KRANJSKA LJUDSKA NOŠA NA GOTSKIH FRESKAH A n g e lo s B a š , L jubljana Eno poglavitnih prizadevanj slavljenca, ki mu je posvečen priču­ joči zbornik, je veljalo obravnavi slovenskega srednjeveškega slikarstva. S spoznanji, ki izvirajo iz tega dela, se ni obogatila samo umetnostna zgodovina, temveč se je odkrilo tudi prenekatero gradivo, ki more rabiti kot vir za zgodovino gmotne omike in folklore. — Posvetni motivi v upo­ dobitvah naših srednjeveških fresk1 neredko izkazujejo poteze iz takrat­ nega vsakdanjega življenja in v različnem obsegu pričujejo o posameznih poglavjih v etnografiji oziroma kulturni zgodovini. Za zgodovino slovenske gmotne omike so odkritja o srednjeveškem slovenskem slikarstvu tem pomembnejša, ker prispevajo za (o razdobje poglavitno gradivo nekaterih etnografskih oziroma kulturnozgodovinskih obdelav. Vse do 16. stoletja so podatki pisanih virov o teh tematih naj­ večkrat zelo skopi, tako da pomeni naši etnografiji oziroma kulturni zgodovini ohranjeno gradivo z gotskih fresk marsikdaj prav temeljne iz­ povedi. Zlasti velja to za zgodovino noše. — Pred zapuščinskimi inventarji, oporokami, javnimi in zasebnimi računskimi knjigami, mitninskimi po­ datki in policijskimi redi iz 16. stoletja pogrešamo na Slovenskem širše in zaokroženo kostumografsko gradivo. Spričo tega je mogoče obravna­ vati našo poznosrednjeveško nošo predvsem le na podlagi drugačnih virov. To so zlasti upodobitve posvetnih oblek na gotskih freskah, ki so precej številne in ki v veliki meri omogočajo obnove o videzu takratne oblačilne omike.2 Največ gradiva vsebuje naše srednjeveško stensko slikarstvo za zgo­ dovino plemiške in meščanske noše. Ne manjka pa Judi upodobitev kmečke oziroma ljudske noše.3 Obravnava o zgodovini ljudske in celotne slovenske noše ima torej svoje osnove v gotskih umetnostnih virih. Največji delež zaslug za to, da jih je mogoče dodobra izrabiti, ima slavljenec, fz hvaležnosti do tega in iz spoštovanja do njegovega tolikanj široko pomembnega dela so napisane te vrste, ki so posvečene ljudski noši na gotskih freskah z ozemlja tedanjega Kranjskega in ki se tako lotevajo določenega, etno­ grafsko omejenega skupka slikarskega gradiva o naši obleki v poznem srednjem veku.4 * Upodobitve ljudske noše na gotskih freskah s Kranjskega izvirajo iz tehle najdišč.5 V Prilesju pri Plaveh, sreda 15. stoletja,6 je na levi strani prezbite­ rija. v skupini pogubljenih angelov, predstavljeno moško perilo (spod­ nje hlače).7 Pri Sv. Miklavžu na Goropeči nad Ihanom, sreda 15. stoletja.8 so na levi strani prezbiterija upodobljeni berači oziroma hromi in pohabljeni.9 Pri Sv. Petru na Vrhu nad Želimljem, sreda 15. stoletja,1 0 je na zu­ nanji strani slavoloka Kajn upodobljen v takratni kmečki noši. Na freski Sv. Nedelje v Crngrobu, iz šestdesetih let 15. stoletja,1 1 je nekaj figur naslikanih v tedanji ljudski noši. ki je najizraziteje pred­ stavljena z ribičem (levo od Kristusa) in s predicami (levo od Kristusa). V Mačah nad Preddvorom, 1467,1 2 je v skupini Treh kraljev na­ slikana kmetica (s škafom na glavi).1 3 V Bernu (na Škrilju) pri Pazinu, 1474,1 4 je v smrtnem plesu upo­ dobljen romar, v skupini Bega v Egipt pa žena v kmečki noši (s koša­ rico na glavi). V Hrastovljah nad Črnim Kalom, 1490.3 5 sta v skupini pohoda Treh kraljev predstavljena kmet in lovec, v smrtnem plesu pa berač. Na Križni gori nad Škofjo Loko. 1502,1 6 sta na notranji strani slavo­ loka naslikana Kajn in Abel A ' onodobni kmečki noši.1 7 Na Suhi pri Škofji Loki. pri zveličancih v Poslednji sodbi Jerneja iz Loke, okrog 1530,1 8 na notranji strani slavoloka, najdemo skoraj po­ vsem enako upodobljene spodnje hlače kakor v Prilesju. Na Taboru pri Grosupljem, proti 1540,™ je na zunanji strani slavo­ loka naslikan Kajn v takratni kmečki noši. * Spodnje hlače, kakršne so upodobljene v Prilesju, so značilno pozno- srednjeveške: zelo majhne so, bele barve in pomenijo v bistvu skoraj samo nekakšen ovoj oziroma pas za genitalije. — - Prav isto velja tudi za nekaj desetletij ndajše perilo, ki je naslikano na Suhi. Berači ali hromi in pohabljeni s Sv. Miklavža na Goropeči so oble­ čeni takole: Najjasneje je podana noša klečečega moža (sl. 165) z belo, avbi podobno čepico in rdečkastim (železo-oksidnim) suknjičem precej ohlapnega kroja, s širokimi rokavi, ki segajo nekoliko čez komolce in ki so izpod njih vidni še ozki. do zapestja dolgi rokavi bele srajce, zapeti vsak s po tremi gumbi. Suknjič je narahlo prepasan; na pasu je pri­ vezan sodček. Stegna berača so gola, na mečih pa ima belkaste ovijače. — Nekaj manj razvidno je naslikana noša pohabljenca z berglo. Ta ima na glavi koničasto oblikovan klobuk rjavkaste barve, čigar krajci so zadaj močno privihani. Suknjič je vijoličast, sega na stegna in je manj širok in ože prepasan kot prejšnji. Rokavi so v tem primeru nekoliko daljši, predvsem pa znatno ožji. Srajce nima. Tudi ta berač jc brez hlač. Levo nogo ima pod kolenom povito. — Noša moža z odrezano nogo je naj­ preprostejša. Na glavi ima koničasto čepico rdeče oksidne barve; enake barve je tudi suknjič, ki sega malone do kolen in ki je dokaj ohlapno Sl: 165. Sv. M iklavž na Goropeči, klečeč rom ar krojen in prepasan; rokavi segajo malce čez komolce in se izpod njih vidijo še rokavi bele srajce. Tudi ta upodobljenec nima hlač. Kajn kot kmet pri Sv. Petru na Vrhu nad Zelimljem ima podoben klobuk kot kruljavec s Sv. Miklavža na Goropeči: koničast in s krajci, ki so zadaj močno privihani. Le barva je tu okrasta. Suknjič je vijoličast in dolg domala do kolen. V životu je krojen zelo široko; tudi rokavi, segajoči do zapestja, so na moč široki. Pas je ozko spet. Medtem ko pri Sv. Miklavžu na Goropeči obuvala niso upodobljena, pa ima v tem pri­ meru Kajn na nogah neprezevane opanke (gl. sl. 166). Izrečno ljudsko nošo s freske Sv. Nedelje v Crngrobu predstavlja razoglavi ribič (levo od Kristusa): v belem, širokem suknjiču, ki je pre­ pasan in ki sega samo čez kolke; hlač ne nosi. Obuvalo ni določljivo. Zenska ljudska noša je najrazločneje upodobljena pri preji in tkanju (desno od Kristusa). Zena. ki navija prejo v klobčiče, je v tako rekoč brezoblično krojeni obleki rdeče oksidne barve in je brez pokrivala. Soseda, ki navija prejo na motovilo, ima enako krojeno obleko, ki je zemeljsko zelene barve; na glavi ima daljšo belo pečo. ki je spredaj na sredi spodvita navzven oziroma nazaj. Enaki peči nosita tudi ženi pri tkanju na statvah,2 0 ki sta njuni obleki krojeni podobno kot pri prejš­ njih dveh, le barva je pri eni vijoličasta, pri drugi pa modra (gl. sl. 167). Ljudska noša je na freski Sv. Nedelje izpričana še s kvartopirci (desno od Kristusa), z daljšimi rdečkastimi in vijoličastimi suknjiči, ki segajo njihovi rokavi do zapestja, sicer pa njihova noša, z izjemo koničastega pokrivala, ni razločneje razvidna. — Slabo so ohranjene prav tako figure na spodnjem delu freske: žena, ki mesi testo, ima na glavi belo pečo, ki ji sega domala do pasu; obleka je nejasno razvidna, je sivovijoličaste barve, rokavi pa so zavihani do komolca. Tudi sosedni sejalec moke je nejasen: nosi belo čepico in je oblečen v krajši bel suknjič in ožje hlače enake barve. Mož, ki je upodobljen na drevesu, ima stožčast klobuk okraste barve, suknjič pa je sivovijoličast in mu sega preko kolkov; na nogah ima širše hlačne nogavice enake barve. Namakalec lanu je nag. Sušilka lanu nosi na glavi belo pečo preproste oblike, njena obleka pa je sivovijoličasta in razmeroma kratka, saj sega samo do meč, in je ozko prepasana; rokavi so zavihani do komolcev. Obiralci sadnega drevja so razoglavi in napravljeni v široke, prepasne rdečkaste suknjiče, ki so dolgi skoraj do kolen, in v enakobarvne hlačne nogavice. (Vse te spodnje figure so določljive zgolj v poglavitnih obrisih, ne pa tudi v nadrobnej­ ših potezah.) Kmetica z Mač nad Preddvorom je oblečena v brezrokavno in prc- pasano dopetno haljo rdeče oksidne barve (sl. 168). Rokavi bele srajce so prevzeli vlogo vrhnje obleke in so precej široki; do kod segajo, ni mogoče natančno ugotoviti. Glavo pokriva bela peča preproste, ne za­ vite oblike, ki pada globoko na hrbet. Obuvalo ni zadosti razločljivo. Romar v Bermu ima črn klobuk valjaste oblike, spredaj ozaljšan z romarskimi spominki, z dokaj velikimi in enakomerno rahlo zavitimi krajci neravne oblike. Suknjič je vijoličast in je v primeri z drugimi, že spoznanimi, razmeroma ozek. Sega do kolen in ima dolge, do zapestja segajoče rokave. Prepasan je s črnim pasom. Preko levega ramena je Sl. 166. Sv. M iklavž na Goropeči, Kajn * f / obešena črna torba. Hlač in obuvala romar nima; v oporo mu je paz- dušna bergla. — Kmečka žena nosi na glavi veliko belo ruto. Odfcta je v zelo široko obleko rdeče oksidne barve z dolgimi ohlapnimi rokavi. Natančneje njena noša ni ugotovljiva. Kmet v Hrastovljah nosi podobno pokrivalo, kakršno poznamo s Sv. Miklavža na Goropeči in s Sv. Petra na Vrhu nad Zelimljem: koni­ čast klobuk z zadaj privihanimi krajci; tu je sivkaste barve. Suknjič je zemeljsko zelen in dolg do kolen. Po kroju je nekoliko tesen in je pre­ pasan. Rokavi so dolgi in ožji. Hlač nima. Obuvalo je sivo, vendar pa je po obliki in izdelavi nedoločljivo. — Lovec ima na glavi okrasto koničasto pokrivalo, ki je navzdol precej razširjeno. Okrog vratu in čez ramena je zavit v zemeljsko zeleno ruto. Suknjič je vijoličast in skoraj spet ob život; sega le nekaj čez kolke. Rokavi so dolgi in ozki. Hlač ne nosi, pač pa ima na mečih zemeljsko zelene nogavice, ki so pod koleni zavihane. Obuvalo je sivkasto in visoko (do gležnjev). Natančneje ni določljivo (gl. sl. 169). Berač je razoglav in oblečen v belkast suknjič, ki pada na stegna. Suknjič je razmeroma ozko krojen; rokavi so dolgi. Čez levo ramo ima obešeno torbo. Hlač nima. Desna noga je v piščali odrezana, leva pa tiči v temnosivi nogavici, ki je zdrknila pod koleno. Oblivalo ni določljivo. Kmečki Kajn s Križne gore je naslikan brez pokrivala. Napravljen je v okrast suknjič, ki je ozko prepasan in ožjega kroja in ki sega preko kolkov. Rokavi so strgani in dolgi komaj do iznad komolca. Hlač nima. Prav tako tudi ne obuvala. — Kmečki Abel je takisto brez pokrivala. Oblečen je v vijoličast suknjič ožjega kroja z ožjimi dozapestnimi ro­ kavi; sega na stegna. Prepasan je z rdečim pasom, ki visi na njem rdeča torbica. Hlač nima. Obuvalo ni več upodobljeno. Na nogah ima bele, do kolen zavihane nogavice. Kmečki Kajn s Tabora pri Grosupljem je razoglav. Suknjič je ozek, prepasan in sega nekaj čez kolke; rokavi so ozki in dolgi do zapestja. Nosi ožje modre hlače. Na nogah ima kratke rdečkastorjave škornje (gl. sl. 170).8 1 * Pred gotskimi freskami so viri o slovenski ljudski noši zelo skopi. — Visokosrednjeveško moško kmečko obleko morda najbolje opisujejo viri o ustoličevanju koroških vojvod. Po enih od teh pričevanj so nosili kmetje takrat sive suknjiče z rdečimi pasovi in torbami, rdeče preve­ zane čevlje, sive plašče in klobuke enake barve.2 2 Druga poročila pra­ vijo, da so nosili dvoje hlačnic iz sivega sukna in rdeče čevlje. Suknjiče so imeli iz sivega sukna; bili so spredaj in zadaj odprti in pa brez ovratnika; segali so nekoliko čez kolena. Kot ogrinjala so nosili sive plašče brez resic. Klobuki so bili sivi in koničasti.2 3 Tretji opisi našte­ vajo plašč, klobuk in suknjič iz sive niti in zavezane čevlje.2 4 Podatki o ženski ljudski noši v visokem srednjem veku so še drob­ nejši (n. pr. zapis Ulrika Lichtensteinskega iz 13. stoletja o šaplju Šta­ jerk2 5 ) in maloštevilnejši, tako da si iz njih ne moremo ustvariti za­ dostnih sklepnih podob. — Ali: izročila za primerjave poznosrednjeveške noše s prejšnjimi obdobji so zelo šibka. Prvo širše in zaokroženo poglavje v zgodovini slovenske noše sestav­ ljajo podobe noš na gotskih freskah. — Moška ljudska noša na K ranj­ skem se opredeljuje iz teh virov takole. Pokrivala. — Večidel so moški nosili pokrivala, saj so le redki p ri­ meri razoglavih upodobljencev. Nekoliko pogosteje kot čepice so se nosili klobuki, ki so bili z eno valjasto izjemo (Beram) pravilom a koni­ časte oziroma stožčaste oblike in ki so imeli krajce zadaj znatno zavi­ hane. Cepiče so bile precejkrat enake oblike kakor klobuki, znana pa je tudi okrogla, avbi podobna oblika (Sv. M iklavž na Goropeči) . 26 Sl. 167. Crngrob, Slika Svete Nedelje, Delo pri preji in tkanju \ načelu so bila ljudska moška pokrivala na K ranjskem a - tej dobi podobna takratnim štajerskim pokrivalom , 27 ki pa so bila raznovrst- nejša in so uporabljala tudi turbanom podobne oblike in slam nate klobuke . 28 Plašči. — Na kranjskih gotskih freskah ni ta oblačilni kos po ljudski šegi nikjer upodobljen, tako da moremo zanj edinole predpostavljati v bistvu podobne oblike kakor v drugih vzhodnoalpskih predelih. Tod so nosili deloma še ogrinjalne plašče, ki so jih pa čedalje bolj izpodrivali brezrokavni plašči. Ti so se oblačili čez glavo in so se včasih oprem ljali tudi s kapucam i (izvajajo se iz prazgodovinske poncho-noše). Proti koncu 15. stoletja se začno ti plašči spredaj predeljevati in dobijo tako svoj novoveški, v poglavitnih značilnostih že sodobni videz. 20 Suknjiči. — Ti so bili poglavitni del tak ratn e moške obleke in od­ sevajo vplive plem iške in m eščanske noše, kakor jo je tedaj tudi na vzhodnoalpskih ozemljih določevala zlasti tako im enovana burgundska moda. Skozi celo 15. stoletje se suknjiči bolj in bolj krajšajo, tako da segajo okrog 1500 le še nekoliko čez kolke in se hkrati čedalje bolj opri­ jem ajo života. 30 Pri ljudski noši ta razvoj sicer ni tolikanj dosleden kakor pri plem iški in m eščanski, vendar pa je kljub tem u na dlani. N ajstarejši prim eri suknjičev ali jopičev s K ranjskega so v ljudski noši precej ohlapni in dolgi (Sv. M iklavž na Goropeči, Sv. Peter na Vrhu nad Zelimljem, Crngrob), proti koncu 15. stoletja pa so že tesno oprijeti in segajo samo še nekoliko čez boke (Hrastovlje). Ta oblika se je ohra­ nila v 16. stoletje (Križna gora. Tabor). Razen lovca v H rastovljah so bili vsi jasneje upodobljeni suknjiči prepasani, vendar pa spočetka ne tako ozko kot v poznejših desetletjih. — Rokavi so bili na najstarejših freskah prav tako ohlapnejši kakor pozneje. N ajprej so bili krajši in so segali v nekaterih prim erih zgolj čez komolce. Pod konec 15. stoletja pa so vseskozi podaljšani do zapestja. — Edini prim er razporkov, ki so bili običajni pri tak ratn ih plem iških in m eščanskih jopičih . 31 najdem o pri lovcu v H rastovljah, ki ima ob obeli bokih preklan suknjič. — Resic ni mogoče ugotoviti. Nasprotno kot v gotski ljudski noši na Štajerskem 32 nimajo kranjski suknjiči razen ene izjeme (Sv. M iklavž na Goropeči) nikjer večjih ovrat- nih izrezov. P rav tako tudi ne ovratnikov. Srajce. — Te so razvidne samo p ri dveh upodobljencih (pri beračih oziroma pohabljencih s Sv. M iklavža na Goropeči). S tem pa naj ne bo rečeno, da ljudska moška noša tak rat tega perila ni poznala. Zakaj p ri­ znano je, da se je v visokem srednjem veku nosila moška srajca v osnov­ nem oblačilnem krogu zvečine kot podloga’ 3 in zato tedaj največkrat tudi ni bila viden del noše. Goropeška berača sta imela beli srajci s precej ozkimi rokavi. Pri enem sta bila rokava zavihana do komolca, pri drugem pa nad za­ pestjem ozko speta s po trem i belimi gumbi. — Razen rokavov ni bilo mogoče ugotoviti takisto drugih delov srajc. Spodnje hlače. — Ta del perila je upodobljen zelo jasno. Nosile so se le okrog ledij in so se tesno prilegale telesu. Bile so bele barve in prav kratke. Hlače. — Medtem ko so za gotsko tako imenovano višjo nošo v 15. stoletju značilne hlačne nogavice, ki se proti 1500 vse bolj zožujejo in dajejo skupaj z istodobnimi razporki in izrezi tej modi močno posvetni značaj, 34 pa je bila v tem podoba takratne ljudske noše tudi na K ranj­ skem nekaj drugačna. Predvsem je treba opom niti, da kranjska ljudska noša na gotskih freskah v večini prim erov (izvzemši C rngrob in v 16. stoletju Tabor) hlač ne pozna. Do pred konec 15. stoletja so upodobljenci predstavljeni po­ gosto brez nogavic ali ovijač, pozneje pa so naslikani tudi z njimi. Edinole iz C rngroba je pred 16. stoletjem upodobljena moška ljudska noša s hlačam i. Se pravi, da ljudska noša na Kranjskem v celem hlač Sl. 168. Mače. slika Treh '_ _ 'J: kmetica Sl. 169. H rastovlje, slika Treh kraljev, lovec tedaj še ni uporabljala. Kajpada so se nosile tudi hlače, vendar pa — kot je podoba — v razmeroma majhni meri. Kolikor lahko presodimo nošo hlač iz Crngroba, je šlo za posne­ manje plemiških ali meščanskih hlačnih nogavic, le da so bile te tukaj preprostejše in oldapnejše. Upodobitev nagega moža v Crngrobu, ki nam aka lan, bi mogla po­ trjevati in tudi p ri nas izpričevati sodbo, da so km etje v srednjem veku pri poljskih delili odlagali včasih vso obleko . 35 Kmečka noša na Taboru je tudi zastran hlač upodobljena še dočista v izročilu 15. stoletja. Nogavice. — K akor hlače so na gotskih freskah s K ranjskega tudi nogavice do pred konec 15. stoletja razm erom a redko predstavljene. Večidel so noge upodobljene gole. Berača oziroma pohabljenca s Sv. Mi­ klavža na Goropeči im ata na nogah ovijače, k ar se ujem a z izsledki s Štajerskega . 36 — Proti koncu 15. stoletja (v H rastovljah) in na prehodu v 16. stoletje (Križna gora) pa razločno zasledimo dokolenske nogavice. Te so značilne za moško ljudsko nošo v 15. stoletju . 37 Bile so iz platna (Križna gora), zakaj pletene nogavice se pojavijo šele proti sredi 16. sto­ letja .38 Obuvala. — V razloček od obuval plem stva in m eščanstva, ki so imela v tej dobi ostro zašiljene in pretirano dolge oblike in ki so dobila zato naziv kljunastih čevljev, 39 je uporabljala ljudska noša, p rav tako na Kranjskem , preproste oblike. Polškornjev, ki so bili tačas pogosti na severnejših ozem ljih, 40 sicer v 15. stoletju še ne pozna, pač pa so bile tedaj v rabi neprevezane copataste opanke (Sv. Peter na Vrhu), proti koncu 15. stoletja pa še visoki čevlji, ki p a po ohranjenih upodobitvah niso natančneje določljivi. Ponekod .so upodobljenci bosi. Šele proti sredi 16. stoletja najdem o prve kmečke, nizke škornje (Tabor). Čeprav sodi kmečka noša s Tabora v poznejše razdobje, se v bistvu prav malo razločuje od noše 15. stoletja. Suknjič je kratek, podobno kakor so se skrajšali suknjiči že ob koncu 15. stoletja. Hlače so4 1 podobne onim iz Crngroba. Le škornji nimajo v kranjski ljudski noši iz 15. sto­ letja nobenih inačic. O ženski ljudski noši na gotskih freskah s K ranjskega je težko do­ gnati kaj več nadrobnosti, saj so te upodobitve dokaj redke, pa tudi iz onih, ki jih poznamo, ne moremo pridobiti dosti natančnejših sklepov. Pokrivala. — Srednjeveško razločevanje med ženami in dekleti v pokrivanju glave se je ohranilo na K ranjskem še daleč v naslednja sto­ letja . 42 V srednjem veku je bil razloček v tem, da so bila dekleta raz- oglava ali pa so nosila na glavi venčke, medtem ko so imele žene glave pokrite . 43 Večina kranjskih upodobljenk nosi peče. Le-te so največkrat po­ vsem preproste, ne zavite oblike in padajo globoko na hrbet (Mače) ali pa celo do pasu (Crngrob). Edinole predica in tkalki v Crngrobu kažejo peče, ki so spredaj na sredi spodvite navzven oziroma nazaj (sl. 167). O čitno gre v tem prim eru za izjemnejšo obliko, kajti večidel naše upo- dobljenke v ljudski noši nim ajo takih peč. pač pa so jih nosile meščanke (prim. prizore na freski Sv. Nedelje v C rngrobu desno od Kristusa). Tukaj imamo torej po vsej verjetnosti opravka z meščansko vplivano ljudsko žensko nošo.4 4 Plašči. — Ta del obleke ni nikjer jasno naslikan. Spričo tega kaže predpostavljati tudi za ženske plašče podobne oblike, kakršne so bile takrat v rabi v Vzhodnih Alpah. Kakor moški so tod prav tako ženske Sl. 170. Tabor pri Grosupljem , K ajn nosile deloma še ogrinjalne plašče, deloma pa ze brezrokavne plašče, ki so se oblačili čez glavo in ponekod opremljali s kapucami.4 5 Obleke in srajce. — Obleke kranjskih meščank in plemkinj v poz­ nem srednjem veku so zlasti n. pr. po freskah s Sv. Miklavža na Goro- peči in s Križne gore dobro določljive. Vrsta natančno upodobljenih tam kajšnjih ženskih figur jasno spričuje značilnosti višje ženske noše v tem času .46 Njihove poglavitnosti so tele: kakor moški jopiči se tudi ženske obleke v pozni gotiki čedalje bolj zožujejo in oprijem ajo telesa. Obleke se taljirajo povečini pod prsm i in so precejkrat tudi prepasane. Rokavi so v načelu dolgi in ohlapni, redkeje ozki. Pojavljajo se vratni izrezi, ki so okoli 1500 že prav globoki. Zato dobivajo srajce v takih prim erih vlogo vrhnjega oblačila, ko so vidne izpod izreza. H krati najdem o na izrezih tudi prve srajce oziroma njihove ovratne dele ali pa izreze, ki so prevezani z vrvicami. Pri Sv. M iklavžu na Coropeči vidimo p rav tako še brezrokavno haljo, kjer rabi srajca razen kot ovratnik tudi za rokave .47 Oblek in srajc v takratni kranjski ženski ljudski noši ni mogoče natančneje določiti. O njih lahko rečemo zgolj to, da so nasprotno kot obleke v višji noši prav malo zožene oziroma taljirane, temveč so ostale precej široke. Izrezi tako rekoč sploh niso opazni. Rokavi so do neke mere ohlapni. Pri delu so bili zavihani do komolcev. Večkrat so bile obleke prepasane. Razen v enem primeru (Mače) niso srajce nikoder vidne. V Mačah pa je naslikana brezrokavna halja, ki ji nadomeščajo rokave široki beli srajčni rokavi. Skupaj s takšnimi upodobitvami ple­ miške oziroma meščanske noše s Sv. Miklavža na Coropeči je to torej nekoliko starejši primer te vrste noše ženske obleke (Dirndl) kot na avstrijskem alpskem ozemlju (tamkaj okrog 1470).4 8 — Ovratniki niso nikjer razločljivi. Ne v ljudski ne v višji ženski noši ne poznamo z gotskih fresk na Kranjskem deljenega krila in jopice.4 9 Drugi deli. — O drugih ženskih oblačilnih kosih ne moremo iz upo­ dobitev posneti ničesar. Potemtakem se sme predpostavljati za nogavice in obuvala to, kar je bilo ugotovljeno v moški noši: platnene nogavice in pa opanke in visoki čevlji preprostih oblik. * Barve oblačil pomenijo posebno vprašanje. V karolinški dobi so bile predpisane kmetom v noši tope barve, siva in črna, tako da je postala potlej siva barva značilna za kmečko nošo vse do pod konec srednjega veka. Po 13. stoletju se uveljavi v noši p raz­ ničnih oblek tudi še m odra b arv a . 50 Izdatna barvna pisanost poznosrednjeveške plemiške in meščanske noše5 1 pa je prav tako našla določen odsev v ljudski noši. — Tako so takrat na Štajerskem sestavni deli ljudske noše ne samo sive, marveč še raznih drugih barv. (Le plašči so še večinoma sivi ali pa tudi-modri.)5 2 Kar se tiče naših upodobitev noš, velja opomniti, da so barve na takratnih freskah zvečine konvencionalnega in lokalnega značaja in da so bile namenjene predvsem za boljše razločevanje posameznih oblačil­ nih kosov, ne bi pa mogle prav zadostiti resničnim značilnostim raznih blagov.5 3 Zavoljo tega barvni podatki našega gotskega slikarstva v po­ glavitnem niso porabili za ugotovitve o barvah tedanje noše. * Takšen je povzetek o kranjski ljudski noši na gotskih freskah. Za­ voljo razpoložljivega prostora so tu nanizane samo nekatere končne ugotovitve o poglavitnih vprašanjih, ne pa tudi s temi združeni nadrob­ nejši sklepi, kakršni bi izvirali iz natančnejših opisov.5 4 Ob koncu pa naj ne izostane še dvoje. Gotska ljudska noša na Kranjskem je v številnih svojih značilnostih posneta po meščanski in plemiški noši. S tem se tudi pri nas potrjuje sodba, da črpa ljudska noša marsikatere svoje prvine iz višje oblačilne omike.5 5 Po drugi strani pa je ohranila kranjska ljudska noša na prag novega veka prav tako tudi nekatere dele pranoše (n. pr. spodnje hlače, brezrokavne plašče, ki se oblačijo čez glavo, in opanke).5 6 Na to so posredno navezani tudi vplivi noš z oddaljenejših ozemelj: gotska noša je bila na Kranjskem, kakor tudi v vsej Srednji Evropi, določena v osnovi iz Burgundije, in sicer s posredovanjem južne Nemčije oziroma avstrijskih dežel. Spričo tega so — kakor je bilo pokazano - na tedanjo kranjsko nošo zelo tehtno vplivale tudi francoske oziroma nemške oblike in je zato oporečna trditev, da so bili takrat »vplivi noš sosednjih narodov... drugotnega značaja.«5 7 J a n u a r ja 1956 OPOMBE 1 Prim . F. S t e l e , M onumenta urtis slovenicae. I. Srednjeveško slikarstvo (= MAS). L jubljana 1935, str. 21 (v sm rtnem plesu so upodobljeni zastopniki posameznih stanov). 29 (prenašanje posvetnih motivov v upodobitve skupin Treli kraljev), 33 d (podobno v M arijinem življenju), 38 (in v svetniških legen­ dah). 42 (freska Sv. Nedelje v Crnogrobu). 2 Vse to gradivo je prezrla M. Ložar, Slovenska ljudska noša. Narodopisje Slovencev, II, L jubljana 1952, str. 166 sl. ki pa trdi. da so viri o noši pred 17. stoletjem »silno skopis< (str. 166). Podobno je pisala tudi v oceni knjige J. Ko­ vačevič. Srednjevekovna nošnja B alkanskih Slovena (Beograd 1953). Slovenski etnograf. V lil, 1955, str. 278 sl. 3 Pojem »ljudski« je tu uporabljen ustrezno opredelitvi W. Schmidta. H andbuch d e r m o d e r n e n Ethnologie, M ü n s t e r 1937. s t r . 280 d. o tako imenovani srednji kulturni plasti, ki »sestoji iz znižanih stvaritev zgornje plasti in iz stva­ ritev stare prim itivne kulture«. Schm idtova najnižja kulturna plast, ki sestoji zgolj iz prvin predpism enske dobe«, v našem prim eru ne pride v poštev. 4 Zavoljo značaja obdelovanega gradiva lahko veljajo sprednja izvajanja samo form alni plati tedanje ljudske noše na Kranjskem , ne pa tudi drugim vprašanjem , ki bi bila — za 16. stoletje — povezana takisto z izrabo arhivalnili virov, kakor n. pr. cene oblačil, način in izvor izdelovanja posameznih oblačilnih kosov, stanovska omejenost posameznega oblačilnega m ateriala in kroja, po­ vprečje v ravni oblačilne omike pri raznih skupinah prebivalstva ipd. — Namen in razpoložljivi prostor za ta spis oblikujeta obravnavo po gradivu s kranjskih gotskih fresk. 5 Upoštevana so vsa kranjska najdišča, ki niso bila med vojno uničena. * F. Stele, MAS, str. 2. 6. 7 D okaj natančno inačico tega dela noše poznamo iz reza nizozemskega m ojstra F. V. B. (15. stoletje) v miinclienskem kabinetu bakrorezov B Vf. 88, 55. Po: V.Geramb. Steirisches Trachtenbuch, I, G raz 1952, s tr .315. — O določe­ vanju. koliko so posamezne obleke na gotskih freskah bile v svoji dobi resnično v rabi. gl. A. Baš, Pričevanje o noši v poznosrednjeveški um etnosti na Sloven­ skem. Slovenski etnograf, XI, 1958. 8 F. Stele, MAS, str. 21,37. 0 I. Franke. O naših zgodovinsko-um etniških spom inkih, Dom in svet. XXIIL 1910, str. 387. 1 0 F. Stele. MAS, str. 2. 1 1 F. Stele, MAS, str.42. — J. Veider, Vodič po Crngrobu, Škofja Loka 1936, str. 26 sl. — F. Stele, Ikonografski kom pleks slike »Svete Nedelje« v C rn­ grobu. Razprave Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti, filoz.-filol.-hist. razr., II, L jubljana 1944. str. 401 sl. — E. Cevc, Etnografski problem i ob freski »Sv. Nedelje« v Crngrobu, Slovenski etnograf, III-IV , 1950/51, str. 180 sl. 1 2 F. Stele, MAS, str. 1,10, 30. 1 3 F. Stele, Cerkveno slikarstvo med Slovenci, I, Srednji vek, Celie 1937, str. 90. 1 1 F. Stele, MAS, str. 21, 30, 33. 1 5 M. Zadnikar, O dkrivanja stenskih slikarij v H rastovlju, Varstvo spo­ menikov, IV, 1951/52. str. 18 sl. 1 6 F. Stele, MAS, str. 37. 1 7 Prim . E. Cevc, Poznogotske freske s K rižne gore nad Škofjo Loko, Zbor­ nik za um etnostno zgodovino, XX, 1944, str. 37, 43, 50, 56, 58. 1 8 F. Stele, MAS, str. 21 (2, 5 d). 1 9 F. Stele, MAS, str. 2. — Isti, T rubarjev »krovaški malar«, Dom in svet, LIV, 1942, str. 167 sl. — Isti, Vloga reform acije v naši um etnosti zgodo­ vini, D rugi T rubarjev zbornik. L jubljana 1952, str. 119 sl. — č e p ra v sodita freski s T abora kakor tudi Jerneja iz Loke na Suhi v 16. stoletje, sta pritegnjeni v obdelavo zato. ker sta kot gradivo za zgodovino noše ozko povezani s starej­ šimi upodobitvam i in zaokrožata razvoj naše poznosrednjeveške km ečke obleke. 2 0 Take peče nosijo na freski Sv. Nedelje v C rngrobu tudi žene. ki sodijo spričo svoje druge noše in pa opravil med meščanke. Da gre v našem prim eru za ljudsko nošo, dokazujejo oblike oblek, ki so izrazito drugačne kot obleke m eščank, o čemer bo beseda še spodaj, prav kakor istodobno potrjeno izročilo o razviti preji v škofjeloškem območju (Bitnje): Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485—1487, ed. R. Egger, K lagenfurt 1947, str. 84. — A. Baš, Etno­ grafija Santoninovega itinerarija po Koroškem, K ranjskem in Štajerskem 1485 do 1487, Kronika, n. v. IT. 1954, str. 126. 2 1 Razen M. Ložarjeve nista — v nasprotju z obdelovanim i vprašanji — uporabljala um etnostna gradiva tudi: S. Vurnik, Doneski k študiju sloven­ ske avbe, Etnolog, I, 1926/27, str. 41 sl. — Isti, Slovenska peča, Etnolog, II. 1928, str. 1 sl. — M. Brejčeva, Slovenska noša na Koroškem, Etnolog, V-VI, 1933, str. 1 sl. 2 2 V rinka v giessenskem (druga polovica 14. stoletja) in st. gallenskem (druga polovica 15. stoletja) rokopisu Schw abenspiegla (iz 70. let 13. stoletja) z vsebin­ sko veljavo do 11. stoletja. Po: B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, L jubljana 1952, str. 80 (78 sl). 2 3 A vstrijska rim ana kronika O tokarja iz Geule, napisana med 1306 in 1308. Po: B. Grafenauer, nav. delo, str. 87 d (85 sl). 2 4 Liber certarum historiarum Janeza V etrinjskega, ki je nastal v konceptu 1340/41. v čistopisu pa 1343. Po B. Grafenauer, nav. delo, str. 96 (92 sl). 2 5 S. Vurnik, Doneski k študiju slovenske avbe, str. 41. 2 6 O tem prim . H. Weiss, K ostüm kunde. Geschichte der T racht und des Geräthes vom 14 ten Jahrhundert bis auf die G egenwart, I, S tuttgart 1872, str. 238. — F. Hottenroth, Trachten, Haus-, Feld- und K riegsgeräthschaften der Völker alter und neuer Zeit, II, S tuttgart 1884, str. 87. — B. Köhler, Allge­ meine Trachtenkunde, III, Leipzig (brez letnice), str. 83. — F. Zoepfl, Deutsche K ulturgeschichte, I, F reiburg i. B. 1928. str. 405 sl. 2 7 V. Geramb, nav. delo, str. 288 d, 317 d. 2 8 V. Geramb, nav. delo, str. 288, 318. 2 9 V. Geramb, nav. delo, str. 285, 289, 304 d. — Prim . tudi H. Weiss, na v. delo, str. 228 d. — B. Köhler, nav. delo. str. 92. — G. Lenning, Geschichte der Bekleidung, v: A. Jaum ann, Textilkunde, N ordhausen (brez letnice), str. 654 sl. 3 0 B. Köhler, nav. delo, str. 97. — A. Schultz, Das häusliche Leben der europäischen K ulturvölker vom M ittelalter bis zur zweiten H älfte des XV111. Jahrhunderts, M ünchen - Berlin 1903, str. 230. — K. Spiess, Die deutschen V olkstrachten, Leipzig 1911, str. 4. — V. Geramb, nav. delo, str. 283. — G. L e n n ing, nav. delo, str. 653. 3 1 H. Weiss, nav. delo, str. 234. — F. Hottenroth, nav. delo, str. 90. — B. Köhler, nav. delo, str. 92. — A. Scliultz, nav. delo, str. 233. — G. Len- n ing, nav. delo, str. 633. 3 2 V. Geramb, nav. delo, str. 286. 3 3 F. Hottenroth, nav. delo, str. 71. 3 4 H. Weiss, nav. delo, str. 228. — B. Köhler, nav. delo, str. 98. — A. Schultz, nav. delo. str. 230. — K. S pies s, nav. delo. str. 4. — V. Geramb, nav. delo, str. 283. — O. Lauffer, A usstattung nach Stand und Rang, Fest­ schrift Alfons Dopsch, Baden b. W.-Leipzig 1938, str. 524. 3 5 J. Bühler, Die K ultur des M ittelalters, Leipzig 1931, str. 312. 3 6 V. Geramb, nav. delo, str. 314. 3 7 B. Köhler, na v. delo, str. 98. 3 8 A. Schultz, nav. delo, str. 230. — V. Geramb, nav. delo. str. 314 d. 3 9 H. W e iss, nav. delo, str. 234, 237. — B. Köhler, na v. delo, str. 98. A. Schultz, nav. delo, str. 233. V. Geramb. nav. delo, str. 288. — G. Lenning, na v. delo, str. 653. 4 0 F. Hottenroth. nav. delo, str. 87. — B. Köhler, na v. delo, str. 96. 4 1 O tem prim. V. Geramb, na v. delo, str. 354. 360, 364 sl. 4 2 A. Linhart, Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Län­ dern der südlichen Slaven Oesterreichs, II, Laibach 1791, str. 314 d. 4 3 K. Spiess, nav. delo, str. 35. — G. Lenning, nav. delo, str. 652. 4 4 Tri prim ere poznosrednjeveške peče je objavil S. Vurnik, Slovenska peča, sl. 1—3, str. 4 d, ki jih pa ni lokaliziral in natančneje datiral. 4 5 V. Geramb, nav. delo, str. 285 d. 4 6 To gradivo bo obravnavano v pripravljanem delu Noša v poznem sred­ njem veku in 16. stoletju na Slovenskem. 4 7 O vsem tem prim. H. Weiss, nav. delo, str. 230. 241 d. — F. H o 11 e n r o t h , nav. delo, str. 93 d. — B. Köhler, nav. delo, str. 92. 108. 110. — A. Schultz, nav. delo, str. 234 d. — K. Spiess, nav. delo, str. 4,25. — V. Geramb, nav. delo, str. 283, 287, 289. 313. — G. Lenning. nav. delo, str. 651 sl. — E. Rodhe Lund- qvist, La inode et son vocabulaire, Göteborg 1950, str. 23, 25, 27. 4 8 V. Geramb, nav. delo, str.312d. 4 9 Gl. H. Weiss, nav. delo, str.241. — A. Schultz, nav. delo, str. 235. — V. Geramb, nav. delo, str. 283. 5 0 O. Lauffer, nav. delo, str. 519 sl. — J. Buchinger, Der Bauer in der K ultur- und W irtschaftsgeschichte Österreichs, Wien 1952, str. 91. 5 1 H. Weiss, nav. delo, str. 235. — B. Köhler, nav. delo, str. 111. • — V. G e ­ ramb. nav. delo, str. 283. 5 2 V. Geramb, nav. delo, str. 289, 304. 5 3 P. Post, Die französisch-niederländische M ännertracht einschließlich der R itterrüstung im Zeitalter der Spätgotik 1350 bis 1475, H alle/Saale 1910, str. 34. — M. Boehn, Die Mode, Menschen und Moden im M ittelalter, München 1925, s tr.212. 5 4 Po tein, kar je bilo zapisano o moški ljudski noši na Kranjskem in sploh v Vzhodnih A lpah ob koncu srednjega veka, je treba zavreči bernsko upodo­ bitev koroškega ustoličevanja (1479) kot vir za zgodovino naše ljudske noše. Figuri, ki jih šteje J. M a l za kmečke, im ata k ratk a oprijeta jopiča z bočnimi razporki in tesne hlačne nogavice; vsa štiri oblačila so naslikana barvno pro­ gasto (J. Mal, Osnove ustoličenja karantanskega kneza, G lasnik Muzejskega društva za Slovenijo, XXIII, 1942, sl. 2, str. 58). A večbarvni posamezni oblačilni kosi prav kakor tesni in kratki jopiči in pa ozke hlačne nogavice so v pozno- srednjeveškem srednjeevropskem kulturnem krogu izrazito nekm ečke značil­ nosti in opredeljujejo plemiško in meščansko obleko (gl. op. 30, 31, 34, 51). Navedena upodobitev zatorej ne podaja naše tedanje kmečke noše. 5 5 R. Helm, D eutsche V olkstrachten aus der Sam m lung des Germ anischen Museums in N ürnberg, M ünchen 1932, str. 6 sl, 10. — O. Erich, D eutsche Volks­ trachten, Leipzig 1934, str. 6. 5 1 1 Prim . op. 3. 5 7 M. Ložar, Slovenska ljudska noša, str. Ib6. — Razen fresk nas ponče o tem za višjo nošo tudi določbe ljubljanske sinode 1448. ki poročajo prav tako o obleki laikov: J. Gruden. Cerkvene razm ere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. L jubljana 1908. str. 28, 135 d. Slike, ki so objavljene v pričujočem spisu, so posnete po kopijah fresk Leona Koporca (sl. 1,2, 6) in Marjana Tršarja (sl. 3, 4, 5) v ljubljanskem Mestnem m uzeju. 1 1 e s u in e DIE KRAINER VOLKSTRACHT AUE GOTISCH EN W ANDM ALEREIEN F ür die Geschichte der m ateriellen K ultur im slowenischen Volksgebiet sind die Forschungsergebnisse Prof. Stele’s über die m ittelalterliche Malerei um so bedeutender, da sie für diesen Zeitraum die wesentlichsten Quellen für eine Reihe von kulturgeschichtlichen Untersuchungen abgeben. Denn bis ins 16. Jhdt. sind die diesbezüglichen a n im a lisc h e n Angaben recht spärlich, so dass die erhaltenen D arstellungen der gotischen W andm alereien unserer Kulturgeschichte oftm als geradezu grundlegende M aterialien liefern. — Insbesondere gilt dies ftir die Geschichte der T rachten. Vor den Inventaren, Testam enten, öffentlichen und privaten Rechnungsbüchern, M autverzeichnissen und Polizeiordnungen des 16. Jhdt. vermisst m an für die altere Zeit ähnliche Quellen, die breiter und ge­ schlossener fliessen würden. Deshall) ist das Studium unserer spätinittelalter- lichen T racht vor allem auf G rund der W iedergabe der weltlichen Gewänder auf gotischen W andm alereien möglich. Solche Gem älde sind ziemlich reichlich er­ halten und ermöglichen uns die Rekonstruktion der dam aligen Bekleidung. D er vorliegende A ufsatz behandelt den volkskundlichen Teil der K rainer T racht im späten M ittelalter. Die D arstellungen der V olkstracht auf den gotischen W andm alereien aus Krain stam m en aus: Prilesje (Mitte des 15. Jhdt.), Sv. Miklavž na Goropeči (Mitte des 15. Jhdt., Abb. 165), Sv. Peter na Vrlin ob Zelimlje (Mitte des 15. Jhdt.). C rngrob (1460/70. Abb. 167). Mače ober Preddvor (1467, Abb. 168), Beram in Istrien (1474). H rastovlje (11111 1490, Abb. 169), K rižna gora ober Škofja Loka (um 1500) und T abor bei G rosuplje (gegen 1540, Abb. 170). Auf G rund der angeführten Quellen ergeben sich folgende H auptm erkm ale der m ännlichen V olkstracht. — An K opfbedeckung waren am häufigsten H üte vertreten, in der Regel spitzig bzw. kegelförm ig und deren Krempen hin­ ten aufgezogen. Seltener w aren Mützen, die m ehrm als die gleichen Formen wie die H üte aufwiesen. Auch runde, den H auben ähnliche Mützen sind uns überliefert. — Die M äntel fehlen gänzlich. — Die Leibröcke waren au f den älteren Fresken ziemlich lose und lang; gegen Ende des 15. Jhdt. sind sie a n ­ liegender und etwas über die H üften herabreichend. Solche Form en erhielten sich auch im 16. Jhdt. Mit einer Ausnahm e waren säm tliche abgebildete Leibröcke mit G ürteln versehen. Die Ärmel w aren anfangs breit und reichten einige Male nur über die Ellbogen. Ende des 15. Jhdt. werden sie jedoch allgemein bis zum Handgelenk verlängert. — Fransen, tiefere H alsausschnitte und Kragen sind nicht feststellbar. — Die Hemden hat m an grösstenteils nicht siehbar getragen. — D ie Unterhosen w aren sehr kurz und eng um die Lenden gezogen. — Die K rainer V olkstracht auf gotischen W andm alereien kennt meistens keine Hosen. Bis zu Ende des 15. Jlidt. weisen die Freskobilder sogar kaum welche Strüm pfe oder W ickel auf. Vor dem 16. Jlidt. sind die Hosen in der V olkstracht n ur in Crngrob nachw eisbar. In diesem Falle handelte es sich um einfachere N achah­ mungen der H osenstrüm pfe. — Auch die Strüm pfe w aren selten. Die Bettler trugen M itte des 15. Jlidt. W ickel und erst gegen Ende des 15. und am Beginn des 16. Jlidt. kann m an die K niestrüm pfe belegen. — Als Fussbekleidung waren einfache ungebundene H albschuhe und am Ausgang des 15. Jlidt. auch noch hohe Schuhe in G ebrauch. Gegen M itte des 16. Jlidt. treten die bäuerlichen W adenstiefel auf. Die weiblicke V olkstracht ist auf den W andm alereien weniger ausführlich dargestellt. — Die häufigste Kopfbedeckung w aren Petschen, meistens ganz einfach geform t und tief am Rücken oder sogar bis zu den Lenden fallend. Nur die Spinnerin und die W eberinnen in C rngrob haben die Petschen vorne auf­ gebogen. — Die Mäntel sind nirgends abgebildet. — Die Ü berkleider waren gewöhnlich recht wenig tailliert und blieben reichlich breit. Die H alsausschnitte sind nicht ersichtlich. — Die Arinel w aren etwas lose. Bei der A rbeit pflegte man sie bis zu den Ellbogen aufzuschlagen. ln Mače (1467) ist ein ärmelloser Leibkittel m it breiten H em därm eln dargestellt. Zusammen mit sehr ähnlichen A bbildungen der höheren (modischen) w eiblichen T racht in Sv. M iklavž na Goropeči (Mitte des 15. Jlidt.) zeugt dies für ein älteres Beispiels des D irndl­ kleides als es im österreichischem Alpengebiet dokum entiert ist. — Die Krägen sind nicht bestim m bar. — Aus den K rainer gotischen W andm alereien geht weder in der völkischen noch in der höheren T racht die Trennung des Leibchens und des Rockes hervor. — H insichtlich der restlichen weiblichen Kleidungs­ stücke sind nach den erhaltenen D arstellungen keine Schlüsse möglich. Was die Farben der Trachten auf den D arstellungen der gotischen W and­ malereien in Krain anbelangt, soll bemerkt werden, dass diese Freskofarben m eistens einen lokalen oder konventionellen Charakter aufw eisen, wodurch in unserem Falle kein genaueres Unterscheiden einzelner K leidungsstücke und ent­ sprechender M erkmale der verschiedenen Stoffe erzielt wurde. D eshalb sind die Farbendarstellungen auf den gotischen W andm alereien in Krain für die F est­ stellung der dam aligen T rachtenfarben im allgem einen w enig brauchbar.