni zid in počepala po golih prstenih tleh. »Iudex ordinarius« jo pogleda, zmaje z glavo in spregovori: »Tako mlada, pa že tičiš v vražah. Ali ne hodiš v cerkev in ne poslušaš naukov vikarjevih? .,. Obdol-žena si, da si naredila zadnjo točo v Dvorski vasi, hočem reči. ljudje pravijo: naredila'; — narediti je itak nisi mogla—« - »Točo? ,,. Zato, da mi je zdrobila ječmen in fižol?« odgovori Lucija nedolžno. »Te toče jaz nisem naredila, pa je nisem, ker je tudi ne znam.« »Kdo jo je naredil?« »Jaz ne vem. Jaz, ne! Jaz, ne! Gotovo jo je katera druga!« »Tako tudi ti veruješ v čarovnice! . ,. Sc mi je zdelo! ., , Ali ne hodiš v cerkev? Ali so gospod vikar kdaj rekli, da ljudje narede točo? Praznoverno ljudstvo!« godrnja sodnik in vpraša grozeče: »Povej, kdo naredi točo!« Lucija se prestraši in odgovori bo^ ječe: »Menda ,ta grdi'.« Sodnik razjarjen poskoči: »No, te bom že naučil!« Poseže med drugo ropotijo na mizo in pokaže tisto ruto, precej zamazano in zmečkano, ki je Dvorjanom razburjala kri. Vestni rtneški sodnik je bil zaplenil nesrečno stvar, da pokaže »corpus delieti« (živo pričo krivde) slavni svoji gosposki, ki je morala deliti pravice in kazni vpo-števajoč vse okoliščine in dokazila. »Kaj pa je to-le?« jo vpraša sodnik in pogleda presunljivo, Lucija pogleda ruto, katero je kazal sodnik razgrnjeno. Vznemiri se in bledi obraz ji zardi od krvi, ki se je začela bur-neje pretakati po njenih žilah, »Obdolžena si, da si obesila to cunjo na visoko topolo z namenom, da pricopraš tečo na Dvorsko vas. Ti vražarica!« Ona pa je povesila oči in je strmela v tla. Nemirno je dihala in molčala. »Odgovori! . ., Ali si hotela narediti točo?« Toda Lucija je trdovratno molčala. »Torej je le res, česar te dolže! .. . No, pa ti bom že razvezal jezik, da boš odgovorila,« grozi sodnik razkačen, ker mu ni odgovarjala. »Ko dobiš vinte na členke, tedaj se ti bo omajal jezik!« Purgarjema, ki sta stražila, veli: »Pripravita!« (Dalje.) Mi upamo zatrdno, da slednjič naša moč razbila bo usodno sovražnikov obroč. Doslej junaki naši so stali kakor zid; borili se kot levi za naš in za svoj prid. Doslej smo vedno srečno hodili' zmage pot. Zakaj? Zato, ker vodil nas Bog je, vseh Gospod. Domovje ne znebilo sovražnih bi se sil, da On predobrotljivo ni z nami vedno bil. Kaj hočemo storili, da zmaga trajna bo? Moliti stanovitno, moliti prav zvesto. Jože! Mohor, invalid. Slike in črtice z bojišč. God našega cesarja. Poročnik g. Jože Barle nam je posla naslednji opis cesarske slavnosti: Gališko bojišče, 4. okt. 1916. Rad bi opisal nakratko našo današnjo slavnost. — Evo! V gozdu — zaradi ruskih' letalcev — med dvema smrekama preprosta miza; nad njo navadna »celtna« kot streha; — to je bila naša kapelica. A pridne roke naših momcev so jo lepo okrasile! O polu devetih so jele prihajati kompanije, ena za drugo, in se postavile v red: kakor zid zgrajen iz junaških prs cesarju zvestih Slavon-cev. — Prišel je polkovnik-brigadir s svojimi častniki, in celo general-divizijonar s svojim štabom. Duhovnik je pristopil in mož in častnik se je odkril. Ko je mašnik povzdignil sv. hostijo, se je cel polk zgrudil na kolena vkljub ogromnemu blatu. Bil je veličasten prizor cel polk na kolenih s sklonjenimi glavami, pred oltarjem mašnik s povzdignjenim Najsvetejšim, visoko v zraku naši letalci, a v daljavi bobnenje topov. V takem trenutku se človek nehote zateče v molitvi k Njemu, ki je gospodar vsega in ki brez njega vednosti ne pade niti las z naše glave! Kdo ve, ali ne bodo topovi, ki bobnijo v daljavi, jutri marsikomu peli smrtne pesmi? — Po maši ces. pesem! Kdor ne ve, kaj pomeni cesarska pesem, naj jo pride poslušat v fronto! In reči za boj: ob dveh ponoči je bila kava, ob treh nam je pa polkovni vojni duhovnik podelil vesoljno odvezo. Strinjali so se do 8. ure zjutraj vsi bataljoni, nato se je pa začel boj. Okoli 10. ure je Rus bežal, ker ga je naša ar-tiljerija domalega zbila. Umaknil se je v treh dneh za 100 km claleč. Pozneje se je balial s svojimi granatami tujega izvora, ki pa dostikrat še eksplodirale niso. Izmed 200 Slovencev, ki smo prišli tja 15. julija 1915, nas je v kompa-niji do 15. soplejnbra ostalo še 5. — Najhujši dan je bil 6. septembra. Tudi meni je takrat trda predla. Bili smo v boju s kozaki. Zares se je šlo tudi v dneh od 31. oktobra do 8. novembra. Takrat je padlo pri Burkanovu skoraj 2000 Rusov, ujetih je bilo pa še več ... Velike so bojne grozoto in le po božjem varstvu se človek ohrani . . . Hvala Bogu, jaz sem srečno odpetal. Žene, prosite in molite za svojo može; prav tako tudi dekleta, če hočete drugo leto kaj ženinov imeti. Pozdravljamo: Anton Zore, Alojzij Za gore, Vidmar. Žične ovire. trikratni gromoviti »Živio«, ki je zaoril iz grl naših Slavoncev, je pričal jasno, da ima naš sivi vladar še zvestih sinov, ki so pripravljeni dati zanj življenje in kri, Defiliranje pred generalom — po pol metra globokem blatu — je zaključilo slavnost! Opoldne je dobilo moštvo pri-boljšek k menaži, in vsak pol litra vina, častniki smotke in pivo. — Popoldne pa harmonike, orgljice, gramofoni, piščalke: vse je delovalo s polnim parom. Po gališki ravnini pa so donele otožne, zategnjene slavonske pesmi! V vseh naših srcih pa puhti k nebu molitev: Bog nam ohrani našega ljubljenega vladarja še mnogo, mnogo let! Kako sem živel v Galiciji. Anton Zore opisuje, kako so mu je godilo v Galiciji . . .: »En čas dobro, en čas slabo. Prišli smo do Zlate Lipe in se tam vtaborili za 6 tednov. V tem času ni bilo druge izpremembe, kakor da se nas je lotila kolera. Bil sem tudi jaz bolan 14 dni. Tako me jc zdelala, da nisem bil za nobeno rabo. 27. avgusta smo opolnoči prejeli vse potrebne Hrana. Treznost. Vojak —ič se hvali, da se vojakom v strelskih vrstah in na hribih prav dobro godi. Tako-le pravi: Hrana je zadovoljiva. Zjutraj kava, opoldne juha s prikulio, za večerjo kava s kako juho. Poleg tega dobivamo vsak teden liter vina in liter piva, potem čaj, sir in tuintam škatljo sardel. Kruha dobimo vsak dan pol hleba. Pogosto dobimo tudi osvežujočo marmelado in tudi kaj svinjskega. Tobaka pa: vsak mož dobi na dan po pet sval-čic in pol zavojčka tobaka. To dobivajo seveda le čete, ki so v ognju in ki se dejansko z orožjem udeležujejo bojev. One čete, ki stoje za ognjeno črto, ki opravljajo službo izven ognja, seveda ne dobe take hrane, dasi je tudi njihova zadovoljiva. Krompirja pa letos nismo še jedli; po tem hrepenimo. Treznost se pri vojaštvu zelo pospešuje, posebno v ognjeni črti. Na bojišču sem že pet mesecev, a pijanega vojaka še nisem videl. Poreče kdo: Seveda sc niličc ne opijani, ker se nima s čim. Tako tudi je. A ravno to pomanjkanje alkokolnih pijač je zdravilo za pijance in morda bo marsikateri ozdra-vel ,ln se ^Preobrnil. Poznam med tovariši strastne »šnopsarje«, ki niso mogli prestati niti enega poldneva, nc da bi nagnili po dva do tri kozarčke. In sedaj? Sedaj nič ne pijejo. Eden mi je pripovedoval: »Prvi teden jc bil zelo hud. Drugi teden sem bil bolan, ker nisem imel žganja. Tretji jo bil tako slab zame, da sem mislil, z menoj ne bo nič več. Rad bi bil dal tri krone za kozarček, a ni ga bilo nikjer dobiti. Kaj storiti? Pomoči od nikoder. Usta suha, žejen kakor šolska goba, žganja pa nikjer niti kapljice. Ni kazalo drugega, nego udati se v usodo. Trpel sem in trpel. Trpel mesec, dva, tri, ne da bi okusil kapljo žganja. In danes? Po 5. mesec, sem čisto pozabil na žganje. Bolezen sem prebil, strast posili premagal, in ako me Bog- še živega pripelje domov, sem sklenil, da žganja ne bom več pil.« — Tako vojak, ki je bil prej strasten žganjar, ki mu je bila ta pijača ukradla iz žepa toliko svetlih kro-nic in zakrivila, da je zanemarjal družino, delo, dom, gospodarstvo, si kvaril zdravje in kopal prezgodnji grob. Priznanje našega cesarja Duaaj, 4, oktobra. (K. u.) Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo: Ljubi grof Stiirgkh! Domača industrija in obrt nudita Moji vojni sili kljubujoč vsem sovražnim oviram — z velikansko delavnostjo dragoceno podporo v trdem, dolgotrajnem boju. V gotovem pričakovanju, da bo vo'na sila tudi v bodoče dobila dosedanjo delavno pomoč industrije in obrti, zaupam preizkušenemu domoljubju vseh sotrudnikov na tem polju in Vam naročam, da osebam, ki vodijo industrijske in obrtne obrate uspešno na korist Moji vojni sili, kakor tudi uradnikom in delavstvu, ki mnogokrat v težavnejših življenskih razmerah pri trudapolnem delu požrtvovalno in vdano vztrajajo, naznanite Mojo zahvalo in Moje priznanje. Dirnaj, 3. oktobra 1916. Franc Jožef. Stiirgkh. Gospodarski in tržni pregled. Stiska na Ruskem. Žita malo. Na Ruskem se je obetala izpočetka posebno dobra žitna letina; slabo vreme je pa vzelo nad polovico pridelka. Ko jc bila pri nas najhujša suša, je na Ruskem vedno lilo. Prav s težavo so spravili žito, ki je bilo slabo in drobno. Pričakovali so na desjatino 150 pudov, 2400 kg, naželi so komaj 60 pudov, 900 kg. Po uradnih podatkih pride od letošnje- 62 ga pridelka komaj 50 kg na osebo, to je še manj, kakor pri nas. Če so uradni podatki resniCni, potem je Ruska pred vojsko več žita prodala, kakor ga ima zdaj za vse domače prebivalstvo. — Najbrž v resnici ne bo tako hudo. Pametni ruski mužik se je bal, da bi vlada ne pobrala vsega žita za mesta in vojaštvo ter je skril kolikor je mogel, ker brez kruha je tam uspešno delo nemogoče. Draginja je vedno hujša tudi tam. Maslo se prodaja (po naši veljavi) 16 K 1 kg. Guvernerji v Sibiriji so prepovedali maslo izvažati ter določili najvišje cene. — Po tej odredbi je skoro vse maslo izginilo. Prodajali so ga tovarnam za milo, ki so ga prav drago plačevale. Začeli so jesti tudi velblodjc (kamelje) meso, o katerem so popred mislili, da ni užitno. Župan v Astralia-nu si je pridobil s tem veliko zaslug, ko je dal slovesno oklicati sledeči razglas: »Nerazumljivo je, da nekateri no-fejo jesti kameljega mesa, ko jedo Francozi, naši zavezniki, še meso domačih zajcev in pa imajo za slaščico. Le dajte kamelam dobro jesti in jih zaprite nekaj mesecev v hlev, da se opi-tajo, pa bo to meso mehkejše od telečjega.« Vojna stane. Rusi izdajo za vojno na dan 77 milijonov kron. Prvi dve leti je dala Ruska za vojne stroške okoli 45 milijard kron. Precej večji so francoski stroški, ki znašajo 57Vs! milijarde kron, še malo večji angleški, ki presegajo že 70 milijard. V zadnjem pol-letu je imela Angleška 163,922.899 funtov prejemkov (1 funt 24 kron), za 61 milijonov funtov več kakor lani ob istem času; izdatkov pa 904,801.729 funtov. za 230 milijonov funtov več kakor lani ob istem času. Lahi napravijo na mesec približno 1000 milijonov lir novega dolga. Naša država je z Ogrsko vred do 1. oktobra t. 1. porabila 30 milijard za .vojsko,, Nemčija 47 milijard. To so res velike številke, toda pri nasprotnikih večje, kakor pri nas; poleg tega ostane pri nas denar doma, nasprotniki pra pa pošiljajo v Ameriko in na Japonsko. Za mast! N a N e m š k o m je vlada opazila, da kmetje nočejo več prešičev v zadostnem obsegu pitati.Mali posestnik, ki je imel popred navadno po 6 lepih prešičey, ima zdaj komaj po dva slaba ščetinca. Začelo jih je skrbeti, da bo manjkalo prcpotrelme masti. Vlada je izdala razne pomirjevalne naredbe in naročila kmetijskim zvezam in uradnikom, naj ljudi potolažijo in jih vzpodbujajo, da bodo žival bolje pitali. Kmetje pa pravijo: »S čim naj pa pitamo? Z žitom nc smemo, krompir je v zapori, krmil ne dobimo, z vodo in zrakom se pa prešiči ne odebelijo. Pustijo naj nam oves in krompir, pa bo po celem cesarstvu zadosti masti.« Tako pravijo nemški kmetje. Pri nas še ni opaziti kakega nezaupanja in strahu. Vsak redi, kar more; toda krompirja in turščico za pitanje bo tudi pri nas manjkalo. Mlini. Težave so nastale sedaj zaradi mlinov. Vsaka vas ima določen 52 mlin, kamor mora nositi, ker ljudem drugod nc smejo mleti.Okolišča za posamezne mline ni bilo moč vselej srečno sestaviti. Iz vasi, kjer imajo mlin, morajo nositi v druge, zelo oddaljene mline. Kakor se kaže, so vsakemu mlinu precej enako število hiš določili; toda vsi vemo, da dobri mlini trikrat toliko zmeljejo, kakor slabi. So pa še druge težave. Gospodar enega mlina je pijanec, dela le, kadar se mu zljubi. Pri drugem je gospodar bolan ali vpoklican, da se le žena ubija z ljudmi; kjer je žena sama v mlinu, ima navadno tudi vse orodje polomljeno. Že pred vojsko je bilo mlinov v nekaterih krajih premalo; zdaj postaja zadrega še bolj občutna. Mnogo hiš ja zdaj po več dni brez kruha. Kupčija s plemenimi prešiči. Želeti bi bilo, da bi se kupčija s plemenimi prešiči pustila popolnoma prosta. Treba bo vse moči napeti, da se reja po možnosti povzdigne in da prešičev nc bo vedno manj. — Na jesen so mali posestniki prodali svoje prešiče, ko jim je začelo krme zmanjkovati. Te mladiče v teži po 70 do 80 kg so večkrat pre-kupili boljši gospodarji, ki so jih popolnoma izpitali. 7000 debelih prešičev, kakor jih vojaška oblast zahteva od naše dežele, damo brez težave in brez škode. Menimo, da bo še vse civilno prebivalstvo na Kranjskem le težko porabilo vso množino prešičev, ki se pri nas izpitajo. Odredba ima pa gotovo to dobro stran, da nas je oprostila raznih mešetarjev, ki niso s kmetom posebno lepo delali. Toda kupčija s plemeno živino, pod katerim imenom se razume vse, kar se še naprej ne redi, naj bi ostala na vsak način prosta, ker je to za razvoj prešičeroje v deželi potrebno. Razno. V Berlinu so dejali meščane zelo na male porcije. Vsak sme dobiti na teden četrt kilograma mesa, 90 gramov masti, 1 jajce in nekaj moke. Turška vlada tlela načrte, da bi p o-gozdila ves pripravni svet v Mali Aziji. Toliko ima Turčija sveta, pa ji lesa vedno bolj primanjkuje. Zdaj je poklicala nemške in avstrijske strokovnjake, ki naj bi napravili potrebne načrte. Angleški vladi se je posrečilo, da je zelo znižala vožnjo za žito iz Amerike. Pot iz Newyorka v Liver-pul, glavno pomorsko mesto za kupčijo z žitom na Angleškem, je pred podmorskimi čolni popolnoma varna. Za 100 kg se plača i K manj. Angleži pa vendar nimajo cenejše pšenice, ker so se cene v Ameriki zaradi slabe letine povišale. V Argentini ji jc prav slabo z 1 a -n c n i m semenom. Pravijo, da bo za 100.000 vagonov blaga manj, kakor druga leta. Tudi pšenica je precej škode trpela. V Črnigori so naši nakupili veliko kož in laškega olja. Žita v Črnigori niso nikdar zadosti doma pridelali. Oljikc pa v tamošnjih skalnatih vročih gorah prav dobro uspevajo. Ob začetku vojske so nekaj olja poku- pili Lahi, drugo je ostalo v deželi. To olje bo seveda vojaška oblast večinoma zase porabila. Črnogorski trgovci iščejo bolj tesne zveze z našo državo. Dunajsko mesto je prosilo vojaško upravo, da ji precej prepusti 100 vagonov masti za revne Dunajčane, ki nimajo nobene zabele. Vojaštvo jim je dalo 8 v a go n ov loja pod pogojeni, da vse proda revežem mesto samo brez posredovanja trgovcev, ki zahtevajo zase preveč dobička. 80.000 kg loja jo približno vsa mast od 6000 goved, i-nacijonali (soc. demokraciji), zahtevam pa od naših zaveznikov, Iti imajo še dovolj žrtev, naj zasedejo prostore na fronti. Ponavljam, da bo Francije ob tolikih izgubah, ki jih je že imela, konec, Sklicujem se na naše domoljubje, ko kličem: rešite naš rod! Hočem zmago, a ne zmage na pokopališču. Francija hoče živeti. Rusi so nam poslali nekaj Ijrigad. Opozarjam ministrskega predsednika, naj zahteva, da pošlje Anglija svoje tri do štiri milijone vojakov na bojišče. Pod tem pogojem bom glasoval, za ostali proračun. Ako pa po tem času krvava borba še ne bo ponehala, se bom držal starega pravila: Nobenega vinarja, nobenega moža.« Petek, 13. oktobra- Sv. Edvard kralj, (f 1066.) — Sv. Koloman, muč.' Sobota, 14. oktobra: Sv. Kalist, papež-muč. (f 222.) Nedelja, 15.; okt, (18, pobšnk.): Evangelij: Jezus ozdravi mrtvoudnega človeka. Praznuje se god sv. Terezije. — Sv. Brunon. Ponedeljek, 16. okt.: Sv. Gal, opat. (t 646.) — Sv. Maksima, dev. Torek, 17. okt: Sv. Hedvika, kraljica, (t 1243.) —■ Sv. Viktor, škof — BI Margareta Alak. (f 1690.) Sreda. 18. okt.: Sv. Luka, evang. (f 86). — Sv. Just, muč. Četrtek, 19. okt.: Sv. Peter Alkanta-ra, spozn. (f 1562.) Solnce vzhaja ob 6. u. 24 m., zahaja ob 5. u. 11 m. Luna: Zadnji krajec dne 19. okt. ob 2. u. 9 m. zjutraj. * * * Gospodarsko pravilo: Čc so lice in jazbeci zelo rejeni, je pričakovati mrzle zime. Sv. Terezija, (t 1582.) Terezija je španskega pokolenja. Njeni starši so bili odlični po rodu in po po-božnosti, ter so nežno deklico vzgajali v strahu božjem. Terezija je rada brala; predvsem je z veseljem prebirala življenje mučencev, kar jo je tako razvnelo, da sc je odtegnila domu in šla proti Afrild, kjer je želela umreti za slavo Kristusovo in rešitev neumrjočih duš; toda stric, ki jo jc sreča), jc je pripeljal zopet na dom. Tu je hotela hrepenenje po mučeništvu nadomestiti z dobrimi deli in z miloščino. Ko ji je mati umrla, je prosila prečisto devico Marijo, da bi ji nadomestovala mater. Od takrat je uživala posebno varstvo Marijino. V 21. letu se je podala v samostan Karme-ličank. Izpočetka se je bila njena gorečnost nekoliko ohladila; toda premišljevanje trpljenja Jezusovega jo jc navdalo iznova s tako serafsko ljubeznijo, da je bila vseh slabosti ozdravljena. V tem ognju božje ljubezni se ji je posrečilo, da je mogla, dasi slabotna devica, sezidati čez 30 samostanov; znala je premagati vse ovire. V vseh čednostih je Terezija dosegla naravnost heroiško (junaško) stopinjo. Njena ljubezen do sovražnikov je bila tako izredna, da se je neki škof izrazil »Kdor hoče uživati naklonjenost Terezije, naj ji napravi kako nepriliko ali žalost.« — V junaški ljubezni do Boga je napravila celo obljubo, da bo zmerom to storila, kar bo spoznala za bolj popolno. Znan je njen rek, ki ga je rada ponavljala: »Gospod, ali trpeli, ali umreti!« V zadnji bolezni je molila: »O Go spod, zdaj je prišla ura, ko le ne bom mogla več žaliti. Hči sem tvoje Cerkve, umr-jem kot otrok sv. katoliške Cerkve, O Gospod, ne zavrzi me. Skesanega in ponižne« ga srca ne boš zametoval.« Njeno telo je še sedaj nestrohnjeno. Ob njem je Bog pripustil ver pomenljivih čudežev. Vojaku v slovo. Mladenič moj! Ko'se poslavljaš, na prvo rožico v spomin: Boga nikar mi ne pozabi ; ostani zvest Marijin sin! Cvetica druga te spominjaj, da misliš vedno rad na dom, da poln hvaležnosti povdarjaš: »O dragi, Vas ne zabil bom!« Cvetico tretjo vzemi s sabo, prijateljev je zvesti dar: Obljubi, da za svete vzore gorel bo tvoj ljubezni žar. Četrta cvetka ti ohrani ljubezni svete ogenj vroč do mile naše domovine, da liodeš vselej ji v pomoč. In peta cvetka naj bodri Te, da boš cesarju vrl vojak; neustrašen Avstrije branitelj, kot dedje naši, cel junak! Petero rožic skupaj zvitih si v srce shrani za odhod, pa bodo srečna tvoja pota Naj čuva te nebes Gospod! Dolenjka Zofija Krajec. Najnovejše z bojišč. Mesto Braševo (Kronsiadt) v"na5ifc rokah. Preteklo nedeljo so naše čete po krvavih pouličnih bojih očistile Kron-stadt in prepodile sovražnika, ki si je pet tednov lastil to važno postojanko. Cetc, ki so hitele Romunom na pomoč, so bile poražene 6 km severno od mesta. - Na spodnji Donavi pri Svištovu so naši zasedli otok, ki so ga iztrgali Romunom. Zajeli so vso posadko, 6 topov in municijo. To in ono. Kaj nas vojska uči. Vojsko imenujemo veliko vzgojiteljico; naučila nas je večje domovinske ljubezni, požrtvovalnosti, resnega dela,' ki se ga je oprijelo zlasti tudi žen sivo, in sicer v vseli panogah človeškega ' delovanja! ialje skromnosti v gosodinjstvu, kakršna je bila poprej nepoznana, Menda ni prav nobe- nega ki bi se ne bil privadil na skromnejše življenje. Nikar misliti, da se bo po v6jski mnogo izprenlenilo! ' Gospodinjstvo bo ostalo drago, dražje nego pred vojsko, veliki'davki bodo pa terjali, da sc bomo morali v marsičem omejiti. , . , „ Samo v ženskih oblekah pa vojska se nt dosegla vzgojnega namena. Pred očmi imamo seveda predvsem gosposko ženstvo po mestih. Nastala je celo v tem resnem času moda, ki sodi za predpustne šemarije. Ko si državniki in vojni upravniki glave ubijajo, kako bi oskrbeli dovolj blaga za najpotrebnejšo obleka in obutev vojakov, ko na tisoče resnih {•on s k v zaslužnem, domoljubnem delil skusa tekmovati z junaki na bojišču, zakopava razuzdana moda cela bogastva v žensko obleko, ki je vse kaj drugega kot primerno za današnje čase. Tudi ženska obleka se mora ukloniti sedanjim vojnim razmeram ter naj ima znak hudih, grenkih časov, ki naj so kaže predvsem'v preprostosti. Ta misel napreduje in si pridobiva vedno širše kroge. Na Dunaju se je započelo veliko gibanje, ki naj preprečuje »modne bedanie«, Temu gibanju so se pridružile razne zvezo, na tisoče gospodov in gospa. Prepričani so. da lepota in zanimivost ne obstoji v visokih petah, ki zabranjujejo, da ženske niti pošteno hoditi ne morejo, marveč stopicajo; pa tudi ne v suženjskem posnemanju tega, kar je novo. zraven pa nezmiselno in nedostojno, marveč, da prava lepota izhaja iz poštenega srca in pa iz skromne preprostosti. Kaj je spomin. Učitelj vpraša v šoli: »Kaj ie spomin?« — Učence-: »Spomin, to je to, š čemer vse pozabimo.« Dobljena stava. Stric vpraša Anico: »Kje je pa Matevžek, da ga ni nič videti?« — Anica: V postelji je.« — »Tako? Kaj pa mu je?« — Anica: »Stavila sva, kdo bo prej zdrknil po držajih pri stopnicah, pa je on stavo dobil.« Pri mesariu. Premetena žena nekega obrtnika pride k mesarju in zahteva kilogram mesu. Mesar vrže najprej kos trdega papirja Tiff.tehtniCG. kar pa, ŠEeiVi ;»5K>]Stert Ta papir tehta že sam pol kilograma« — pravi mesarju. »Jaz hočem mesa, nisem zahtevala papirja. — »To meni nič mar,« pravi mesar; tega papirja vam ne podarim.« Žena: »Ali ste vi vola kupili v papirju zavitega?« — Mesarju je sapo zaprlo; vsi navzoči so'se pa smejali. Medtem pa izvleče žena kos tankega papirja iz torbice in pravi: »No, mojster, jaz imam sama papir in ne maram, da bi mi Vi kaj podarili!« Vprašanja in odgovori. J. S., Gorenjsko: Postava pravi, da dobe podporo tudi svojci samostojnih malih kmetov, ki oskrbujejo svoje gospodarstvo le s člani svoje družine brez delavcev; pravico imajo zlasti, če si morajo po odhodu gospodarja najeti proti plačilu tujo delavsko moč. — V slučaju, ki ste ga opisali, ni izključeno, da se ne bi izposlovala vzdrževalnina tudi za obe sestri. Vprašanje je lc, če bo moglo županstvo prošnjo podpirati. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 27. septembra: 89, 69, 33, 54, 38. Line, 30. septembra: 63, 1, 52, 72, 85, Trst, L oktobra: 78, 5, 39, 69, 24. Dunaj, 7. oktobra: 55, 76, 90, 13, 49. SKRIVALNICA. Konjiček, kje je jezdec tvoj? Poiščem ga. Malo postoj! 2399 U 267/16-4 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Kranju je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdni-štva opravitelja g. R. Peterlina, obtoženca Plevela Janeza o obtožbi, katero jo dvignil, javni obtožitelj zoper Plevela Janeza zaradi prestopka po g 14 št. 1 c. n. z dne 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. in je po predlogu obtožitelja, naj se ka. znuje obtoženec razsodilo tako: Plevel Janez, Kuhar, rojen leta 1880 v Velesovem, kat. samski posestnik v Velesovem, št. 7 nekaznovan je kriv, da je sredi meseca julija 1916 v Velesovem zahteval za 15 kg masti a 10 K, torej zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročeno z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene, s čemur je zakrivil prestopek po § 14 št. 1 c. n. z dne 7. avgusta 1915 št. 228 d. z. in se obsodi po § 14 cit. nar. z uporabo g 266 k. z. v 24 ur zapora in 50 K denarne kazni, v slučaju neizterljivosti v nadaljnih 5 dni zapora, po § 389 da plača kazenske stroške. Kranj, dne 6. oktobra 1916. Dev. IROLINnRoche Se dobi v vseh lekarnah K.v.- Prsne boleani, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. Vsak, ki trpi na frajnem kašlju. lažje je obvarovati se bolezni.nego joidrayifj. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave. 3. Vadušljivi .kaferlm Sirolin tnafno olehča naduho-•J. Skrofuzni ofroci,prl kaferih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni počufek. titočili h'l"\ 0a3cl Zdrava dojilja, Jtatera je porodila v tem mesecu, se sprejme proti dobri plači v dobro hišo v Ljubljani. Samo pismene ponudbe naj so pošiljajo na M. R. L., Franca Jožefa cesta 16, I. nadstropje, vrata St i. 2362 Suhe gobe črno in rdečo deteljo, ltumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in diuga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje 2338 SEVER & URBAN1Č, Ljubljana, Wolfova ul. 12. Dekla, zanesljiva, se sprejme v vet.jt, ,o blizu Ljubljane za vožnjo mleka s konjem v Ljubljano. Mesečna plača 32 K. — Naslove sprejema uprava „D o m o I j u b a" pod Številko 2360. Vrtnar se išče, ki bi bil zmožen voditi večjo vrtnarijo v Ljubljani. Treba je položiti nekaj kavcije. Pismene ponudbe na upravni-štvo „Domolj." pod šifro 279 S.W. 2363. Ne prezrite današnjega otrfasa ..Srečkovneoa zastopstva"! Revolucija Karle za mast nepotrebne! ......P„ 9Sanogres' kuh.nji i 1 Nlkakega pomanjkanja mesa! — peč, — ponev, — — lonec. Praži se brez masti in masla! Tuplota se da regulirati; Lahkorabljiv brez predvaje. - Neobhodno potreben za vsako gospodinjstvo, hotele, restavracij, kavarne, delikatese, sana-torije, bolnice itd. '/■, prlhrane pri mesu I Vso redtlne snovi se ohranijo. Tonaredbe se naj zavračajo. Vsi patenti v tn- in inozemstvu. — Zahtevajte prospekt št. I - pri H. S. SCBLOSSKP, razpošiljalna novosti, DUNAJ It f. In vali 1 enstrasne 1. Kazrrodajalci posebne ponudbe. L''..n i _i Kupujem orehove češngeve hruševe javorjeve fesenove po najvišjih cenah. Ponudbe: HUGON KRALJ, Ljubljana, Wolfova ulica št. 6. 200H spreiema zavarovanta na tlo..ive.!c in sini otroških dot. rentna m brniška nezgodna r lamsivena zavarovan a. Javen zavod. Absolutna Mirnost. Nizke proniiie. Udeležba na di viden ■ ln Ii pc Jivl enaki znvnrov že po prvem etu. Stanje zavarovani Koncem 1914 K 173,4U0 8:18 — ■"tanje trar.lontlov koncem 1914 K 48,732I22'7li V letu 1914 se p >7.|ilnčulo /.»-vnrovniicetii na divitlendali čisleua dobička . . K 432.232-61 Kioi namerava sklenili iltllcrslo ;a irt»an'c veljavno hkrati z,- vomc zavarovante. nal se v lastno koils' oliac Co rcn imcr.cvanr pctliužn c \ Prospekti zastoni m poštnine prosto. Sposobni zas opn.k se sprej-mejo po naMigodnejšim pogoji. Marije Terezije cesta 12. Razširjate >,D0ff0LJUBA"l bližajo se veltki dnevi V času do 1. febr 1917 izžrebani bodo glavni rtobitk sledečih zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 3©©.oe© in Soo.ooo kron Turških srečk.....2©©„©e©» 4eo.ee® in 200.000 frank. 3% zemljiških srečk iz 1. 1880 ..... S©.©©© in So,©©o kron 3o/o zemljiških srečk iz 1. 1889 ..... 6©.GOO in 1! ©O*©©© kron 17 žrebanj vsako le!©! Svota glavnih dobitkov l. 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. —————— Mesečno obrok samo K /■— oziroma K 3-7S. —---— To srečke Imajo trajno denarno vrednost in je Izguba denarja kakor pri loterijah v sluča ;u neizžrebanja Izključena! Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom! 7 00 Sreekovno zastopstvo 12, Lfubljiana. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo iirarske rniief masti! Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastoni! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. lam/Km Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod Prva kranjska svšre jjcrefjska družba 1 Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. zapestna ura natančno regul. in reci ps. Nikel ali jeklo K 12 —- 10 — 20.— z radij, svctiln. kazal. K 10 — 20. — 24 - v srob. okr. lv 18 — 24.— 28.- z rad. svet, kaz li 30 — 30.— srebr. Kap. ura na olast. K :)0.— 36.— 40 — 14 k. zlata zapestna ura na olast. K loO —, 120.—, 110 —. S letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikr.k rizilco! Zamena dovoljona ali denar nazaj. Prva tovarna ur JAN KONRAD . in kr. dvorni založnik Ilrttx št. 1555 (Češko.) Na željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, Priporočamo cenjoncmu občinstvu edino domačo tvrdko IGN. ¥01 špecijalna (roovina šivalnih strojev m koles Ljubljana, Sodna ul. 6, katera ima pougotin;h conah 111 obrokih od' sirokovijaliov priznanu na jboljše ši\iUne s t« r-tjev Kvropi in to so ..PKAKl«'* \ veliki izberi in zalogi. tihega pisraji pfrnGiia! i mm vsah čas brezplačno. Friiini posrefovalci so iščcio.