J. E. Bogomil:                               .   ¦ ¦
Kosmačeva Dorica.
iVjJcakor nočem trdi-    f------------"rr~---------=
ti,   cta   bi  bila   Kosmačeva              JnHl^b*
Dor.ica kar cela porednica            >g|^^^^^w-
prve vrste. A prisli so ven-           JmV^bI^V
dar dnevi, ko je pokaz&Ia            '^»"^pMjj^fc^
svetu svoj trmasti in jezni                  ^^C^^
obrazek.                                              '^^rVL_^
Tak dan je bil vselej,                       4^     W&?
kadar  je bilo freba  raro-              Jfef*«^^.    \
vati malega Tinčeta. Saj je       -"-        ^IBŠrmH    'ift imela Dorica svojegu brat-         ^^rayiL»|:'
ca zelo rada. Najrajši ga je         flBHI^^lHB^
imela takrat. ko so ga  oieli          ^^H^^^Bi^^B^^I
v naročju mama. To je ska-     \       ^^^^^^^HI^^^b* '' kala okrog mame in okrog         ^¦ ^.
Tinčeta!  Rada ga je imela        J^HI^^^^^^^H
tudi   takrat,   ko   je   TiuČr        ^Ik^H^^^^^^I^
prav sladko spaval. Če jt- \ ^ -4HH^^^^^^^^B bil fantek dobre volje. uii- jk^yp|^^^^^^^^^H ren in potrpežijiv, jc še K|LfcV ^^j^^^^^^HI tudi šlo za silo. Ali kadar ^SBL- /' / a^^^^^^H je Tinček. zapel svojo ne 9E^ i^fl^^^^H prav prijetno, jokajočo pe- ^^B^^B^B^^^H sem, takrat je pa Dorici IHffl^^|^^B^^^|H| pošla vsa ljubezen. Iu če so I^^^^^^^^^^^^^^^H jo primorali, da je vseeno jnoraja čuvati svojega bratca, pa se ji je obrazek pooblacil, šobica se je na-pela in strašno grdo je gleclala izpod čela.
Dorica je bila lačna najmanj stokrat na dan. Zlasti, če je njeno oko zapazilo v omari belo, lepo zapečeno pogačo. Takrat je bila sploh. Iačna samo za pogačo. »Pogaoo, pogučo, pogačo!« je gavoril jezi-ček, je pripovedovalo oko, sploh vsa Dorica, Mama so ji ustregli prvič in drugič, mogoče še iretjič, potem pa ne veČ. In takrat je bila Dorica spet huda.
Kadar je sadje bogato obrodilo, je bila Dorica silno nevsečna. Samo brskala je po posodi in iskala je
najboljMh Češeizj. samo napoJ je objedla hruško ali jabolko. pa je vrgla bozji dar stran. Za to so jo samo malo pokregali, pa je bilo brž dosti; je že igrdo gledala.
\n pa v šoli. Seveda, lcadar je dobro znala, takrat se ji je svetil obraz, iz oci se ji je bliskalo, vsa je bila kakor sam živ ogenj. Ali ti nesrečni učitelji in prav take učiteljice so prav dobro poznali, kdaj Do-pica ne zna. Če je znala, se dostikrat še zmeniH iiiso zanjo: kadar pa iii znala, takrat pa kar naprej: »Do-rica! — No, Dorica Kosmačeva!« Kakor rialaač. Kdo bi ne bil pri takera postopanju užaljen? Kdo bi ne bil hud? Ali ni to krivično?
Takole je bilo z Dorico. Kako je pa z vami? Po-vejte, povejte! Ali pa rajši nikar. Če ne, bomo preveč zvedeli.