JfcNA
1200 din- Leto XLI - št. 85
Kranj, torek, 8. novembra 1988
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
/O   ljubljanska banka
11.STRAN
Temeljna banka Gorenjske
franki
5. STRAN
8vw'wa
■SmS**
fl^eK\ L deseto w°'v
Kenedik in Oman tožavna prvaka
Kranj, 7. novembra — V Beo-^adu je bilo letošnje finale mla-r^skega državnega prvenstva v •6gljanju v parih. Borilo se je estnajst najboljših mladinskih "Tov v kegljanju Jugoslavije, ^adinski par Triglava iz Krajca Boris  Benedik  in Vanek ttoan sta osvojila mladinski dr-fftvni naslov. Podrla sta 3.553 e§ljev. V drugem paru Triglava ..a bila Vehovec in Mihelič. Tu-j1 ona sta dobro kegljala in s yft5 keglji osvojila peto mesto. * sem štirim iskrene čestitke. " Domžalah je bilo letošnje K,ePubliško prvenstvo za članice. riglavanka Stanka Virant je z .sernnaj stega   mesta  prišla s •'94 keglji na osmo mesto in s v finale državnega prvenca, ki bo v Beogradu.
^ufarjevi dnevi
.Jesenice - Tokrat so se v jeseniški &Cini odločili, da svoj kulturni praz-l"1 posvečen delavskemu pisatelju ^revolucionarju Tonetu Čufarju ^ležijo z vrsto prireditev. ..Med njimi ne bo manjkalo gledanih predstav, saj so v goste povadi igralce Šentjakobskega gledališ-£?• igralce iz Pirnič, Gledališče Slave javora iz Maribora, Gledališče pod ^Ozolcem iz Celja in druge. Ob tem ^alem gledališkem festivalu bo še •tekaj okroglih miz, na katerih bodo Jurili kulturni utrip jeseniške občili y Prireditve bodo zaključene na-iB^onjo soboto 19. novembra zvečer s "delitvijo Čufarjevih nagrad.
L.M.
November bo še topel — Nekateri vremenarji napovedujejo, da bo ta mesec še topel in lep. Kaže, da bodo planinci še prišli na svoj račun. Na Kriški gori, Dobrči, Katarini, Šmarni gori, Kofcah, Joštu, povsod, kjer so koče še odprte, se je to soboto in nedeljo trlo ljudi. Pravo invazijo je doživel tudi Lubnik (na sliki). — Foto: D. Dolenc
^ tovarni kamene volne na Trati so odločeni
Izločili se bodo iz Termike
jjkofja Loka, 7. novembra - Dokler gre za stečaj neproduktivnega Jj|djetja samo na papirju, so vsi glasno za. Ko pa pride do tega v ži-j'jenju, iščejo vse mogoče variante in z denarjem dobrih gospodarja umetno vzdržujejo slabega še naprej. Podobna ugotovitev velja Pdj za delovno organizacijo Termika in njene tozde. Peterica od jl'h resno razmišlja o izločitvi; v škofjeloški Proizvodnji so o tem že *dno odločeni.
Povod za tako odločitev, ki so na Trati tudi samoupravno že j j,a pol speljali, je slabo delo v poljanskem tozdu Montaže in delovni   skupnosti skupnih / i užb, za katera je bežigrajski vršni svet pred tedni predlagal *rep družbenega varstva, zra-:efl pa še za delovno organizaci-?< kar je nekoliko bolj čudno. W* pa tudi ne, saj je z izključit-'J° centralnega delavskega sve-
ta pač lažje sprejemati nekatere odločitve.
V škofjeloški Proizvodnji, kjer so poslovno med najuspešnejšimi Termikinimi tozdi, so proti temu, da morajo plačevati 110 od skupaj 210-glavih skupnih služb, ki so vrh tega še premalo učinkovite. V elaboratu o osamosvojitvi so namreč ugotovili, da bi v lastnih skupnih službah rabili vsega 56 ljudi!
Slabo delo tozda Montaže škofjeloški Termiki jemlje tudi ugled v tujini in dohodek, ki ga ustvarjajo prek tega tozda v tujini in doma. Ločitev jih bo vsekakor drago stala, vendar bodo na svoje vsaj lahko začeli na bolj zdravih osnovah, zmožni za povezovanje v druge poslovne sisteme. Finančnega izmozgava-nja so se preprosto naveličali; tudi zato, ker so v izpeljavi teh-nološko-ekološke sanacije proizvodnje kamene volne in v izčr-pavajočih bojih s krajani vselej bili sami, zdaj pa morajo nositi ceho slabega dela drugih.
H. Jelovčan
Med hlebcem in smučko
Nizke temperature in pr-^e, na Gorenjskem sicer še bolj osamljene, snežinke nas te dni vedno bolj spominjajo *Ja prihajajočo zimo. Res je, da za večino zima ni najpri-Jetnejši letni čas, saj se raje stiskamo ob pečeh in v toplil. stanovanjih, kot da bi občudovali naravo. Pa vendar ima t^di zimski čas svoje čare, ki Pa jih posebej cenimo tisti, ki adi smučamo.
" Samo ne govori o zimi in Smučanju," sem te dni več-^at  slišala:"   Komaj smo *°rali za premog in drva, pa *a nove škornje in plašč - kje ^aj vzamemo še denar za smučarsko opremo in drage mučarske vozovnice? Dobro ^oramo premisliti in izračuni, da se preživimo čez me-ec> kako bi mislili še na Sl*Uičarijo?"
i. Res je, vedno več je takih, 1 si te dni zastavljajo podob-
na vprašanja in že vnaprej vedo odgovore nanje. Pa vendar sem ob takšnih pogovorih pogosto pomislila na šalo o pacientu, ki mu je zdravnik prepovedal piti, kaditi, pa tudi stike z ženskami mu je odsvetoval. Ob življenju po njegovih napotkih naj bi pacient dočakal celih sto ali še več let. "Toda, zakaj mi bodo vsa ta leta, če bom ob vse užitke, ki jih imam sedaj rad?" se je spraševal pacient. Morda se bo tudi kateri od navdušenih smučarjev vprašal: "Zakaj bi vse dni garal v službi in dostikrat še popoldne, če si potem ne morem privoščiti niti nekaj dni na smučariji?"
Različni ljudje smo in gotovo vsak po svoje razmišljamo o prihajajočih zimskih počitnicah. Nekateri si jih bodo privoščili v tujini (rn da se počitnice v tuji naših agencijah dobro £ft>da
j ujo), druei bodo za kak teden ouali smučat v katerega od naših zimsko športnih smučarskih centrov, Gorenjci pa imamo to srečo, da imamo večino smučišč blizu in si bomo smuko privoščili vsaj ob prostih vikendih. Tisti, ki radi smučamo, se bomo pač odrekli kaki drugi stvari, nekaj vrčkom piva ali čemu drugemu in kupili nekaj smučarskih vozovnic. V marsikateri delovni organizaciji jih bo moč kupiti s popustom, pa tudi na smučarskih sejmih, ki se začenjajo te dni, bo pri nakupu moč malce prihraniti. Smučarsko opremo bomo pač ponosli staro ali le malce obnovili - pa bomo po-tolaženi sami in naš družinski proračun. To, da se nekako vedno znajdemo, je zadnja leta pač postalo naša vrlina. Zakaj bi zatajila ravno vi smučariji? v.stanovnik
Polna ^oti0 osebnostjo ^^voumno
\em
Heretične misli
Vrsta neustreznih rešitev v sistemu zdravstvenega varstva je močan razlog, da se je zdravstvo znašlo v težkem gmotnem položaju, od tod tudi mrzlično iskanje novih, ki se zadnje čase kaže v pospešenih korakih k spreminjanju zakonodaje. Prvi je na vrsti tako imenovani kratki zakon, ki ima v zakupu financiranje zdravstva. Gre za predlog, naj bi poslej namesto v občinah denar za bolnišnično, specialistično in zdraviliško dejavnost združevali v republiki, medtem ko ostane osnovno zdravstvo občinam. Takšno drobitev zdravstvenega dinarja avtorji zakona utemeljujejo z dejstvom, da je bolnišnično in specialistično zdravstvo od vsega najdražje in tudi najmanj racionalno, z enotnim financiranjem pa bo slednjič napravljen red v kapacitetah, delitvi dela, kadrovski zasedbi. Obetajo tudi odpravo občinskih in regijskih meja, čvrstejšo solidarnost in manjši razkorak med razpoložljivimi in porabljenimi sredstvi. Na Gorenjskem, od koder je zadnja leta prišlo tudi največ kritike na neracionalni zdravstveni sistem, zaradi česar so si v zdravstveni skupščini prislužili pravcati desidenstki status, imajo na novost vrsto pomislekov, kakšne posledice utegne imeti zajemanje iz skupnega kotla.
O tem smo na istem mestu že pisali, zatorej se poigrajmo le z drobcem. Varčno razmišlju-joči Gorenjci namreč sodijo, da ta način ne bo bistveno pripomogel k racionalizaciji zdaj dragih, neurejenih in domala arhaičnih oblik bolnišničnega in specialističnega zdavstvenega varstva, saj si z enotno prispevno stopnjo, kakor je predlagano, zagotavlja natanko toliko
sredstev, kolikor jih danes prepotratno troši. To utrjuje prepričanje, da je novi način financiranja bolj namenjen »gašenju« zdajšnjega kriznega stanja v bolnišnicah, zlasti v Kliničnem centru. Ce se bodo sredstva zbirala v republiki in to po enotni prispevni stopnji, utegne biti njihovo trošenje še bolj nespametno kot poprej. Leta in leta so spodbujali razvoj osnovnega zdravstva in kleščenje bolnišničnega, novi sistem pa bo zadevo obrnil na glavo. Pametni bodo presodili, da se jim najprej splača zajeti iz skupnega kotla, šele nato iz lastne sklede. Pacienta z zlomljeno nogo bo zdravnik raje prej poslal v bolnišnico kot pa na rentgen, saj bi tako račun za slikanje bremenil občinsko zdravstveno skupnost. Tako pa bodo ponesrečenca v bolnišnici napotili na slikanje, račun zanj pa bo dobila republiška zdravstvena skupnost.
Enotno organizirano zdravstvo v širši rizični skupnosti, republiki, seveda ima svoj smisel. Za dva milijona ljudi je pač nesmiselno, da obstaja 60 sistemov. Toda združevanje bi bilo smiselno, če bi imeli razjasnjene normative, racionalno bolnišnično mrežo z enako dostopnostjo in enakim standardom, izpeljano dosledno delitev dela, imeli pravi Klinični center na eni strani in regionalno ljubljansko bolnišnico na drugi, zagotovljeno tako zdravstveno mrežo, ki bo usklajena z razpoložljivimi sredstvi... Primerjava z dvomilijonskim evropskim mestom, na kar se sklicujejo ideologi novega sistema, ob teh okoliščinah kajpada ni povsem na mestu.
D.Z.Žlebir
Jeseničani premagali Kompas Olimpijo — V petek so na Jesenicah gostovali hokejisti Kompas Olimpije iz Ljubljane. Domači hokejisti so bili boljši in so zasluženo zmagali. Vodilni gol in prvo vodstvo je za Jeseničane dosegel igralec Jesenic Raspet, številka 4. (DH) — Foto: F. Perdan
Banka vrača obresti ustanoviteljicam
Kranj, 4. novembra — Na današnji seji izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske v Kranju so delegati ocenili poslovanje v devetih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da so rezultati poslovanja v tem obdobju, zlasti pa v tretjem četrtletju, dokaj ugodni. Na tak uspeh je vplivala visoka revalorizacija oziroma indeksacija, pripomogli pa so tudi rezultati lanskega poslovanja in dela v prvi polovici letošnjega leta, relativno cenejši vir sredstev in povečane kreditne naložbe.
Kot so naglasili predstavniki banke, dobri rezultati njihove ustanove niso v skladu s slabimi rezultati v gospodarstvu. Zato so spoznali, da je treba nekaj storiti z realnimi obrestnimi merami, da bi pomagali organizacijam v večjih težavah. Predlagali so, da
se komitentom vrne del obresti za kratkoročne naložbe, likvidnostne kredite ter eskont menic, obračunanih in plačanih za obdobje od 1. 7. do 30. 9. 1988. Vračilo predstavlja približno 36 odstotkov vseh obračunanih obresti v tem obdobju, velja pa le za kredite iz sredstev TBG.
Kljub pomislekom, kako bo takšna poteza vplivala na zmožnost poslovanja banke v prihodnjem letu, je izvršilni odbor sklenil, da se ustanoviteljicam vrne del realnih obresti. Vračilo obresti po določeni lestvici pomeni isto, kot da bi bila splošna obrestna mera za julij 18,5-od-stotna, za avgust 17,7 in za september 18,8-odstotna. Tako bo banka vrnila ustanoviteljicam nekaj manj kot 4.000 milijonov dinarjev obračunanih obresti.
S. Saje
IV  P R E D O S L J A HI
OŽE POLHAR
O)
< >
-J p
en
en lu
uj<2 O o
QLAS    2- STRAN
Torek ^ nnvftmbrfl
TOMAŽ GERDINA
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Zgodovinske volitve so mimo, in kaj zdaj?
Če smo pred izraelskimi volitvami pisali, da so prelomne, zgo-vodinske, da bo po njih mir na Bližnjem vzhodu bliže, to pomeni, da smo potihem favorizirali zmago tistih, ki so mirovnemu procesu naklonjeni, čeprav so nekateri kazalci, najočitneje pa javnomnenj-ske raziskave, odsevali, da se razmerja v Izraelu od zadnjih volitev niso skoraj nič spremenila.
Pravzaprav pa že to, da Izraelci morda še trdneje vztrajajo na različnih stališčih do palestinskega vprašanja, priča, da verjetno nobena izmed glavnih strank ni ponudila oprijemljivega programa, takega, ki bi prepričal večino. Torej, večina Izraelcev Palestincev ne mara, vendar pa nekateri menijo, da se jih je treba otresti nasilno, drugi pa so jim pripravljeni ponuditi državo in se jih rešiti na ta način. Edina sprememba je morda le v tem, da so najbolj napredovale religiozne stranke, ki so dobile kar 18 poslanskih sedežev v knesetu. Menda je to normalno, saj se v kriznih razmerah prebivalci največkrat zatekajo tako k trdi roki kot k iracionalnim prepričanjem. Tu moramo seveda upoštevati še strah Židov pred iztrebljenjem, ki se vleče še iz časov evropskih pogromov in ga ohranja sovražno okolje, v katerem so se naselili, ne da bi se kdo prej posvetoval s tistimi, ki so tam živeli zadnja stoletja.
Prav tako pa izkušenejši opazovalci poudarjajo, da je minimalno volilno zmago Šamirju podaril sam Arafat in njegovi borci, pa tudi fundamentalne muslimanske organizacije, ki so z zadnjimi nekaj napadi pomagale v mnogih Izraelcih vsidrati prepričanje, ki ga je desnica ves čas poudarjala, da se s tistimi, ki se grejo »terorizem«, ne kaže pogovarjati.
Izraelski Židje so se po nekaterih napovedih spet zapletli v ponavljanje razmer iz zadnjih let, to je v polvojno ali kar vojno stanje. Kaj bodo s tem dobili, bo pokazal čas, kot je videti, pa ni malo tistih, ki so prepričani, da je treba v prvi vrsti ohraniti dostojanstvo na način, ko se ne sme pokazati svojih zmot, ko je treba nasprotni strani vsiliti svojo »pravico in resnico«. To jepoholokaustovskem občutku nemoči očitno tako zasidrano, obenem pa okrepljeno s prepričanjem o sedanji vojaški vsemogočnosti, da so številni mednarodno mirovno konferenco za nekaj časa zbrisali iz napovedi.
Spet drugi menijo, da bi prav grožnja še večje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu utegnila tuje dejavnike vključno z velesilami pripraviti do odločnejšega posega, spet tretji pa se spominjajo, da so vse prelomne stvari glede odnosov z Arabci v izraelski zgodovini prinesle desne vlade.
Izraelska demokracija oziroma tisto, kar je od nje ostalo, je gotovo na hudi preizkušnji in prav tragično je, če opazujemo, kako je tako zdravo zastavljena država zašla v precej slepo ulico. Kot kaže, so pozabili upoštevati nekaj dejavnikov ali pa z njimi niso ustrezno ravnali. Bilo pa bi več kot enostransko, če bi vso krivdo za bližnjevzhodno krizo pripisovali Izraelu, saj so imeli levji delež pri njej tako sosednji arabski režimi in njihova ideološko-militant-na slaboumnost kot tudi sami Palestinci in njihovo vodstvo, ki je šele v zadnjih časih odkrilo prave formule in začelo iskati možne kompromise. Za zdaj lahko le rečemo, da po zadnjih izraelskih volitvah na Bližnjem vzhodu ni nič razveseljivo novega.
Zasedanje delegatov planinske organizacije
Ljubljana, 4. novembra — Glavni odbor Planinske zveze Slovenije se bo sestal na svoji 3. seji v soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra 1988. Zasedanje, ki se bo začelo v soboto ob 14. uri, bo v Domu na Gorah.
Delegati bodo najprej poslušali poročilo izvršnega odbora PZS o delu med prejšnjo irvtokratno sejo. Zatem bodo prisluhnili poročilu o izpolnitvi finančnega načrta za leto 1988 v prvih devetih mesecih in poročilu glavnega odbora o vlaganjih v planinske postojanke v letošnjem letu. Sledilo bo še poročilo komisije za odprave v tuja gorstva. Ena pomembnejših točk dnevnega reda bo obravnavala analize gorskih nesreč v lanskem letu. Po sprejemu predloga za članarino, naročnino Planinskega vestnika, prispevek PZS in financiranje meddruštvenih odborov bo glavni odbor zavzel stališče do primera Janša in se seznanil z več izpolnjenimi nalogami pri poglabljanju stikov med Planinsko zvezo Slovenije in drugimi planinskimi organizacijami. Odbor bo med drugim razpravljal tudi o podeljevanju priznanj PZS članstvu te organizacije.
S. Saje
Borci o sedanjem trenutku
Kranj, novembra - V četrtek, 10. novembra, ob 9. uri bo v sejni dvorani št. 14 skupščinske stavbe v Kranju seja občinskega odbora zveze borcev občine Kranj, na kateri bodo obravnavali aktualne družbeno politične in ekonomske razmere v Sloveniji in Jugoslaviji, ki jih bo predstavil predsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Bojan Polak - Stjenka. Ker bo to tudi priložnost, da svoje misli in predloge podajo tudi številni gorenjski borci in aktivisti, organizatorji vabijo vse, ki bi radi pri tem sodelovali, da se seje udeleže.
D.D.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože KošnjVk (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih-klopi, ftkofja I/ika), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, .Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, našj kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem). Vine Beiter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960.
Časopis je oproecen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Občni zbor Društva slovenskih novinarjev
Za novinarstvo, grajeno na dejstvih in resnici
Radenci, 5. novembra - Zadnji dan 11. Gorju povi h dnevov slovenskih novinarjev, na katerih je sodelovalo tudi precej časnikarjev iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, je bil občni zbor Društva slovenskih novinarjev. Na njem so delegati novinarskih aktivov izvolili novega predsednika društva. Izbirali so med dvema kandidatoma: dosedanjim predsednikom Borisom Rergantom in Manco Košir. S 63 glasovi je bil izvoljen Bergant, Koširjeva pa je dobila 35 glasov.
Svoj pogled na slovensko in jugoslovansko novinarstvo je občni zbor strnil v izjavi Za človekovo dostojanstvo gre! V njej smo med drugim zapisali:
»Slovenski novinarji z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so se pozitivni procesi v jugoslovanskem novinarstvu razcepili tudi v smereh, ki se oddaljujejo od temeljnih načel našega kodeksa in moralnih principov vseh civiliziranih družb. V času, ko si je precejšen del slovenske javnosti začel prizadevati za zaščito temeljnih človeških pravic, ko je pri velikem delu ljudi zrasla zavest o varovanju človekove moralne integritete, je prav med nami začel dobivati krila tip novinarstva, ki pristaja na manipulacije v imenu višjih ciljev, ki služi dnevnim potrebam in se mu na tej poti zdijo krivice, storjene nedolžnim žrtvam, upravičen in nepomemben odklon na poti za dosego cilja. V teh okvirih se nam zdi pomemben sprejem od dnevne politike neodvisnega kodeksa etike jugoslovanskega novinarstva, ki bi mu moral po našem prepričanju slediti tudi kodeks etike javne besede. Pri tem se zavzema-
mo za novinarstvo, temelječe na stvarnih dejstvih in resnici, ki je ne idealiziramo, vendar bomo vključili vse svoje moralne in profesionalne potenciale, da preprečimo nenačelno razteglji-vost te resnice z izkrivljanjem in namernim zamolčevanjem podatkov. Ko se bojujemo za pravico slehernega človeka do objektivne obveščenosti, se zavzemamo tudi za moralnost in poštenost novinarja, ki edina lahko zagotavlja in ohranja ugled tega poklica v družbi.«
Na ta ton je bilo uglašeno tudi poročilo predsednika Društva novinarjev Slovenije Borisa Berganta o dveletnem delu naše organizacije. Med drugim je dejal: sprememba jugoslovanskega novinarskega kodeksa je bila pobuda slovenskih novinarjev, v zadnjih dveh letih so se sprostili demokratični procesi v družbi, vendar smo zadnje čase prišli v razmere, ko papir res prenese vse, tudi najbolj podle in nizkotne zlorabe novinarskega poslanstva, potrebno je razločevati med poklicnimi spodrsljaji, nepoznavanjem, namernim zavajanjem javnosti in prikrivanjem resnic, večjo pozornost je treba dati osnovnemu poslanstvu - po-
sredovanju informacij, upreti se je treba komercializaciji javnega obveščanja, doseči moramo, da bo naša organizacija last in interes članov. Boris Bergant je tudi predlagal, da bi bil 21. maj dan slovenskih novinarjev. To je dan smrti Toneta Tomšiča.
V bran četverice
V Radencih, kjer smo se zbrali na občnem zboru, nas je neprijetno presenetilo sporočilo, da so štirje obsojeni pred vojaškim sodiščem in Tomo Bogataj dobili pozive na prestajanje kazni. Oba procesa in posledice so bile obravnavane tudi na Gorjupo-vih dnevih. Novinarji smo zaskrbljeni in protestiramo, da so obsojeni v teh dveh primerih dobili pozive, saj bi lahko, še vedno skladno z zakoni, tudi na svobodi počakali na rezultate neodvisne skupščinske raziskave. Novinarji se zavzemamo za humanost, obenem pa izražamo zaskrbljenost, da je odločitev da obsojeni začno prestajati kazen in v zaporu pričakajo morebitno rehabilitacijo, lahko vzrok za razpoko med ljudmi in politiki, načeto pa bi bilo tudi zaupanje, ki je bilo zadnje čase v Sloveniji zgledno.
Izjava je bila na pobudo novinarskega aktiva Mladinske knjige sprejeta soglasno.
Velike razprave na ok^lfi. zboru ni bilo. Največ jo je »». okrog načina volitev predsed^ ka, kjer so se kresala mneniI ali bi smela kandidata tudijjj občnem zboru predstaviti Sy program. Občni zbor je to odW nil in večinsko menil, da bi10 rali imeti programe že PreJ."L|L šele na občnem zboru. Ciril bec je v imenu socialistične zV* ze opozoril na nevarnost razko v slovenski javnosti. Ob ra^ čnih pogledih vedno vztrajal" kdo ima prav, kar pa ni mij11. saj je lahko več pogledov V°. tivnih. Volilni zapetljaj je P? mer j al z dogajanji na republi'^ kandidacijski konferenci, , nam ni bilo jasno, kako naj &l suje delegat, ali samo po naro^ lu baze ali po svoji presoji. .
Gorenjski delegati, v izvrši^ odbor je bila izvoljena MarL Volčjak (Gorenjski glas), v " stno razsodišče pa Lado Str1 nik (Delo), smo na občnem v* ru opozorili na nujnost sodo* nejšega statuta naše organiz*? je, na točnejšo opredelitev pi*\ loga za uvedbo novinarske? strokovnega izpita, na večjo r vezanost društva z aktivi in I pomembnejšo vlogo društve1*
i—
»ki
■—
(
Jraj
s
v
te, j
rt
solidarnosti in pomoči v Prl,'j rih, ko je novinar v stiski ali r pritiskom politike oziroma ka^ rega koli drugega organa ali p" sameznika.
J.Košnj
Kadri za karavanški predor
uredništvo tel. 21860
Brez tujega jezika ne bo šlo
Jesenice, 7. novembra - Že nekaj časa se karavanška poslovna skupnost trudi, da bi bili na ploščadi pred karavanškim predorom zaposleni dobri in kvalificirani delavci, ki bi znali nemško, angleško ali italijansko.
Raziskovalne skupnosti gorenjskih občin, izobraževalne skupnosti na Gorenjskem in karavanška poslovna skupnost so že potrdili raziskovalno nalogo o kadr'h za karavanški predor. Karavanška poslovna skupnost namreč že nekaj časa vztraja, da se pri predoru Karavanke leta 1991 zaposlijo zares kvalificirani in strokovno usposobljeni ljudje, saj bodo delali na odgovornih delovnih mestih.
Delovne organizacije, ki bodo del svoje dejavnosti opravljale
Jutri seja radovljiške skupščine
Spremembe občinskih načrtov
Radovljica, 7. novembra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo v osrednji točki jutrišnje seje obravnavali osnutka sprememb in dopolnitev občinskega dolgoročnega in srednjeročnega družbenega načrta.
V občini spreminjajo in dopolnjujejo dolgoročni načrt predvsem zaradi nekaterih novih naložb in usmeritev. Kompas namerava na Bledu zgraditi nov zdravstveno-turistični center z dvema operacijskima dvoranama, 20 ležišči za bolnike in 120 hotelskimi posteljami. V Bohinjski Bistrici namenjajo individualni stanovanjski gradnji območje za naseljem Pod gozdom, že v tem dolgoročnem obdobju bodo pripravili zazidalni načrt za novo turistično območje med Ribčevim lazom in Staro Fužino, upravljalca smučišč na Kobli in na Voglu načrtujeta nekatere izboljšave smučišč in nove žičnice, izvršni svet pa tudi predlaga, naj bi v dolgoročni načrt vključili tudi opredelitev, da bi iz osrednjega dela Triglavskega narodnega parka preselili kam drugam vse tiste dejavnosti, ki so v nasprotju z zakonom o TNP. Srednjeročni načrt bodo dopolnili predvsem zaradi novih nalog in naložb na področju turizma, spremenjenih načrtov gradnje družbenih stanovanj, cest in komunalnih naprav ter tudi zavoljo novih parcel, ki jih v občini namenjajo za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov.
Delegati bodo obravnavali tudi pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da bi v občini pripravili celovit program za reševanje problematike presežkov delavcev; na dnevnem redu pa bo tudi poročilo o izvajanju nalog na področju drobnega gospodarstva.
CZ.
tudi na Hrušici, na ploščadi pred predorom, načrtujejo, da bodo večino delavcev tja prerazporedile in pri predoru zaposlile svoje štipendiste. Za vse tiste, ki bodo na novo zaposleni, pa bo treba zgraditi stanovanja, zato karavanška poslovna skupnost umestno terja, naj podjetja čimprej pripravijo ustrezne programe zaposlovanja in prerazdelitve.
Zanimivo je, da je delež potrebnih delavcev z višjo in visoko izobrazbo sorazmerno nizek. Po podjetjih namreč sodijo, da so predvidena taka dela, ki ne zahtevajo višje izobrazbe in celo ne znanja tujih jezikov. Zato je smotrn poziv poslovne skupnosti, naj delovne organizacije ponovno pretehtajo svoje odločitve in ugotovijo, ali bodo s takimi delavci zares lahko kvalitetno opravljale delo. Znanje tujih jezikov bo na mnogih delovnih mestih pomembno, zato naj bi v razvid del in nalog zapisali zah-
ustrezni tovrstni
teve po brazbi.
Ne nazadnje naj bi delovne0'' ganizacije javno objavile svoj1 potrebe in tudi tako prišle najboljših in najbolj usposobi]* nih delavcev. Karavanška PoSJJ vna skupnost pa je pripravljeJ]J sodelovati pri vseh nadaljnji akcijah kadrovanja, kajti zav* da se, da nam ne sme biti vs1 {rt kakšni delavci bodo del^Vr
k,
iv,
Ha HI *P
►sti
S(
Ha
s
s
Pri< M to>j ta Hi J. F
■laie
kjef*
eno,
na ploščadi, kjer bo mednarodni promet in rf bodo tuji vozniki in potniki rfl* da prvič srečali z našo deželo^ D.Se^
>0
Nekemu razgovoru na rob
Velika spreobrnjenca
Ko sem izbiral naslov tega razmišljanja o razgovoru slovenskih novinarjev s podpredsednikom predsedstva SFRJ Stanetom Dolancem in predsednikom zvezne vlade Brankom Miku-ličem, so mi rojili različni izrazi: od tistih, ki izvirajo iz glagolov spreminjanje, razvijanje, pa do tistih bolj radikalnih, kot so prekopicovanje in sprenevedanje. No, končno sem se odločil za spreobračanje kot najbolj pozitivno konotiran izraz. Presodite!
Slovenski novinarji so morali kar tri leta čakati na obisk vedno vabljenega predsednika zvezne vlade na svojih študijskih dnevih, ki nosijo ime po veliko prezgodaj umrlem novinarju in uredniku Mitji Gorjupu. Prijeten spomin na srečanje z Milko Planine pred štirimi leti, mnoge zanimive misli, podatki in nenazadnje izredno duhovit in prijeten način, kako jih je posredovala, kako je znala povedati tudi marsikaj novega - tudi tistega iz ozadja, je vedno vzbujalo veliko zanimanje. Po "hladnem tušu", ko je bilo na srečanju lani prebrano sporočilo Branka Mikulića, da med slovenske novinarje, dokler bodo tako ostro napadali njegovo delo, ne bo hodil, smo letos njegov obisk dočakali. Dočakali in veliko pričakovali.
Ni moj namen popisovati vsebino tega razgovora, v katerem smo po mnenju večine izvedeli malo novega, še neslišanega. Z nekaj primeri bi rad opravičil svoje presenečenje nad spremembami v pogledih naših dveh gostov. Naj začnem po uradni hierarhiji z izjavami tov. Dolanca: "Pred petimi leti sem se pogovarjal z znanim zahodnonemškim voditeljem Willyjem Brandtom o ekoloških gibanjih, ko je v ZR Nemčiji bilo v vzponu gibanje zelenih ter mi-rovnikov. Ugotovila sva, da gre za napredna gibanja, katerih poglede in argumente je potrebno upoštevati. Res lahko ugotovimo, da je že dolgo ni stranke v tej deželi, ki v svojem programu teh zahtev ne bi vključevala. Čas je, da se tudi pri meščanskih demokracijah začnemo učiti, saj mehanizem dopolnjevanja programov po zahtevah ljudi in gibanj izjemno učinkovit" (izjava je citirana po spominu.in torej ni dobesedno natančna). Po zelo pozornem poslušanju izvajanj Branka Mikulića je potrebno priznati, da je koncept nove politike in zlasti najavljenih reform izredno dosledno, koncizno in prepričljivo razložil. Pritožil se je nad stanjem v zvezni državni upravi, ko zaradi slabega nagrajevanja nove zakone za utiraje poti začrtanim reformam, pišejo isti kot v preteklih 20 in celo 30 letih in se zato ni čuditi, da se nove usmeritve, spoznanja in kot je to že večkrat značilno poimenoval: "doktrinami preboji", ne upoštevajo dosledno. Preprosto ni mogoče pričakova-
ti, da se bomo lahko ob takem stanju kadrov izognili poskusom (hotenega ali nenamernega) urejanja naših problemov na star administrativno - birokratski način, ki s trgom in demokracijo nima nič skupnega. Novost pa je bila, da se je zavzel za odprtost vlade in zvezne uprave za nove predloge ter možnost stalnega preverjanja zaupanja in pravilnosti uresničevanja dogovorjenega programa.
Razlogov za presenečenja je že v navedenem dovolj: Tov. Dolanc znan po svojih mnogih definicijah naše "specifične" demokracije nas opozarja na kvalitete meščanskega načina "vladanja ljudstva", za katerega je prvenstveno značilno, da se zahteve in želje ljudi upoštevajo v volilnih programih in na podlagi le teh izbere tiste, ki jim ljudstvo najbolj zaupa njih izvajanje. Je res mogoče, da ob dejstvu, da je denimo ekološko gibanje pri nas dobilo svojo legalnost šele pred dvema letoma (iz osebne izkušnje lahko povem, da je bilo vseskozi pod budnim očesom službe državne varnosti in da sem pred nekaj meseci še bral o tem gibanju v politično'-varnostni oceni) tov. Dolanc ni mogel storiti z;a upoštevanje glasu ljudstva na tem področju ničesar že prej? Kako naj verjamem in zaupam tov. Mikuliču, ki je z nastopom svoje vlade začel izvajati politiko dogovorne ekonomije, veliko bolj antitržne od spoznanj Milke Planine pred njim. Ali lahko verjamem v iskrenost človeka, ki je ob začetku svoje vladavine odstranil iz svetovalnih vrst znane inštitute, katerih prognoze je čas nenehoma potrjeval, predlogi z? drugačno ekonomsko politiko pa so ostajal1 mrtve črke na papirju? Le šest mesecev je mi' nilo od tedaj, ko predsednik vlade ni izbiral be* sed, da bi ubranil vlado pred grozečo nezauprd' co, danes pa ponuja preverjanje svojega pr0? grama! Ne sprejemam dejstva, da lahko neki akt o nagrajevanju delavcev v upravi ogroža pripravo (verjetno že brez dramatiziranji usodnih) reform, ne verjamem tistim, ki v teh časih niso sposobni za izvajanje zastavljenega programa izbrati, organizirati najbolj strokovnih teamov ljudi. Res se bomo morali iz meščanske demokracije naučiti tudi tega, da tUm parno vodstvo ljudem, ki so programe pripravi"
Ko človek posluša ljudi, ki so se postavil' na glavo samo zato, da bi izpeljali svoj mandat-se nehote spomni vedno glasnejših očitko mnogih zlasti pa mladih na temo oblastodf štva. Če dolgo opazuješ stvari obrnjene na vo, se ti v glavi zvrti. Meni se je v Radencih o® kaj krat. Beseda "velika" v naslovu se nana5 na glagol spreobračanje... Štefan Žarg>
jtio
0:
s
k »osi
s
Najprej pa na pol osebno vprašanje ^ Leopold Ilovar. S kakšnimi občutki že upokojeni, prihajali v LIO? Kako so ,s nekdanji sodelavci sprejeli? i »V Gradisu sem bil direktor osemnajst zadnjih šest let pred upokojitvijo pa v jj-dnji Jelovici. Lahko rečem, da Gradiš jjfro poznam. Dobro se počutim, kolektiv j* sprejema, s sodelavci nimam večjih te
**ko dobro
, 8. novembra 1988
GOSPODARSTVO
3. STRAN (m®8B5&88m$GLAB
Ukrep družbenega varstva se je obnesel
Gradiš spet brez izgube
i,
?*Qa Loka, 7. novembra - Konec junija je škofjeloška skupščina izrekla Gradisovi temeljni organizaciji Lesnoindustrijski obrati (LIO) na ukrep družbenega varstva ter za predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa imenovala Leopolda Ilovarja. Vzrok tega ?^jnega ukrepa so bili trimesečni poslovni rezultati LIO, ki so po dveletni agoniji dosegli vrh z 294 milijoni dinarjev izgube, 2,6 milijarde U^rjev dolgov oziroma tujimi sredstvi, ki so že presegla celotna obratna sredstva tozda... Kako je v kolektivu štiri mesece kasneje? "Prisil-upravitelj" Leopold Ilovar je postregel z nekaterimi spodbudnimi kazalci iz pravkar zaokrožene devetmesečne bilance poslovanja.
saj so spoznali, da se s tako malo dela
hi"
sekanja glav'
Eden sedanjih Ilovarjevih najožjih so-avcev je povedal, s kakšnim strahom so jpateri v kolektivu, zlasti v strokovnih £*bah, pričakali prihod Leopolda Ilovarja, F*pričani, da bo "sekal glave". Pa je ravnal ?*ti bolj modro; nikogar ni podil stran ali "hteval odgovornost za tisto, kar je bilo Vsakemu je na področju, za katero je j^nil, da bo na njem najuspešnejši, naložil Jiko dela, da se je selekcija sprožila sama J?,Sebe. Kdor je zmogel in hotel, je ostal, J^ateri so odšli. Žal so že pred izrekom j?repa družbenega varstva odšli tudi neka-11 dobri delavci.
Olj naročil
Da je Leopold Ilovar kljub nekaterim r'nislekom (dve leti upokojen) pravi za ^'silnega upravitelja", dokazujejo nenad-številna naročila, ki jih je uspel dobiti s °jim znanjem, izkušnjami in dobrim pokanjem lesnopredelovalne branže ter sejni tudi z oživljanjem starih poslovnih ve-I Prva naloga je bila hitro pridobiti matere za proizvodnjo (zalog praktično ni bi-
lo) ter organizirati proizvodnjo tako, da bodo delavci namesto tri do štiri ure v izmeni zaposleni vsaj šest do sedem ur. Steklo je delo v drugi izmeni, premaknilo se je pri prodaji. V prvih treh mesecih pod Ilovarje-vo "taktirko" se je na ta način povečala proizvodnja za okrog sto odstotkov.
Ne le, da imajo v LIO zdaj dovolj dela do konca leta, ampak jim zelo dobro kaže tudi za naslednje leto. »Računamo na bistveno povečanje fizičnega in vrednostnega obsega proizvodnje,« pravi Leopold Ilovar. »Na osnovi novembrskih cen predvidevamo, da bo proizvodnja 1989. leta vredna predvidoma 65 milijard in 383 milijonov dinarjev, kar je za okrog 300 odstotkov več kot lani. V tej vrednosti je zajet tudi dohodek od izvoza montažnih hiš v ZDA v višini okrog pet milijonov dolarjev.«
Gre za 282 montažnih hiš, ki jih v enakovrednem deležu izdelujejo skupaj s kolektivom "čez cesto"; z Jelovico skupno nastopajo tudi na trgu. Ta mesec bodo njihovi in Jelovičini delavci odšli v ZDA kot inštruktorji za vodenje montaže na terenu. Letos predvidevajo sklenitev pogodb še za 144 montažnih hiš.
Na ameriškem trgu želijo ostati prisotni vsaj še naslednjih pet let ter izvoz povečevati. Prodaja na domačem trgu se namreč zaradi padanja kupne moči prebivalstva in nesprejemljivih kreditnih pogojev za pretežni del kupcev stanovanjskih montažnih hiš bistveno poslabšuje.
Rdeče številke so počrnele_
Dobro delo kajpak daje tudi dobre sadove. V devetmesečni bilanci so namesto rdečih številk že zapisane črne. Od konca junija je LIO ustvaril 2,27 milijard dinarjev čistega dohodka in oblikoval sklade. Osebni dohodki so se dvignili od povprečja 321.100
dinarjev v januarja iyb8 na 873.608 dinarjev v oktobru. Novembra in decembra bodo na osnovi ohlapnejšega zakona popravili plače še za približno 20 odstotkov na mesec, s čimer se bodo približale povprečju v delovni organizaciji Gradiš in v panogi.
Na osnovi devetmesečnih rezultatov so v LIO izdelali tudi oceno poslovanja do konca leta. Računajo, da bo celotni prihodek narasel na 20,2 milijardi dinarjev in bo 61 odstotkov nad planom, čistega dohodka bo približno 4 milijarde. Ce bi v dohodku upoštevali tudi okrog 1,2 milijardi dinarjev tečajnih razlik, bi bil rezultat še ugodnejši.
Pri odpravi dolgov sodeluje DO Gradiš
V prvem trimesečju je LIO "pridelal" kar 2,6 milijarde dinarjev dolgov. Najlažje bi jih poravnal, če bi dobil plačane terjatve za delo v Iraku (prek Slovenijalesa), ki znašajo 603.000 dolarjev ali 2,4 milijarde dinarjev. Žal je država slaba plačnica, tako da bo treba dolgove tozda poravnavati z drugim denarjem. Z dobrim poslovanjem v zadnjih mesecih so jih sami zmanjšali na 1,4 milijarde dinarjev, medtem ko se je prav ta četrtek svoj delež končno odločila prispevati tudi delovna organizacija Gradiš.
Škofjeloški izvršni svet je že od pomladi zaman terjal od DO Gradiš finančno konstrukcijo pokritja izgub v LIO. Zdaj je vendarle dosežen sporazum, po katerem bo matično podjetje pokrilo dolgove LIO do tiste stopnje zadolženosti, ki po merilih Interne banke omogočajo normalno poslovanje.
Ukrep družbenega varstva torej daje obetavne rezultate, trajal pa bo vse dotlej, dokler tozd LIO na Trati ne bo spet trdno podjetje z jasnim pogledom v prihodnost oziroma dokler "prisilni upravitelj" ne bo našel preverjenega rednega namestnika.
H. Jelovčan
Poslovanje Temeljne banke Gorenjske
Uspešni v polletju in še naprej
I *ran)> 4. novembra — Doseženi dohodek v prvi polovici 1988. leta jpršča Temeljno banko Gorenjske na tretje mesto med slovenskimi Stami Ljubljanske banke. Njena bilančna vsota se je povečala tu-Po devetih mesecih. Glede na dobre rezultate so v izvršilnem odru banke sprejeli predlog delnega vračila obresti ustanovitelji-banke.
klavna točka dnevnega reda l.Seje izvršilnega odbora Lju-\™nske banke — Temeljne Ske Gorenjske je bila ocena Rovanja te banke v primer j a-.2 drugimi slovenskimi enota-J LB prvo polletje. Oceno so ^širili s pregledom poslovanja
Prvih devetih mesecih 1988. le-
^rimerjava rezultatov polletja poslovanja Temeljne ban-Gorenjske z drugimi temeljili bankami Ljubljanske ban-V naši republiki je pokazala, j* Je gorenjska banka uspešno i slovala. Po doseženem dohodih v bilanci uspeha je namreč ? tretjem mestu, po razliki v i^alorizacijski bilanci pa celo I? drugem mestu. Junija so se ele izboljševati likvidnostne Srnere. Obseg zadolženosti gorske banke se je znižal, ven-Lf je v primerjavi z drugimi ^kami še vedno dokaj visok. Jjrimerjavi s štirimi najbolj sobnimi temeljnimi bankami po
Sloveniji pa je pozitivna kreditna aktivnost gorenjske banke, ki se kaže v visokem deležu kreditnih naložb (84,5 %) v skupnih naložbah banke. Bistveno boljša kot na začetku leta je bila v drugem trimesečju tudi finančna disciplina ustanoviteljic banke.
Bilančna vsota banke se je v letošnjih devetih mesecih povečala za 597.459 milijonov dinarjev oziroma 118 odstotkov. Ob upoštevanju stopnje inflacije se je sicer glede na stanje konec lanskega leta realno zmanjšala za 6,2 odstotka (v prvem poletju za 7,1 %). Tudi dinarsko devizna struktura sredstev je slabša kot ob koncu preteklega leta, toda v tretjem trimesečju se je izboljševala iz meseca v mesec. V tem času se je močno zmanjšala tudi zadolžitev banke zaradi izboljšane likvidnosti; medtem ko je konec prvega polletja znašala 44.428 milijonov dinarjev, se je ob koncu septembra, znižala na 15.500 milijonov dinarjev.
Delegati izvršilnega odbora so sprejeli poročili o poslovanju banke in potrdili bilanco uspešnosti. Potrdili so tudi predlog delnega vračila obresti ustanovi-teljivam banke, ki ga bodo uresničili do sredine novembra. Gle-
de na zahteve med razpravo pa so sklenili pripraviti še primerjalno analizo revalorizacijskih bilanc med gospodarstvom in bančništvom na Gorenjskem.
S. Saje
V Savi nova linija in kuhinja
Te dni naj bi v kranjski Savi začela poskusno obratovati nova, tripleks linija za brizganje protektorjev. Pri montaži je bilo nekaj težav, ki pa jih proizvajalec ob preizkušanju sproti odpravlja. Do konca leta naj bi linija obratovala poskusno, redno obratovanje pa je predvideno za začetek naslednjega leta.
Delavci Save in seveda tudi njihovi kuharji in kuharice, pa so zadovoljni z novo kuhinjo, ki je začela obratovati sredi oktobra.
Domače tekoče gnojilo
Tovarna umetnih gnojil iz Kutine je začela poskusno izdelovati tekoče dušično gnojilo, ki ima v primerjavi z gnojilom v trdnem stanju prednost zaradi cenejše proizvodnje, preprostješa je tudi oprema za tovrstno proizvodnjo. Gnojilo vsebuje 30 do 32 odstotkov dušika, primerno je za gnojenje rastlin v času vegetacije, pa tudi za pripravo zemlje pred setvijo. Pri tekočem gnojilu je izkoriščenost aktivne snovi velika. Prednost tega gnojila pa je tudi v tem, da je moč primešati pesticide in herbicide, se pravi, da je mogoče opraviti dve deli hkrati. Cenejše je tudi njegovo skladiščenje, manipuliranje z njim pa enostavnejše. Novost izdelujejo v obratu KAN 2, ki ima zmogljivost 650 ton gnojila VAN in 350 ton gnojila KAN.
skrini Števci odslej tudi v Argentini
i
\ Kibernetika je zopet uspe-iv* svojega programa prodati hcenci za proizvodnjo štev-Pogodbo z argentinsko fir-\ pES — Compania electroni-6 Sudamerica S.A. iz San je v Kranju 18. oktobra ? Podpisal Peter Kobal, pot£ ^ in odobrena pa naj bi bila v
novembra v Argentini. d6 za P1"00^0 ucence za proti 1.^30 enofaznih števcev E8 I* j baznih števcev T 37, nove j-*Vedbe s plastičnim prozor-Pokrovom in z 800-odstotno , y°ljeno preobremenitvijo. I jDrvem letu naj bi v Argenti-H^delali 60.000 enofaznih in \ 0 trifaznih števcev, z leti se jL^roizvodnja   povečala na ^enofaznih in 36.000 tri-1 'n števcev.
\^rnenjeno pogodbo je Iskra ^Sla tudi plačilo odškodnine \j^nje in tehnologijo (know W. v višini 215.000 USD ter JU* Prispevek za razvoj v viši-|W ? od nove vrednosti proiz-' J* v Argentini.
Proizvodnjo bodo v firmi CES osvajali v treh fazah v obdobju štirih do petih let. Končna stopnja osvajanja naj bi bila okrog 60 %. V prvi fazi bo Iskra prodala tudi opremo za montažo in umerjanje v višini 400.000 USD. Pogodba traja 10 let. Njena vrednost je po dosedanjem programu 15 milijonov USD.
Prve podsestave števcev in del opreme mora Iskra dobaviti že v začetku februarja 1989, da bi proizvodnja lahko stekla že konec marca.
Razširitev sodelovanja
Tudi na drugih trgih prenos tehnologije ne miruje. Prav v teh dneh bo stekla proizvodnja enofaznih števcev v Maleziji v letni količini 100.000 kosov. Obenem pa ima Iskra Kibernetika že osnutek dogovora za naložbo za skupno proizvodnjo v tej tovarni.Pogodba je bila podpisana marca, v novembru bo stekla proizvodnja, kar je pomemben uspeh.
V Kolumbiji, ki že poldrugo leto proizvaja Iskrine števce, tudi poteka osvajanje proizvodnje podsestavov, pokrova, priklju-čnice ter nekaterih drugih delov. Obseg proizvodnje povečujejo od 25.000 na 60.000 števcev letno. To pomeni, da je partner uspešno prodrl na trg.
Za vseh šest partnerjev v Turčiji, Španiji, Tuniziji, Kolumbiji, Maleziji in Argentini, katerim je Iskra do sedaj prodala licence za devet tipov števcev, bo v Iskri Kibernetiki treba izdelati v naslednjem letu okrog 250.000 se-tov podsestavnih delov, kar predstavlja izvoz v višini 3,6 milijona USD letno. Za prenos tehnologije je treba izdelati tudi proizvodno in merilno opremo v vrednosti enega milijona USD. Vrednost prodaje na tuje v okviru prenosa tehnologij ima že pomemben delež v skupnem izvozu Tovarne števcev oziroma Iskre Kibernetike. Zanimivo je tudi dejstvo, da na trge, kamor smo prodali licence, Iskra z go-
tovimi števci največkrat ni mogla prodreti.
Obsežne naloge tudi v Sovjetski zvezi
Iskra Kibernetika je pred kratkim izpolnila tudi pomembno pogodbo o dobavi posebne opreme za proizvodnjo števcev v Sovjetski zvezi v višini 3,5 milijona klirinških dolarjev in s tem pridobila zaupanje tovarne Elektronmaš v Leningradu. Sovjetski partner sedaj želi od Iskre pomoč pri postavitvi velike tovarne števcev, v kateri bodo letno izdelali poldrugi milijon števcev. To je za Kibernetiko priložnost za obsežno sodelovanje tako pri dobavi zahtevnih podsestavov kot tudi pri dobavi posebne opreme iz svoje proizvodnje. Možna bo tudi prodaja druge opreme, ki jo bo zahteval ta projekt. Ponudbo mora Iskra Kiber-Leningradu do 15. decembra letos.
Mirko Urh
Dva nova hotela do konference neuvrščenih
Zanimanje Hiltona za Beograd
Beograd, oktobra - Do septembra prihodnjega leta, ko bo Beograd gostil 9. konferenco neuvrščenih, naj bi v našem glavnem mestu zgradili dva nova razkošna hotela, ki naj bi bila vključena v eno od svetovnih hotelskih verig, zanimanje so že pokazali predstavniki Hiltona.
Ob nedavnem obisku slovenskih novinarjev v Srbiji smo se pogovarjali tudi z beograjskim županom Aleksandrom Bakočevićem, ki nam je med drugim odgovoril tudi na vprašanje, kako se naše glavno mesto pripravlja na konferenco neuvrščenih. Dejal je, da bi potrebovali dva, tri nove hotele najvišje kategorije, ki jih tako ali tako potrebujejo, če naj se mesto bolj vključi v turistične tokove, izboljšati pa bi morali tudi restavracijsko ponudbo. Beograd ima zdaj 34 hotelov, manjkajo mu predvsem hoteli najvišje kategorije. Kdor dosti hodi po svetu, ve, kaj pomeni svetovna hotelska veriga Hilton, njene hotele, ki se z notranjo opremo prilagodijo deželi, kjer jih zgrade, je moč najti predvsem v večjih mestih sveta, seveda pa so pojem hotelskega razkošja. Povprečni Jugoslovan si ga seveda ne more privoščiti, toda tako je tudi marsikje drugod po svetu. Spomnim se, kako so mi pred leti v Carigradu, ki se prav tako ponaša s hotelom Hilton, pripovedovali, kako si najbolj ugledni domačini privoščijo počitnice kar v tem hotelu, ker je pač to stvar prestiža.
Beograd danes šteje 1,7 milijona prebivalcev, vsako leto se v njem rodi 18 tisoč otrok, vsako leto se priseli 15 do 20 tisoč ljudi, predvsem s Kosova. Postal je torej veliko mesto, zategadelj je zanimanje Hiltona razumljivo, saj so po pravilu vsa glavna in velika mesta v svetu tudi turistične točke, kamor radi prihajajo petični gostje. Beograd pa je seveda turistično toliko bolj zanimiv, ker ima bogato preteklost, v mestu je danes kar 600 spomenikov preteklosti. Dodati pa velja, da v Beogradu prav zadnja leta vse bolj skrbe za urejanje mestnih ulic in čistočo, prav v strogem centru mesta so pred kratkim odprli preurejene ulice, kjer so prodajalne odprte tja do devete, celo desete ure.
Na vprašanje, ali jim bo uspelo do prihodnjega septembra postaviti nove hotele, je Aleksander Bakočevič dogovoril, da s tovrstnimi hitrimi gradnjami imajo izkušnje, saj je bil center Sava zgrajen v dvanajstih, hotel Interkontinental pa v trinajstih mesecih.
M.V.
Znižanje aktivnih obrestnih mer
Kranj, 4. novembra — Delegati izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so danes obravnavali tudi predlog spremembe sklepa o višini obrestnih mer gorenjske banke. Rezultati poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta so ob oceni rezultatov do konca leta pokazali, da lahko v banki poleg delne vrnitve obresti, obračunanih v tretjem četrtletju, izvedejo še eno ugodno potezo za posojilojemalce.
Odbor se je odločil, da za tretje četrtletje 1988 zniža višino obrestnih mer za dolgoročne in kratkoročne naložbe za 5 odstotkov. To pomeni, da se bodo obresti za kredite, kjer velja splošna obrestna mera, znižale za 19,3 odstotka. Obenem je odbor predle-gal, da v Združeni banki ustrezno zmanjšajo obrestne mere za aktivne posle občanov in stanovanjsko gospodarsko področje, tako sprejete obrestne mere pa so veljavne tudi za poslovanje Temeljne banke Gorenjske.
V banki ocenjujejo, da bodo ob znižanju obrestnih mer od 1. 10. do 31. 12. 1988 komitenti plačali za približno 5.000 milijonov dinarjev manj obresti. Takšen izračun velja ob domnevi, da se bodo cene povečale novembra in decembra letos za 11 odstotkov.
S. Saje
IZ C0SP0PARSKECA SVETA
Kooperacija z vzhodnonemškima kombinatoma
Iskra Kibernetika in Iskra Commerce sta podpisala okvirno kooperacij sko pogodbo z vzhodnonemškim kombinatom Elektro Apparate Werke iz Berlina in Keramische Werke ter izvozno-uvo-zno firmo Heim Elektric za prihodnje leto, ki izhaja iz petletne pogodbe do leta 1990. Dogovorili so se, dabo prihodnje leto znesek menjave v obe strani znašal predvidoma 6,55 milijona dolarjev, gre pa za izdelke nizkonapetostne stikalne tehnike. Pogodbo za letošnje leto, s katero je bila zakoličena menjava 4 milijone dolarjev v obe smeri, bodo najverjetneje uresničili le 60 odstotno, predvsem zato, ker je nizkonapetostni stikalni program vzhodnonemškega partnerja zastarel, pa tudi zato, ker se je zaradi omejevanja investicij v Jugoslaviji prepolovila prodaja izdelkov obeh kombinatov v naši državi.
Oktobra največji skok cen cigaret
Kljub temu da so naše plače realno iz meseca v mesec manjše, inflacija nezadržno raste. Po poročilih zveznega zavoda za statistiko so bile tako drobnoprodajne cene v primerjavi s septembrom večje kar za 19,1 odstotek, med vsemi izdelki pa so se najbolj podražile cigarete. V primerjavi z lanskim oktobrom so bile letos oktobra cene višje kar za 236,3 odstotka, v primerjavi z decembrom lanskega leta pa so večje za 173,4 odstotka. To pa seveda hkrati tudi pomeni, da smo tako imenovano ciljno inflacijo že presegli vsaj za dvakrat.
Življenjski stroški so se v primerjavi s septembrom povečali predvsem na račun višjih cen hrane, «aj levji del podražitev (okrog 40 odstotkov) odpade ravno na prehrano.
ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠKOFJA LOKA
na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 24. oktobra 1988 RAZPISUJE
natečaj za zbiranje prošenj za investicijske kredite za leto 1989, ki jih bo ZHKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom z namenom usmeriti, modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo.
Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicijsko vlaganje v kmečki-turizem.
Pojasnila lahko dobite pri vodji posamezne zadružne enote, ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi. Prošnje s prilogami sprejema Zadružna HKS Škofja Loka (Marta Košir) do 16. 12. 1988.
Istočasno pa obveščamo vse varčevalce Zadružne HKS Škofja Loka, da lahko vršijo vse blagajniške posle na vseh ZE, še zlasti pa na blagajnah Škofja Loka, Trata, Češnjica,. Gorenja
mmssmmmMLAs 4. stran
Dogovorili so se že spomladi - Nekako hkrati sta letos spomladi dali pobudo za ureditev zelenic v ulici Mirka Vadnova v Komunalni coni na Primskovem pri Kranju krajevna skupnost Primskovo in Surovina Kranj. Takrat so se tudi dogovorili, da bodo področje uredili po posebnem načrtu. Ko je že kazalo, da je vse skupaj ostalo le pri razmišljanju in dogovarjanju, pa je pred nedavnim Surovina začela z deli. Najprej so uredili notranjost svojega delovnega prostora, zdaj pa KOGP Kranj tozd Gradnje ob cesti gradi protihrupno ograjo. Na odseku proti Plinarni in proti Gorenjskemu tisku ter Alpetouru pa bo Gipos Ljubljana naredil posebno žično ograjo. Vodja enote delovne organizacije Surovina v Kranju Zmago Flerin je pred dnevi tudi povedal, da po naročilu Surovine Prostorsko ekološki inženiring iz Ljubljane dela tudi poseben projekt za ureditev celotnega območja. Sedanja dela na območju Surovine naj bi bila po programu končana do konca novembra. Ko pa bo celotno območje urejeno po projektu, tovornjaki najbrž ne bodo več parkirali na zelenicah... — A.Ž.
Priznanje za Naj... pridelek
Prepričan sem, da se prizadevni turistični delavci in drugi v krajevnih skupnostih na Cerkljanskem v kranjski občini niso odločili za sobotno prireditev v Cerkljah zato, da bi jih potem čez dan, dva takole javno hvalili. Da so sposobni pripraviti marsikatero prireditev, so že do zdaj velikokrat dokazali. Dokaz in priznanje za to sta vedno dobro obiskana dvorana.
Sobotna prireditev v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah pa je bila ob veselo razpoloženi in obiskani dvorani še zaradi nečesa posebna, nenavadna in tudi izvirna. Tokrat so se namreč odločili, da na prijeten način prikažejo tisto, s čimer se ljudje na tem območju ukvarjajo. To pa je poleg najrazličnejših obrtnih in drugih dejavnosti še vedno in predvsem kmetijstvo. •
In zakaj ne bi tudi kmetovalcem izrekli svojevrstnega priznanja, so, ko so se odločali za pHreditev, kakršna je bila v soboto, menili turistični in cerkljanski delavci v krajevnih skupnostih. Dobro poldrugo uro, ko so izbirali najtežje pridelke, so se prijetno zabavali. Seveda so vsi, ki so se z njimi pokazali, dobili priznanja in nagrade...
Številnim priznanjem, ki so jih v soboto podelili pridelovalcem v Cerkljah, pa tokrat dodajmo še eno in sicer Turističnemu društvu Cerklje za izvirnost... Ker najrazličnejših idej med ljudmi (in sposobnimi organizatorji) na Gorenjskem ne manjka, upamo in želimo, da bo cerkljanska prireditev spodbudila še koga...
A. Ž.
Zazidalni načrt Gorenje-Britof
Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je konec oktobra sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Gorenje-Britof, ki predvideva gradnjo obrtnih delavnic in stanovanjskih objektov. Načrt bo razgrnjen 30 dni oziroma do vključno 7. decembra letos v sobi 106 kranjske občinske skupščine, v krajevnih skupnostih Primskovo in Britof ter v prostorih Obrtnega združenja občine Kranj. Med razgrnitvijo bosta tudi dve javni razpravi. Prva bo 23. novembra ob 18. uri v prostorih Obrtnega združenja občine Kranj, druga pa 24. novembra ob 18. uri v Domu Andreja Kmeta v Britofu za krajevni skupnosti Primskovo in Britof. Občani, delovne in samoupravne organizacije ter skupnosti lahko dajo med javno razgrnitvijo osnutka zazidalnega načrta pisne predloge in pripombe.
Napaka na kablu
Senično - Velika telefonska akcija v štirih krajevnih skupnostih pod Kriško goro v tržiški občini gre h kraju. Od 480 telefonskih priključkov na območju krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Kovor, je zdaj že vključenih 440. Zaradi napake na kablu pa trenutno deset naročnikov v vasi Zgornje Veterno in Zavo-žek še nima telefona. PAP Ljubljana bo v prihodnjih dneh skušal ugotoviti in odpraviti napako. Težava z vključevanjem pa je tudi v vasi Hudo v krajevni skupnosti Kovor, kjer je izvajalec kanalizacije v novem stanovanjskem naselju Stagne poškodoval kabel. Tudi to napako bodo skušali čimprej odpraviti. Takrat bo vključen tudi ta del omrežja po zemeljskem kablu, za zdaj pa so telefoni v tem delu priključeni še na staro zračno omrežje. Vsekakor pa bo vseh 480 naročniklov vključenih najbrž še ta mesec, kar bo mesec dni prej, kot je bilo določeno s pogodbo. Centralni gradbeni odbor bo danes (torek) tudi sprejel sklep o dokončnem poračunu za naročni-
ke- A. Ž.
KOKOŠJI GNOJ
PRIPOROČAMO VAM UGODEN NAKUP KAKOVOSTNEGA KOKOŠJEGA GNOJA NA PERUTNINSKI FARMI DUPLICA PRI KAMNIKU IN V NAŠI TRGOVINI V ZALOGU. PRODAJAMO GA VSAK DELAVNIK IN TO PAKIRANEGA V VREČAH ALI V RAZSUTEM STANJU. VEČJE KOLIČINE VAM DOSTAVIMO TUDI NA VAŠ VRT ALI NJIVO.GNOJILO JE BOGATO Z DUŠIKOM, KALCIJEM IN FOSFORJEM. ZA OSTALE INFORMACIJE NAS LAHKO POKLIČETE PO TELEFONU (DUPLICA) 061/832-105, . 831-201, (TRGOVINA ZALOGU) 061/481-036. *
JATA REŠUJE VAS IN VAŠ VRT!
ureja ANDREJ ŽALAR
Torek. 8. novembra^ ^
Letošnji plan Cestno komunalne skupnosti Kranj ne bo v celoti uresničen
Ne le denar, tudi projekti
Kranj, 7. novembra - Po planu naj bi Cestno komunalna skupnost občine Kranj letos razpolagala s 15 milijardami dinarjev. Za zdaj pa kaže, da se bo iz prispevkov iz bruto osebnega dohodka in nekaj malega iz čistega dohodka nateklo okrog 13 milijard dinarjev. Nekaj manj denarja, kot so načrtovali, pa ne bo glavni razlog, da letošnji program na cestah in ostalih področjih komunalne dejavnosti ne bo v celoti uresničen. Medtem ko pri rednem in investicijskem vzdrževanju poteka vse po programu, pa se zaradi pomanjkanja dokumentacije zapleta pri investicijah.
Kot rečeno, bodo dela letos na tem pr°J'
• Je poleg tega morda razlog tudi v kadrovski spremembi v strokovni službi Cestno komunalne skupnosti, smo vprašali Franca Marku-na, ki je delo na mestu strokovnega delavca v službi prevzel 1. junija letos.
»Prav gotovo menjava sredi leta ni Franc Markun najboljša in sem ta-
ko prevzel uresničevanje programa, ki je bil sprejet že pred mojim prihodom. Pa tudi denar ni bil glavna težava, ne pa tudi nepomembna. Še največ težav je bilo, ker ni bilo pravočasno pripravljeno vse, kar zadeva dokumentacijo oziroma pridobivanje zemljišč. K temu pa je precej pripomogla lani oktobra sprejeta sprememba v zakonodaji, saj je na primer na področju cest skupnost postala investitor in na ta način prevzela tudi skrb za projekte oziroma dokumentacijo.«
• Pravite, da ni bilo projektov, za katere je prej, kar zadeva ceste, skrbelo Cestno podjetje. Ali ni logično, da bi zaradi tega denar moral celo ostajati?
»Denarja, čeprav je to, vsaj zame, čuden izgovor, je bilo v celoti gledano premalo. Vendar pa moram poudariti, da kljub zakasnitvam pri dokumentaciji na računu službe ni nikdar ostajal. Precej denarja je šlo že za redno vzdrževanje na cestah in drugih komunalnih dejavnostih, ob pospešenem pripravljanju dokumentacije pa smo gledali, da smo vedno vlagali v tista komunalna dela (po programu), kjer smo lahko. Skratka, značilno za letošnje poletje in jesen je bilo izredno dinamično delo na terenu.«
• Morda najprej beseda, dve o cestah.
»Najpomembnejši lokalni cesti v planu sta bili letos rekonstrukcija ceste Orehek-Drulovka in obnova ceste Besnica-Kranj od Pesnice do Rakovice. S slednjo smo lahko
hitro začeli, ker ni bilo težav z dokumentacijo in bo predvidoma do srede decembra okrog 1400 metrov dolg odsek gotov. Več težav pa je bilo na cesti Orehek-Drulovka, ker še ni bilo projektov, vendar so se dela tudi na tem koncu zdaj že začela. Na regionalni cesti Golnik-Kranj naj bi bil letos urejen odsek skozi Tenetiše, vendar, kolikor poznam stanje v Skupnosti za ceste Slovenije, se razen urejanja zemljiških zadev na tem delu ne bo kaj bistveno spremenilo. V občinski skupnosti pa imamo na skrbi tudi urejanje zemljiških zadev za cesto Hotemaže-Britof. Prepričan sem, da bomo to nalogo opravili do takrat, ko bo v Skupnosti za ceste Slovenije denar za to novogradnjo. Na lokalnih cestah v občini pa je bilo letos tudi nekaj obnov in sicer v Šenčurju na cesti proti Ve-lesovem, na cesti Trata-Adergas, Zgornja Bela-Bašelj, Tupaliče-Hotemaže. Te obnove bodo letos veljale 400 milijonov dinarjev. Kar pa zadeva mestne ceste, je bil urejen del Ceste talcev pred pokopališčem in Liko-zarjeva cesta do Oprešnikove. Velik zalogaj, povezan z izgradnjo glavnega zbiralnika GZ2 z zadrževalnikom, pa je bila Stara cesta v Kranju. Prav zaradi zemljiških zadev pa je tudi letos izpadla Krožna cesta v Stra-žišču in Cesta na Rupo.«
• Precej širok oziroma zahteven je bil tudi program na področju oskrbe z vodo.
»Res je, vendar je nekaj časa kazalo, da bomo ta del programa v celoti uresničili. To nam bo tudi uspelo, kar zadeva vodovod Vo-klo-Voglje, zmanjkalo pa bo denarja za obnovo vodovoda Orehek-Drulovka. Precejšnja sredstva pa so bila namenjena tudi redno vzdrževanje vodovodnega omrežja«
• Kaj pa področje kanalizacije oziroma odpadnih vod?
»Poleg rednega vzdrževanja, pri čemer moram posebej poudariti, da čistilna naprava dobro deluje, je bila letos glavna investicija na zbiralniku GZ2 in zadrževalniku.
gotova, veljala pa bodo kar 600 milijoj *ktl narjev. To pa je tudi celotna vsota, ki ]e. ^ letos namenjena za investicije. Gr& glavnega zbiralnika GZ1 (komunalna «ev se bo zato najbrž lahko začela prihodn) to, pripraviti pa bo treba dokumentacij0 Oh di za glavni zbiralnik GZ3 (Partizanski1 sta).«
obe,
M 1ih:
Mo
• Menda je »suša v blagajni« tudi prl Al razsvetljavi?
Ijal
'lik.
»Javno vzdrževanje je lani prevzela munala in je vzdrževanje veliko boljše«0 je bilo prej. Res pa je, da pri elektrik'^ kaže, ne znamo planirati. Tok' ..u Je. . stala tako draga, da skrbno pazimo, da>* -sto gorelo preveč luči, kar pa vedno ni na) *, enostavno.« l&j
• Kako pa kaže tako imenovani na del programa v krajevnih skupnostih*
»22 krajevnih skupnosti v občini je na podlagi natečaja dobilo 570 milijon0* j' narjev. S tem denarjem in s še veliko < jim lastnim deležem pa so v kraj61* ll skupnostih veliko naredili pri gradnjiv ^ P vodov (Jezersko, Podblica), predvsem P* * .£ cestah. Tudi letos je namreč še vedno if-Je ladoval asfalt, čeprav je šlo nekaj del* tudi za telefonijo in celo za kabelsko 1 zijo. Povsod v krajevnih skupnostih pa del programa v glavnem že uresničili deli za letos končali. Moram pa poud da so krajevne skupnosti letos poleg " čajnih sredstev dobile tudi 400 milijon"' H narjev za vzdrževanje komunalnih obj6*^ in naprav.«
# Zadnje čase se veliko govori o nujnj bremenitvi gospodarstva. Kaj pričakuj' tem v zvezi v Cestno komunalni skupn* ^.
»Letos najbrž ne veliko. Lahko reče so zahteve še veliko večje od spreje' programu. Že redno in investicijsko vZ*
vanje ni več poceni. Kako bo v prihodu)» * težko napovedovati. V Cestno kom^
Uti K i«; c Hi
st« ciai
■V(
skupnosti nameravamo pospešeno vljati dokumentacijo in projekte na p1 srednjeročnega programa za tp obdobf če ne bo posebnih pretresov, ne vidim i-ga, da srednjeročnega programa ne bi* *.l ničili.«
A.
je
vi, 2 Pi:
Drugi del velike sosedske pomoči
Po »plati« še streha
Gorenja vas, 5. novembra - V soboto in nedeljo so se pri Leskovčevih v Gorenji vasi številka 6 že drugič letos poleg svojcev zbrali sosedje in prijatelji pri gradnji gospodarskega poslopja. Tokrat so gradili ostrešje in povedali, da bo že v začetku tega tedna objekt pod streho.
1
Na prvi skupni akciji in redki tovrstni sosedski pomoči (v tolikšnem številu) so se pri Leskovčevih zbrali 24. septembra letos, ko je 55 ljudi v nekaj urah zgradilo prvo ploščo v izmeri 31 krat 12,5 metra.
»Takrat jih je bilo zares veliko, veliko več kot danes in še zdaj ne vem, kako naj se z očetom zahvaliva za vso to pomoč,« je v soboto med delom povedal Lojze Bogataj, medtem ko je šel oče Janez po nekaj lesa v Javorje. »Nič manj kot takrat, sem presenečen nad pomočjo danes, ko gradimo ostrešje. Spet nas je več kot 25 in vsi smo za to, da mora biti v ponedeljek streha pokrita.«
Lojze Bogataj, Leskovčev iz Gorenje vasi, ki se je pred dvema letoma poročil s Til-ko Kos, Kovačevo z Murave nad Javorjami, se je namreč odločil, da bo sodobno zago-
Po plošči 24. septembra so v soboto zastavili z ostrešjem...
Alojz Bogataj Tilka Bogataj
spodaril na kmetiji. Zato tudi takšna nja. Nekaj mu je pomagala pri odloči^ gradnji zadruga, veliko pa zdaj soS* znanci, svojci...
Medtem ko je Lojzetova žena Tilka la pripravljati kosilo, pa se zunaj niso kaj prida motiti. Res, da v soboto ni bil5 g rila Novaka, Lukovega iz Srednje vasi,'?* od vsega začetka glavni pri gradnji, je p1 za to sosed Tone Podobnik, ki tudi do'l« nikdar ni manjkal: »Kar dobro nam H rok. Moramo pomagati. Mlada dva i1 voljo in škoda bi bilo, da bi na začetku scagala. Jutri pride tudi Lukov Ciril  in v ponedeljek bomo streho pokrivali...«
Ko sem odhajal, mi je Jože Pegam, ki nekako moralno skrbi za samo delo, rekel, da je nja pri Leskovčevih resnično dokaz, C bra, prijateljska, sosedska pomoč še ^. živi. In ko sem potem srečal še LojzeU^ *t očeta Janeza, ki se je z lesom na trak^ to vračal iz Javorij, je zadovoljen pritrdi^ zares sem zadovoljen, da sta se mlad*
Tone Podobnik
Jože Pegam
tako odločno lotila gospodarjenja. Vse» pomagajo, pa najlepša hvala...«
0 h
L
DOPISNIKI SPOROČAJO
Nov asfalt
Ivan Petrič piše, da se v krajevni skupnosti Čirče, kjer je okrog 1350 prebivalcev, vedno kaj dogaja. Pred nedavnim je bil na primer asfaltiran klanec na odseku od krajevnega znamenja do tovarne Zvezda. Na tem odseku pa so postavili tudi dva drogova za javno razsvetljavo. Podobno, kot asfalt in javno razsvetljavo, pa so delavci pozdravili odločitev odbora za izgradnjo telefonije naročniki telefona v krajevni skupnosti. Ob zaključku velike telefonske akcije je namreč ostalo nekaj materiala, ki ga je odbor prodal, denar pa potem namenil za nakup telefonskih imenikov. Tako je bil telefonski imenik za naročnike v tej krajevni skupnosti v kranjski občini tokrat precej cenejši.
Harmonikar z zlato medaljo
V Kocjanovi ulici, znani tudi pod imenom Kalvarija, v Kranju živi 77-letni Lojze Goverkar, doma iz Žirov. Po poklicu je čevljar in
JI
še vedno, kljub letom, popravi čevlje, če mu jih kdo prinese. VJ I pa, kot piše Ivan Petrič, ga ni obiskal zaradi čevljev. Lojze je n^ , I znan tudi kot harmonikar in letos je na tekmovanju harmonik11, v Ljubečni pri Celju dobil zlato medaljo za svoj nastop. Loj? jj | medalja je toliko žlahtnejša, ker se je letos tekmovanja na d'11
- /erw j,
\
Dobra letina v Gorjah
Poljšice pri Zgornjih Gorjah pa se je oglasil Jože Am^j. a je bila v tem delu Gorenjske letošnja letina boljša °1)J
S
Piše, da je bila v tem delu Gorenjske letošnja letina boljša o^jF prečne. Pridelek krompirja je bil dober, ponekod celo izreden- 5 f * sebej dobro so obrodila jabolka in tudi nekatere sorte hrušk 0ll Tako bo marsikje precej sadjevca in žganja. Češplje so bile °% slive in orehi pa so se letos slabo »izkazali«. Kar pa zadeva kr^ živino, letos noben živinorejec ne bo prisiljen živine oddati v^ zaradi pomanjkanja krme. Odlična je bila tudi silažna koruza. \ ^ tudi koruza za obiranje. Tudi sena in otave je bilo v tem delu v J |j ske dovolj. Ko se je začela jesen, se je pokazalo kar precej se .j ^ ki so vse leto ostala nepokošena; seveda predvsem v hribovi*1 delih. >
jj4ubljana - Sonja Tramšek, urednica Naše žene, prve slovenske ženske revije, ne skriva zadovoljstva: I stično uspeva brez družbenih dotacij. To pa pomeni, da na časopisnem trgu nekaj pomeni, saj obstaja
iil s>*---.
^jvija Naša žena je revija za ' jL*nia žensk in družine. Ali /^nem tudi pomeni, da se v JJjtištvu lotevate tako imeno-*} ženskih tem? Morda nekoliko nesodobno sam naslov revije. Raz-jjali smo že o spremembi pa J&rle ostali pri starem. Ne-■?° res tudi zaradi tradicije, I Prva številka revije izšla v ■ leta 1940 in nato še vsa lvojna leta sicer pod nekoli-j^zličnimi imeni. Toda, na-*° da bi reviji spreminjali '.se sedanjemu časi raje prizmo z vsebino. Nastajajo A vPra^anJa>  ki  se tičejo *sk, ostajajo pa tudi tista ve-
,8. novembra 1988
/KULTURA
5. STRAN
Ne samo žensko branje
REVIJA PO MERI DRUŽINE
revija, ki jo vodi že deseto leto, zaradi zanimanja bralcev.
pa jih je morda treba re-
,ftti nekoliko drugače, sodob-ji K o vsem tem pišemo. To pa fi(ia pomeni, da nismo le v oz-1^ tako imenovanih ženskih 1 ^ih, smo tudi revija za druž-C°politična vprašanja. Le da o ^ .pišemo nekoliko drugače. Jjte na primer zadnji intervju J *'ado tekstilno delavko iz Masi r&, ki je z drugimi delavka-s.stavkala, ker s takim oseb-jldohodkom - okoli dvajsetih t Jf!0riov din ne more preživeti p?ka in sebe. To ni le pisanje o 3< ,'^lnem položaju delavk v tek-"i  industriji,   to politično ašanje zaposlenih žensk in 1aVcev sploh.
ti
'^kateri sicer kupujejo Našo A ker prinaša zelo veliko stičnih nasvetov za urejanje it    vrta, o otrocih itd.
I i° je res, to je druga polovica SJ*- Na ta način tudi nadalju-ij,° tradicijo, saj se je prav Na-o r^a vedno med prvimi lote-fi * Najrazličnejših novosti, sedala bralke z njihovo prak-i( f? uporabo in podobno. Tako f' te na primer kmalu po vojni pisala o praktični uporabi sinila v domu, tako zdaj redil Pišemo o bioprehrani, biovrt-
narjenju, pa o radiesteziji, skratka o vsem, kar ljudi zanima. Zanima pa jih veliko, zato skušamo biti vedno na tekočem, kot se reče.
Kdo pa bere Našo ženo?
Pred leti smo se kar prestrašili podatka iz raziskave, da so naši naročniki in bralci predvsem starejši. Vendar pa smo ta podatek razumeli tudi drugače: revijo namreč berejo v družini tudi mlade generacije, seveda tudi moški. To vemo po odmevih bralcev, po njihovih pismih, predlogih, o čem naj pišemo, kaj ljudi zanima, kaj jih boli. Prav zaradi tega se je revija obdržala tako dolgo, celih 48 let.
Kakšne pa so današnje ženske teme, ali jih je sploh mogoče ločiti od drugih?
Mislim, da se praktično ne morejo ločevati, če bi jih, bi bila to izrazita feministična revija, to pa nikakor ni naš namen. Res pišemo več o ženskih vprašanjih. Nekakšna rdeča nit, ki se vseskozi vleče skozi revijo, je najbrž populariziranje žensk, ki so uspele tako v poklicu kot tudi sicer v življenju in predvsem -kako so to uspele. Zdi se nam namreč pomembno pokazati drugim, kako, po kateri poti je naše delo uspešno, kako doseči zadovoljstvo v delu in življenju.
Najbrž pa to ni vedno lahko. Še posebej zato, ker se razmere v slovenski družbi, pa tudi v družini in med generacijami neprestano spreminjajo.
To vsekakor. Mlajše generacije so že drugatfie, kot so bile prejšnje. Sedanji mladi možje so drugačni, zrasli so v družinah, kjer ni več trdno zarezane meje med ženskimi in moškimi opravili v družini. To se pozna na vsakem koraku. Spomnimo se samo, kako smo se čudili prvim moškim, ki so vzeli porodni-
ški dopust namesto žene - zdaj je to nekaj običajnega, samoumevnega, kdor.pač lažje to družinsko nalogo opravlja.
Naše žena je revija, ki prav gotovo ne more mimo sedanjega slovenskega problema - upadanja rojstev, natalitete. Se vam zdi v današnjem času, ko ljudem zmanjkuje za najosnovnejše, priporočati več rojstev?
Nasveta, naj imajo ljudje v teh časih več otrok, prav gotovo ni na naših straneh. Držimo se pač tega, da bralcem ponujamo v razmislek, kaj so pravzaprav tiste plati življenja, o katerih pravimo, da nam določajo kvaliteto življenja. Je to krasen avto, pomivalni stroj in druge materialne stvari. Ali je to družinsko zadovoljstvo ob več otrocih, če si jih zakonca tudi želita? Vsak naj se odloča sam. Strinjam pa se seveda, da je pa treba družini omogočiti, da kar najlaže pride do osnovnih pogojev - to pa so stanovanje, zadovoljiv osebni dohodek. O tem pa neprestano pišemo in to zelo radikalno. Če bi se samo s pisanjem že spreminjale stvari, verjamem, da bi bilo že marsikaj drugače.
Če ste revija za zrelo generacijo, ali to pomeni, da greste mimo problemov mladih?
Seveda ne. Zanima nas generacija, ki vstopa v življenje, za vse bralce je pač zanimivo vedeti, kaj mladi mislijo, kaj delajo, kako nameravajo spreminjati svet. O tem je prav v zadnji številki revije spregovorila mlada škofjeloška generacija.
Če naj bo revija v središču življenja, potem gotovo ne more niti mimo najaktualnejših druž-
benopolitičnih dogodkov pri nas. Bo na primer Igor Bavčar kdaj na vaši naslovnici?
Verjetno ne, pa ne zaradi njegovih političnih pogledov, tem se revija ne izogiba. Nasprotno. O družbenih gibanjih v Sloveniji smo veliko pisali, med prvimi smo imeli intervju z Mojco Drčar - Murko in na ta način predstavili ne le uspešno novinarko, pač pa tudi predstavnico vsega novega, kar zdaj prihaja v našo politiko in družbo in kar po svoje predstavljajo tudi Bavčar in drugi.
Lani je revija dobila najvišje slovensko novinarsko priznanje, nagrado sklada Toneta Tomšiča. Kaj vam je to pomenilo?
To ni bilo priznanje za dolgoletni obstoj ženske revije, pač pa priznanje za način, kako se lotevamo sedanjih problemov ženske in družine sploh. Imamo občutek, da nas pri tem podpirajo tudi bralci.
Lea Mencinger
10. srečanje pesnikov neslovenskih narodnosti
fOZORNOST KVALITETI IN NE KVANTITETI
^nice, 7. novembra - Zveza kulturnih organizacij Jesenice je bila letos prijazna gostiteljica jubilejnega srečanja pesnikov in pisateljev, L_drugih narodov^narodnosti, ki živijo v Sloveniji, a ustvarjajo v svojem materinem jeziku._
^eza kulturnih organizacij
I tci6riVe Je minuii Petek in so-I v jeseniški občini pripravili le j no, 10. srečanje pesni-j J11 pisateljev drugih narodov -Rodnosti, ki živijo in delajo Jpveniji in pišejo v svojem *rinem jeziku: srbohrvašči-\ u^akedonščini, madžarščini T*lijanščini.
*seniška Zveza kulturnih or-J |*acij je bila prijazna gosti-
I lca_, ki je 35. udeležencem, tu-
ii Trsta in Koroške, pripravi-t^farni večer in jih popeljala j^ti kulturne dediščine. Na i4rlem večeru se je predsta-
T^aški pesnik Slavko Miha-Jfr šest avtorjev, ki jim je Slovenije izdala pesniški Wt Krajine čudes. Po pre-
davanju kritika Raaojice Tauto-viča iz Beograda in pesnika San-dorja Szunvogha iz Murske Sobote o novejših tokovih srbske in madžarske poezije, so srečanje sklenili s pogovorom o literaturi drugih narodov in narodnosti.
Pesniki in pisatelji so bili na okrogli mizi izjemno samokritični do svojega dela in ustvarjanja in nikakor niso zamerili kritičnim besedam letošnjega recenzenta Sretena Vujkovica, ki je med drugim dejal: »Izgubljate tekmovalnega duha, pesniško moč, v večini vaših pesmi je premalo bogastva. Morate negovati vse tisto, kar je najlepšega v vas, nenehno ustvarjati in se plemenititi, kajti le tako boste dosegli kvaliteto...«
Pesnica Jadranka Matic - Zupančič pa je dejala: »Živimo v drugi jezikovni sredini, kar je pesniku izjemno težko, saj mora nenehno na novo vzpostavljati odnos do svojega materinega jezika. Tudi zato se kaže nazadovanje, saj materinega jezika ne govorimo, temveč v svojem jeziku le ustvarjamo.«
Pesniki so bili enotnega mnenja, da se morajo dobri pesniki nenehno pojavljati v slovenskem kulturnem prostoru, treba jim je pomagati, jih spodbujati, a tudi sami se morajo potruditi, da bodo pesmi resnično dobre, najboljše, kar mladi ustvarjalci zmorejo dati.
D.Sedej
Seja sveta za kulturo pri OK SZDL
TUDI POLETI KULTURNO RAZGIBAN KRANJ
Vfcrl — Na zadnji seji sveta za kulturo pri OK SZDL Kranj je bila P*ava o prireditvah kranjskega poletja, o nekulturnem ravnanju kulturnim domom na Jezerskem in o vzdrževanju kulturnih i^I^n^__domov nasploh._
^tos poleti so zaspanost starega mesta vsaj delno poživile in ^strile prireditve na dvorišču gradu Kieselstein, na Maistrovem ' S**1 Titovem trgu, katerih prireditelji so bili Zveza kulturnih or-Ajf  ^ Kranj, hotel Jelen in agencija Odisej. Občinstvo, ki se je \        v teh razgibanih kulturno zabavnih večerih, je dokaz, da je ■ii^J na pravi poti, le da bi moral biti »sejem še bolj živ«. Seveda se V i^^i pomanjkljive koordinacije dogajalo, da sta bili dve priredi-, a na različnih mestih, zato je treba poiskati koordinator-3 k!.reditev. Izšla naj bi tudi programska knjižica, podobno kot v ll^arii in na Bledu. Obveščanje mora biti zanimivo, privlačno in turistično gospodarstvo pa ne bi smelo stremeti samo za letnim profitom«. Nove smernice o vsem tem naj bi se prečistile tiskovni konferenci, ki jo bo svet za kulturo sklical v začetku
i ^Ojvfk^J tak° živahno kulturno življenje na Jezerskem je zaradi l ^ia rnega i° malobrižnega odnosa do prenove dvorane popolno-t i«s Nirlo. S tem je poleg domače dejavnosti zamrlo tudi sodelovali wsi°venskimi kulturnimi skupinami na avstrijskem Koroškem. Cj \^ tržnem stanju so bile nekajkrat obveščene vse DPO, svet za Pr* SZDL in Kulturna skupnost Slovenije. Nemudoma 3novi delovna skupina, ki bo skrbela za prenovo. % toov kovne službe SIS naj pripravijo tudi besedilo družbenega 6 ^v°ra 0 vzdrževanju projektov za družbeno dejavnost, kamor so-" \ Sl kulturni domovi, saj bi tako za vse panoge veljali enaki po-
Loški oder
PREMIERA BO DECEMBRA
Škofja Loka - Že res, da bo prva letošnja nova predstava šele
v prvi polovici decembra; to pa še ne pomeni, da se na Loškem odru nič ne dogaja. V kratkem bodo začeli ponavljati uspešno predstavo Hrup za odrom iz minule sezone. Konec preteklega tedna so na Loškem odru gostovali zagrebški igralci, sredi meseca pa bodo nastopili kranjski igralci Prešernovega gledališča s komedijo Strup za odrom.
Prav zdaj domača igralska skupina pod vodstvom režiserja Igorja Žužka pripravlja predstavo Vaclava Havela Obvestilo. Drama na orvvelovski način prikazuje odnose med sodelavci v državnem uradu, kjer za poenostavitev uradnega poslovanja uvedejo umeten jezik. Skupino, ki pripravlja predstavo, sestavljajo v glavnem mladi igralci, ne manjka pa tudi nekaterih iz srednje generacije. V ekipi, ki pripravlja predstavo, je treba omeniti še scenografa Mateja Lampica, luč bo v rokah Robija Novljana. Predvsem scene se je mlada ekipa lotila še posebej zavzeto, saj bo pri postavitvi uporabila vso dosegljivo sodobno tehniko od laserske svetlobe dalje, da bi tako kar najbolj prepričljivo pomagala igralcem prikazati orwe-lovsko vzdušje.
Loški oder je letos trdno odločen, da Obvestilo ne bo edina premiera te sezone. Spomladi, najverjetneje aprila, naj bi domača igralska skupina z režiserjem Lojzetom Domanjkom postavila na oder Pvgmalion Bernarda Shavva. V programu pa je tudi predstava Padec velikega Primoža avtorja Zdenka Furlana, ki bo predstavo tudi režiral.
Tako kot vsa gledališča bo tudi škofjeloško pripravilo nekaj predstav za otroke in to ne le prednovoletno že skoraj obvezno predstavo, pač pa so se ozrli tudi po nekaterih lutkovnih gledališčih. Kaže, da se bo skupaj z gostovanji ostalih slovenskih gledališč za odrasle, med njimi jeseniškega z Valčkom toreadorjev, Mestnim gledališčem ljubljanskim, Šentjakobskim in še kakšnim na Loškem odru letos neprestano kaj dogajalo.
L.M.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del iz stekla, porcelana in emajla akad. kiparke Alenke Viceljo. V Mestni hiši je na ogled numizmatična razstava, ki jo je pripravilo Numizmatično društvo Gorenjske. V Mali galeriji Mestne hiše pa so na ogled fotografije gorenjskih fotoklubov.
V Pionirski knjižniciJe ob sredah popoldne ob 16. uri ura pravljic.
Lutkovni četrtek v Domu JLA tokrat izjemoma odpade. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je še nekaj dni odprta Mladinska foto razstava 1988.
V galeriji Kosove graščine je odprta razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec - Božič.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava del akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes popoldne ob 17. uri Tatjana Bertoncelj vodila uro pravljic.
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih Marjan Veber govoril o Avstraliji.
V galeriji Loškega gradu razstavlja akad. kipar Ignac Ribič.
V Groharjevi galeriji je na ogled razstava Slovenska grafika.
Komorni zbor Loka
KJE STE NOVI PEVCI?
Škofja Loka - Pred začetkom vsake nove sezone je v navadi, da pevski zbori pa tudi druge skupine, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo, »obnavljajo« svoje članstvo. Tudi pri Komornem pevskem zboru so vabili nove pevce - sprejeli pa so le eno novo članico. O tem smo se pogovarjali z vodjo zbora Janezom Jocifom.
Sprejeli ste le eno pevko - ali to pomeni, da je selekcija za vstop v vaš pevski zbor tako stroga?
»Tudi sami ne vemo, kako bi si razložili vse skupaj. Na običajno vsakoletno povabilo za nove člane našega zbora, se je letos prijavila le ena sama pevka. Seveda smo jo sprejeli. Morda pa v Skofji Loki mladi menijo, da smo tako dobri, da ne sprejmemo prav vsakega, pa zato oklevajo in se nam ne pridružijo. Seveda bi radi verjeli, da smo tako zelo dobri, čeprav tega sploh ne razglašamo.«
Novo sezono ste že začeli in sicer s koncertom v loškem Kev-
drcu.
»Mislim, da je bil začetek kar dober, tudi obiska ni bilo malo. V gosteh pa smo imeli kranjski Obrtniški pevski zbor. Zdaj se že pripravljamo na novoletni koncert. Nekako v navado nam je že prišlo, da na naše nastope vabimo tudi goste. Tokrat bo to Študentski mešani pevski zbor iz Kamnika. Koncert pa bo v galeriji Loškega gradu.«
In kakšen bo program?
»Kot se za tako priložnost prileze: vedrejši, lahkotnejši zakaj ne bi temu nič kaj vedremu letu priredili vsaj vedrejše slovo, ki naj bo obenem dobrodošlica novemu, upam vsaj, tudi vedrejšemu letu.«
Poleti ste verjetno počivali, imate zdaj poleg novoletnega v pripravi tudi program za letni koncert?
»Počitka za zbor ravno ni bilo preveč, saj vsako sezono zaključimo z vrsto gostovanj doma in tudi v tujini. Tja do julija smo na poti, potem pa so zares počitnice. No, za nekatere so tudi pevska gostovanja počitnice, zakaj pa ne? Zdaj pa res že pripravljamo tudi program za letni koncert, s katerim se lotevamo renesančne glasbe, v drugem delu pa smo izbrali modernejšo glasbo - slovensko in drugo.«
So novi pevci še zaželeni?
»Seveda, vsak je dobrodošel. Najde pa nas na vajah v Puštal-skem gradu ob torkih in četrtkih zvečer.«
_L.M.
ZRCALO TRPKEGA ŽIVLJENJA
Že šesta knjiga pisateljice Polone Škrinjar z naslovom Plaz - pred
kratkim je izšla pri založbi Kmečki glas - se pravzaprav ne odmika od sveta tako značilnega za vse njene dosedanje knjige.
V času, ko se pravzaprav le malokateri pisatelj s peresom loteva našega trpkega vsakdana, pa se Škrinjarjevi njena ustvarjalnost nikakor ne zaustavlja pri temah, s katerimi je tudi vstopila v knjižni svet, pač pa jih iz knjige v knjigo nadaljuje, celo nadgrajuje. Nasprotja med moškim in ženskim svetom so morda le navidezni temelj za gradnjo, ki se je vsakič loteva, pri tem zgodba pravzaprav niti ni pomembna, saj so to zgodbe, usode slehernika. Vendar pa je največja vrednost njenega pisanja poleg tankočutnega poznavanja človekovih tegob, iskanj, želja in nehanj, prav v slikanju sedanjih družbenih odnosov, ki jih živijo osebe njenih knjig. Zato so knjige Polone Škrinjar svojevrsten odsev časa in življenja; vendar življenja, ki ga sicer poznamo, a o njem skoraj ne govorimo, nekako nočemo ga priznati. Pa je vendar tu, med nami, Škrinjarje-va nam ga v knjigah razkriva, ne razčlenjuje ga, ne opravičuje, takšno kot je, je tu, lega na dušo in nemo kriči.
Za vse pisanje Polone Škrinjar je značilna prefinjena raba slogovnih sredstev, jezik njenih knjig je skop, iskren, razumljiv. Prav to daje njenim knjigam še posebno privlačnost.
Na predstavitvi njene nove knjige pred kratkim v knjigarni DZS v Radovljici, je pisateljica povedala, da se za predah, kar naj bi morda pomenilo eno knjigo ali dve, umika od zanjo značilnih tem - lotila se je namreč pisanja povesti. Še prej pa bo seveda izšla nova knjiga pri Prešernovi družbi - Čas za roparice, po vsej verjetnosti v slogu, ki je bil značilen za Škrinjarjevo v vsem njenem dosedanjem pisanju. , y^
REVOLUCIJA IN GLASBA
Ljubljana - Od 12. do 27. novembra se bo po devetih krajih Slovenije zvrstilo več glasbenih prireditev letošnjega petnajstega festivala Revolucija in glasba.
Glasbene prireditve na temo revolucije, angažiranosti in upora se bodo predstavile v Črnomlju, Ljutomeru, na Jesenicah, v Idriji, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici, Lendavi in v Ljubljani. V več slovenskih krajih se bo predstavil Mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča z naslovom Ponižani in razžaljeni - Pesmi zatiranih narodov. Zbor je pripravil pesmi dvaindvajsetih »zatiranih« narodov Evrope in ostalega sveta. V programu so pesmi predvsem narodnostnih manjšin Evrope, pa tudi narodov, ki se bore za svojo svobodo (Palestinci, Eritrejci, Kurdi), pesmi Indijancev, Romov in drugih. Pevci iz Roža so program pripravljali tri leta, doslej pa so ga predstavili na dvanajstih koncertih. Novembra bodo imeli koncerte v Črnomlju, Ljutomeru in na Jesenicah.
Na festivalu Revolucija in glasba bosta tokrat sodelovala dva Partizanska pevska zbora: Partizanski pevski zbor s solisti ljubljanske opere bo z revolucionarno in narodno pesmijo nastopil v Ljutomeru, Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič pa bo nastopil v Novi Gorici. S komornim programom pa bo v Idriji, Kranju in Novem mestu nastopil Trio Lorenz.
Festival bo konec novembra zaokrožil nastop Baletnega ansambla državnega in opernega gledališča beloruske republike iz Minska. Gostje bodo 26. novembra ob 18. uri nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani s slovitim baletom Spartak Arama Hačatur-jana.
/ ureja LEA MENCINGER
OTS@SScJJ©IEJICaAS6. stran
/ PODLISTEK, ZA DOM IN DRUŽINO. 12 ŠOLSKIH KLOPI
Torek, 8. novembra
Domači zdravmK
SONCICNO OLJE ZA BOLNIKE
Sončnično olje je posebno priporočljivo za tiste bolnike, ki ne smejo uživati živalskih maščob, prav tako pri žolčnih in jetrnih boleznih, pri čiru na želodcu in drugih.
Poleg olivnega olja je tudi sončnično olje zaradi svoje sestave zelo primerna osnovna sestavina masažnih olj. Prastaro antično modrost, da lahko pravilno oljenje in masaža celega telesa bistveno prispevata k odstranjevanju vzrokov najrazličnejših bolezni in k ohranjevanju zmogljivosti organizma do visoke starosti, je potrdilo sodobno naravno zdravilstvo. Če naravno čista olja z dodatki rastlinskih eteričnih olj bogatijo olja, ki opravljajo v koži posebno funkcijo, tedaj je to olje, primerno za oljenje in masažo, prvovrstno naravno zdravilo.
POSKUSIMO ŠE ME
JABOLČNA OMAKA Z ZAJBL.JEM
2 do 3 jabolka, 1/2 žličke sladkorja, mlet beli poper, 1 žlička sesekljanega žajblja
Jabolka olupimo, jih narežemo in odstranimo peščice. Stre-semo jih v posodo z malo vode, pokrijemo in dušimo, dokler se ne zmehčajo. Dušena jabolka lahko po želji zmeljemo v mešal-niku. Omako sladkamo in popo-pramo, primešamo nasekljan žajbelj in pustimo stati 10 minut, preden ponudimo. Jabolčna omaka z žajbljem gre odlično k pire krompirju z mesom ali pa tudi brez njega.
O NAPAKAH SO REKLI
Napake so za vsakogar značilne: opazuj njegove napake in spoznal boš, kakšen je človek.
Konfucij
Kakšna sreča prihaja, če človeštvo pridobi iz napak v preteklosti?
M.W. Lormow
PET MINUT"
ZA BOLJŠI VIDEZ
PASTA ZA NEGO ROK
Potrebujemo 150 g kuhanega krompirja, 5o g mleka v prahu in 125 g vode. Priprava: 150 g kuhanega krompirja dajte v posodo, dodajte 5o g mleka v prahu in nazadnje vse zmešajte z vodo. Dobili boste dobro pasto za nego rok.
Uporaba: če imate utrujene roke, razpokane zaradi detergenta ali pranja posode, uporabite to zmes. Ko končate z delom, si roke umijte v topli vodi, nato si jih premažite s pripravljeno zmesjo in si jih pomanite, kot bi si jih milili, tako da bo zmes delovala z vseh strani. Zmes imejte na rokah največ pol ure. V kratkem času bodo dobile roke lep žameten videz. Potem si jih spet umijte s toplo vodo, a le z blagim milom.
TA MESEC NA VRTU
NOVEMBRA SADIMO DREVJE
Celje, oktobra — Zlatarska delavnica, ki jo tradicionalno pripravljajo celjski zlatarji, je letos dobila tudi svoj podmladek. V začetku oktobra so v šolskem centru Zlatarne Celje pod geslom »Od tradicije v inovativnost« priredili prvo zlatarsko delavnico. 15 mladih zlatarjev je v teh dneh oblikovalo nakit po svojih drznih zamislih in ustvarilo izdelke, ki se jim jih tudi v zahtevnem belem svetu ne bi bilo treba sramovati. Supermo-derni, ekstravagantni, pa kljub temu uporabni izdelki so prihajali izpod njihovih rok, pri čemer jim tudi ni moč očitati, da so jih siromašili s ponavljanjem. Na sliki je Andreja Založnik, ki je iz krogov oblikovala zanimiv nakit, ki je lahko vse od ogrlice, uhanov, zapestnice, verige do prstana. Takšne in podobne do-misleke so nato razstavili v celjskem Lapidariju. — Foto: F. Perdan
Običajna jama za sadno drevje je meter široka in 60 do 80 cm globoka. Glavna naloga kopanja jame je rahljanje tal, tako da skopano jamo pravzaprav lahko takoj spet zasujemo. Pri tem je treba paziti, da ne pride zgornja plast žive prsti na dno jame, pač pa mora ostati na vrhu. Na vsak kvadratni meter površine lahko pri tem damo po 100 gramov polnovrednega gnojila. Še bolje pa je, če pripravljeno prst izboljšamo z dodajanjem humusa s kompostnega kupa in predelanega hlevskega gnoja. Ko se zemlja po približno desetih dneh dovolj posede, lahko že sadimo. Zemljo je treba zdaj iz jame toliko odme-tati, da je dovolj prostora za korenine; nikakor ne smemo korenin v jamo stlačiti ali saditi tako, da so korenine zvite in preganjene. Še prej pa je treba poškodovane korenine z ostrim nožem skrajšati do zdravega lesa, in to tako, da je rez na korenini obrnjen navzdol. Praviloma pustimo rastlini čim več korenin, posebno tankih, ker so prav te odločilne pri uraščanju rastline na novem rastišču. Prav zato je tudi treba pri sajenju paziti, da SO te korenine res skrbno in pravilno razporejene. Če so tla težka in mokra, moramo za zasipavanje korenin pripraviti mešanico šote, peska in finega komposta, s katero korenine zasujemo, da ne ostanejo okrog njih prazni prostori. Zasuto drevesce izdatno zalijemo s cevjo zalivače (brez raz-pršilnika), da se prst dobro pritisne h koreninam. Samo lahka, peščena tla smemo po končanem sajenju pohoditi, da se prst h koreninam bolje pritisne. Sadno in drugo drevje naj zmeraj sadita dve osebi: prva drži drevo v pravilni višini (približno 5 do 10 cm nad
površino lokalnih tal, ker se prst z drevescem vred pozneje še posede), druga pa meče zemljo na korenine in jih pokriva in obdaja s prstjo. Pravilno višino si lahko označimo tako, da damo na vsako stran jame po eno opeko in potem čez jamo z opeke na opeko letev. Odebelitev na mestu, kjer je bila rastlina cepljena, ne sme priti pri grmičastem sadnem drevju nikoli v zemljo. S tem bi namreč zgornji, žlahtni del grmička, ki je zrasel iz cepiča, pognal svoje korenine in se osamosvojil, onemogočili. Tako bi pr vzaprav zgubili tisto, kar smo želeli doseči s cepljenjem na šibko rastočo podlago, ki naj žlahtni del spodbuja k hitrejši rodnosti in omejuje pretirano rast krošnje.
Ob koncu naredimo okrog rastline krog z dvignjenim robom, ki zadržuje vodo, da se pri zalivanju ali dežju ne zgublja naokrog, pač pa se steka k posajeni rastlini.
Za pritrjevanje srednjedebelne-ga in višjega drevja je treba, še preden začnemo saditi, v jamo (v dno) zabiti kol. Vrh kola naj se konča za dlan pod začetkom krošnje. Za privezovanje drevja, katerega krošnja se začne že blizu tal ali pri iglavcih, zabijemo ob koncu sajenja po en kol ali več kolov poševno v celino ob jami, na stičišču kolov pa privežemo drevesce in zvežemo kole. Privezujemo s kokosovo vrvico, s trakovi iz naravnih ali umetnih vlaken, z gumijastimi trakovi in drugim tako, da vez teče okrog debelca in kola v obliki osmice. Čez 14 dni je treba pogledati, ali se ni drevesce »obesilo« zaradi nadaljnjega posedanja zemlje v jami. Če se je to zgodilo, ga je treba znova privezati.
NAJSTNIŠKI HOROSKOP
Kaj vas čisto zanesljivo čaka v tem mesecu
ŠKORPIJON
Dobro blago se samo hvali, pravi pregovor. Iz sramežljivega ozadja zato korajžno stopi naprej, sicer te osebica, o kateri sanjaš še podnevi, ne bo opazila. Želja se ti bo uresničila naslednji teden. STRELEC
Nič za to, če te v soboto ne bodo pustili na ples. Simpatije v modrem tako in tako ne bo tam. Počakaj na novo priložnost, če res ne moreš brez nje. Ponudila se ti bo v enem od odmorov. KOZOROG
Na silo ne dosežeš ničesar. Če te noče, te noče in pika. Poskusi raje drugje. Nekdo ti pošilja vroče poglede. Pazi, da po neumnosti ne ugasneš iskre. VODNAR
Skromno darilce ti bo odprlo oči in zdelo se ti bo, da si najsrečnejši človek na svetu. Čimdlje uživaj, saj so taki trenutki tudi kasneje v življenju zelo redki. RIBI
Tokrat ti zvezde niso pretirano naklonjene. Slabo se ti bo pisalo v re-dovalnici pa tudi na žuru, ki ga nestrpno pričakuješ, ne bo vse tako kot želiš. V drugi polovici novembra se ti bo sonce spet smejalo. OVEN
Tvoja vnema za učenje pri sošolcu je le izgovor. V resnici želiš prek njega priti do nove simpatije. Sošolec bo prizadet, ko bo to odkril, cilj tvoje gorečnosti pa se tudi ne bo dal premotiti. Smola. BIK
Nekdo, ki ga imaš samo za prijatelja, se ti bo razkril tudi v drugi luči. Nikar brezglavo ne beži, sicer ti bo žal. Čudovito je, ko prijateljstvo preraste v nekaj več. DVOJČKA
Mraz ti bo načel zdravje, a vročica ne bo samo bolezenske narave. Rjave oči so prave, a doma vendarle ne razglašaj tega preveč naglas. Ne bodo razumeli. RAK
Ali dobiš novo bundo ali ne, zaradi tega nekomu ne boš nič bolj ali manj všeč, saj na tebi gleda nekaj drugega. Ob vsej živčnosti malo pomisli tudi na učenje. LEV
Ko trezno premisliš, moraš priznati, da je neuspelo ljubezen najbolje čimprej pozabiti. To zate ne bo preveč težko, saj se ti že široko nasmiha nova. Ta bo držala. DEVICA
Pretirana samozavest, da se nihče ne more upreti tvojim čarom, se bo končno omajala. Veš, kdaj pa kdaj je poraz tudi koristen. V naslednje osvajanje se podaj bolj premišljeno. TEHTNICA
Sanjarjenje je v tvojih letih normalno, le pretiravati ne smeš. Če želiš poznanstvo z osebo, ki ti je všeč, stori prvi korak. Veš, da je bolj sramežljiva in ne upa začeti.
MORDA NISTE VEDELI
tor
Kako nastane zvok?
Zvok nastane s tresljaji zr°\ vendar slišimo le tisti zvok-j katerem delci zraka zan«1 vsaj šestnajstkrat na sekti"" Slišimo pa tudi še zvok, pri k* rem dosežejo tresljaji dvajs^ soč nihajev na sekundo. Ti™ števili - 16 in 20.000 - sta mej1 ^ šega sluha. Če je število niW manjše  kot  16 ali večje ' 20.000 na sekundo, zvok sicer' di nastane, vendar ga naš s? ne zazna in ga mi torej ne & mo.
In kaj se dogaja v našem ^ su, da slišimo?
Zvočni valovi povzročijo ^ ljaje bobniča, tanke kožice, k1 či zunanje uho od notranji Ta zaniha že pri najmanj? tresljaju zraka in s svojim I njem povzroči premikanje s'1 nih koščic: kladivca, nakoV^ in stremenca. Tako se valo^ zraku prenesejo v notranje kjer je kost, tako imenov' polž, ki je napolnjena s pose'', tekočino. Ta tekočina prefl* zvok do občutljivih celic, ki številnimi končiči povezan*, možgani. Živci te sprejete ljaje prenašajo možganom i"' le tam se zvočni val spreme^ občutek sluha. Na ta način ^ žgani razločijo, kaj poslušaj
Moja vas
Moja vas pri Bledu stoji, stoji in ponosno se drži. Misli naše so vesele, zdrave, včasih ponorele. Po hišah se lovimo, kadar nevihta pride mimo. Na dvorišču smo vsak dan, le da dež nam ni kapitan. Moja vas so Gorje -njihova slava še ni prodrla v vesolje.
Mina Kunstelj, 6. r. OŠ bratov Žvan Gorje
KDO GRE Z NAMI
Ni čudno, da joče, ko pa okrog njega leži vse polno odpadkov. Jokajoči Groharja v Skofji Loki.
Na minulem Glasovem izletu v neznano (po Dolenjski) )e bilo tako poučno, prijetno, veselo, da smo v uredništvu skleni' li na pomladansko turo povabiti tudi nekatere od vas, mladi!1 dopisnikov. Da se ne bi pretirano ubadali z mislijo, kako naj' bolj pravično deliti sedeže v avtobusu med številna vaša iSS na, smo se odločili za žrebanje. Vsak mesec bomo izžrebal' enega, ki je s svojim spisom, pesmijo, šalo, risbo sodeloval | naši rubriki. Za mesec september smo izvlekli tole ime:
ALENKA KRT, OŠ DAVORINA JENKA CERKLJE (spi* Imam sestrico)
Alenka torej že sedi v avtobusu, ob izteku novembra pa se j1 bo pridružil naslednji sopotnik. Kdo bo? Pišite in rišite Sfl več in čim bolje, da boste prišli na časopisno stran, v poštev z* žrebanje! \
France Trefalt
KAKO SO UKINJALI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 3
Ker je bilo očito, da v Kranju ni upati na kakršnokoli podporo pri odgovornih činiteljih, je bilo treba takoj pričeti s protiakcijo izven Kranja. To nalogo je prevzelo nase Zlruženje dramskih umetnikov v PG. Njegov predsednik France Trefalt je obvestil o zadevi najuglednejše osebnosti javnega, kulturnega in političnega življenja v Sloveniji in Jugoslaviji in sicer: Združenje dramskih umetnikov za Slovenijo v Ljubljani, Društvo slovenskih književnikov Ljubljana, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Ljubljana, dr. Jožeta Vilfana, tajnika predsednika republike in našega kranjskega rojaka, pisarno predsednika republike Josipa Broza-Tita, Savez dramskih umjetnika Jugoslavije, Beograd, dr. Frana Koblarja, rektorja Akademije za igralsko umetnost, Ljubljana, Sonjo Hlebš-Jovanpvič, članico Jugoslov. dramskega pozorišta v Beogradu in našo kranjsko rojakinjo in bivšo članico našega gledališča, Zdravilišče na Golniku in Kočevske rudarje, kjer smo gostovali in kjer so želeli, da bi v prihodnje leto razpisali
uredništvo tel. 21860
abonma za naša gostovanja, uredništvi »Ljudske pravice« in Slov. Poročevalca.
Vodstvo gledališča je o zadevi obvestilo republiški Svet za kulturo in prosveto v Ljubljani, sindikalna podružnica pa republiški odbor sindikata kulturno — umetniških ustanov v Ljubljani.
V Ljudski Pravici je tov. Ciril Zlobec napisal odličen članek v zvezi z gornjim vprašanjem. V Slov. Poročevalcu pa je bil priobčen članek Bogdana Pogačnika. V »Glasu Gorenjske« pa je Miloš Mikeln napisal obširen članek, vsestransko podkrepljen z neovrgljivimi dejstvi, ki govore, da je gledališče v Kranju opravičilo svoj obstoj. Ves kolektiv gledališča je bil globoko hvaležen, kajti bil je poleg vsega tudi jasen in pogumen. Bivši dramaturg PG Herbert Griin, sedanji dramaturg celjskega gledališča je napisal učinkovit članek v -»Naših razgledih«, v katerem je aludiral na trditev, da gledališče preveč stane. Po izjavi tov. Grii-na gledališče ne stane več kot dva uvožena osebna avtomobila. V istem listu je anonimni pisec izjavil glede posveta z volivci, da se bodo zelo verjetno izjavili za razpust, če se jim bo stavilo vprašanje prihranka denarja, kakor bi se prav gotovo ogromna večina izjavila proti, če bi vprašali volivce, če je k že tako veliki stavbi okrajnega odbora treba prizidati še krilni trakt za pol milijarde. V »Ljudski pravici« je izšel še članek Jožeta Janko-viča iz Kranja, proti razpustu gledališča. V »Glasu Gorenjske« sta bila še priobčena članka direktorja ljubljanske Drame Slavka Jana in Janka Kreka iz Škofje Loke, oba sta odločno proti razpustu gledališča. V »Naših razgledih« je v svojem članku o SNG v Ljubljani dr. Vladimir Kralj, profesor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, omenil tudi afero z našim gledališčem.
Izvedelo se je, da je na uredništva raznih listov dospelo še precejšnje število dopisov, ki so bili vsi napisani v prilog gledališča, pa niso bili objavljeni. Menda zato, ker se ni nihče oglasil v zagovor ukinitve gledališča. Humoristični list »Pavliha« je v dveh številkah, ožigosal namero ukinitve. Beograjska »Politika« je tudi priobčila kratek informativni članek. Priznati je treba, da nam je časopisje v našem boju nudilo izdatno pomoč. Tudi Združenje dramskih umetnikov v Ljubljani se je po svojem predsedniku Lojzetu Drenovcu takoj energično zavzelo za nas. Le republiški sindikalni odbor je ostal tih in pasiven.
Naši obiskovalci so bili v teh dneh zelo razburjeni. Pokazalo se je, da ima gledališče veliko prijateljev, za katere do danes nismo vedeli. Ravno tako pa so se v pravi luči pokazali tudi sovražniki gledališča, ki jih je največ tam, kjer bi moralo biti največ naših prijateljev in zagovornikov.
Ne smem pozabiti, da je o naši zadevi poročal tudi ljubljanski radio.
Dne 13. 8. nas je obiskal beograjski novinar Miča Dimitrijevič, ki je bil nekaj časa pacient na Golniku. Obljubil nam je pomoč s članki v beograjskih listih in z intervencijo pri tov. Rodoljubu Čolakoviču, podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta.
V dneh 26. do 29. avgusta je bi'a po nalogu Okrajnega ljudskega odbora v Kranju v gledališču izredna revizija, ki jo je izvršil tov. Milan Dri-novec, šef proračuna pri OLO. Ob tej priložnosti so bili sestavljeni tudi perspektivni proračuni za prihodnja leta. Ne vemo zakaj. Mogoče se zbira podatke o tem, kako gledališče vsako leto potrebuje več denarja in da ga je zaradi tega treba ukiniti. To se nam zaenkrat zdi mnogo verjetnejše kot
pa druga možnost, da bi nam hoteli dati več sr stev kot dosedaj. y V gledališču vlada velika živčna napetost- ^ zumljivo. Sedaj ko bi morali pričeti z delom, de, tiramo o razpustu. Kljub temu da je bilo SldH no, da nihče na svojo pest ne podvzema n°£eA korakov, sta tov. Štiglic in Cegnar odšla v K0^ zaradi angažiranja kompletnega kranjskega s;.mbla v tamkajšnjem gledališču. Te akcije P*j odobravajo vsi člani ansambla. Obstoja mIj^ nekaterih, da je bil ta korak kvaren za našo ^ bo. Seveda ni mogoče odrekati tej akciji dobre ^ lje in želje, da se ansambel kot celota ohraniv^ in isti hiši, zlasti še, ker bi šel z ansamblom per tudi režiser Mahnič. Nasprotnikom gleda1 je ta korak prav gotovo zelo všeč.
V takem ozračju je ansambel začel delo z9^ zono 1957/58 dne 2. 9. 1957. Dosedanji članii „ sambla so ostali na svojih mestih. Zapustila P* ji službo režiser prof. Mahnič in dramaturg ^ Jan. Uprava gledališča je podpisala pogodbo K $ risom Kočevarjem, članom ptujskega gleda' jj) Tonetom Albrehtom, članom koperskega gle5L^ ča in Marijanom Staretom, članom jesenis1^ gledališča. Od teh pa je nastopil službo samo re, dočim prva dva nista niti obvestila uprave ef dališča, da ne bosta prišla. Kot novi stalni re*' j je bil angažiran tov. Fišer, dočim je mesto dr turga ostalo nezasedeno.
*df*
Na prvem sestanku je ansambel P° jlj j-upravnik tov. Gostiša, ki je izrazil željo, da ^ sambel kljub vsemu z vso silo šel na delo in  ^" zal odgovornim činiteljem svojo pripravljen0 voljo do dela.
(senad*^
W, 8. novembra 1988
SMUČAMO 1988/89
7. stran mmmm&iaLAS
Smučarsko prilogo, ki smo jo poimenovali preprosto SMUČAMO 1988/89, smo pripravili predvsem na pobudo vas, bralcev Gorenjskega glasa, med katerimi je kar precej navdušenih smučarjev ali pa vsaj ljubiteljev tega športa. Skoraj ni družine, kjer ne bi smučali, posebej pa bodo naših informacij in nasvetov veseli mladi, malce starejši smučarji rekreativ-ci, pa tudi starši, ki bodo letos prvič postavili na smuči mlade nadobudneže. Poleg predstavitve naših smučišč smo namreč pripravili tudi nekaj nasvetov tako za smučarje tekače kot alpske smučarje. Zanje smo naprosili naša nekdanja tekmovalca in izkušena smučarja Mileno Kordeževo in Borisa Strela, ki sta se prijazno odzvala vabilu na pogovor. V vašem in našem imenu se obema zahvaljujemo.
Marsikomu bodo prišle prav tudi Al-petourove informacije o prevozih na
smučišča in seveda prispevek o zavarovanjih na smučišču. Na vseh naših smučiščih se namreč vedno bolj trudijo, da bi bilo smučanje varno in da bi bilo med smučarji čimmanj slabe volje zaradi (ne)urejenosti smučišč. Pri vsem tem jim s precejšnjimi sredstvi pomaga tudi zavarovalnica.
Brez dvoma pa si boste vsi z zanimanjem ogledali tudi cenike smučarskih vozovnic. Čeprav so cene na večini smučiščih že sedaj kar visoke, žičničarji napovedujejo, da se bodo nekje ob koncu leta gotovo še povišale. Zato morda ne bi bil napačen obisk smučarskih sejmov, ki se začenjajo z jutrišnjo otvoritvijo sejma SKI EXPO v Ljubljani in se bodo nadaljevali s kranjskim in tržiškim sejmom ter sejmi v večini naših krajev. Na večjih sejmih si bo moč kupiti smučarske vozovnice precej ceneje, poiščete pa lahko tudi informacije, ki vas še zanimajo.
Boris Strel
Slovenci bomo ostali smučarski narod
Skoraj ga ni Slovenca, še manj pa Gorenjca, ki mu smučanje ne bi ■Ho mar. Večina nas rada smuča, eni bolje, drugI malo slabše. Tisti, *' ne smučajo, pa z zanimanjem spremljajo ta šport po televiziji, na-v'lajo za naše tekmovalce. Zato je smučanje tisto, ki mu radi pravico, da je postal naš nacionalni šport. Seveda draginja v tem času Marsikoga že odvrača od te svojevrstne rekreacije, saj so tako izdelovalci smučarske opreme, kot tudi žičničarji prisiljeni slediti vr-*°glavnim cenam, ki pa jim žal vedno teže sledimo tudi tisti, ki radi Ručamo. Vendar Boris Strel, naš nekdanji reprezentant v alpskem hučanju, pravi, da bomo Slovenci kjub vsemu ostali smučarski na-r°d, le da bo množičnost za nekaj časa malo usahnila. Upajmo, da r*s le ?a neka! časa...
, Pretekla leta, ko ste smučarji f r*prezentantje doživljali velike jJtpehe na tekmah po vsem svetu, i* bila želja mnogih staršev, da bi Mihovi otroci postali smučarji, pa tUdI otrokom ste bili Križaj, Kuralt, Strel In drugi nekakšni vzorniki. Seveda pa je pot do tekmovanj veliko daljša in tudi napornejša, yo* bi marsido mislil. Kdaj in kako "aj se začne?
"Začetek smučanja je res naj-ysčkrat odvisen od želja in ambicij staršev, ter seveda od otroka. Na ,0. kdaj naj začne otrok smučati, vPliva več dejavnikov, žal pa v zadajam času marsikje tudi denar. Draga je že oprema in marsikdo od staršev je svojemu otroku ne more ||eč kupiti. Če pa se že odloči, daju *uPi pa mnogokrat izbere napačno, *6r je pač cenejša. Ne le pri otro-P'n, tudi pri sebi marsikdo varčuje ^ si izbere napačno opremo. Na sP'ošno pa velja, da leta za začetek smučanja pri otrocih niso pomembna. Nekdo lahko smuča že M dveh letih, drugega ne moremo ^epričati pri petih."
Oprema za smučanje je seveda **'o pomembna, saj poleg varno-zagotavlja tudi dobro počutje n* smučiščih. Kako naj jo izbirajo?
"Lahko rečem, da je za nakup kvalitetne smučarske opreme pri nas dobro poskrbljeno. Proizvajalci, pa najsi bodo to proizvajalci smuči, vezi, čevljev in sploh vse opreme, že v prospektih seznanjajo kupce s tem, kakšna oprema je za koga primerna. V množici proizvodov se je seveda včasih težko znajti, zato so tudi v naših trgovinah s smučarsko opremo trgovci dobro seznanjeni (vsaj večina) s tem, kaj naj ponudijo določenemu kupcu. Proizvajalci smučarske opreme namreč prirejajo tečaje, na katerih trgovce s smučarsko opremo seznanjajo z novostmi v proizvodnji, ter seveda s tem, kakšen artikel je primeren za določenega kupca. Moram pa tudi reči, da je smučarska izobraženost pri nas res že na zavidljivi ravni in mnogi se že sami pri nakupovanju dobro znajdejo. Treba pa je seveda upoštevati nekaj dejavnikov, ki odločajo, kakšno opremo bomo kupili. To je predvsem smučarsko znanje, velikost in teža (na primer pri vezeh) in seveda tudi, koliko denarja bomo namenili nakupu opreme."
Sploh je denar, oziroma pomanjkanje denarja danes tisto, ki marsikoga odvrne od smučarije. Morda prav zato postajajo vedno
popularnejši tako Imenovani smučarski »ejmi, kjer je mogoče kupiti že rabljeno opremo, novo opremo s popusti in cenejše smučarske vozovnice. Kakšno je vaše mnenje o smučarskih sejmih pri nas?
"Gotovo so smučarski sejmi priložnost za nakup cenejše opreme. To še zlasti velja za otroke, ki jo hitro prerastejo. Nasploh se mnogi ne zavedajo, da stara oprema še ni za v kot ali klet, ker jo je moč še koristno uporabiti. Sedaj imam smučarski servis, kjer skrbim med drugim tudi za popravilo smučarske opreme, zato me še bolj zbode v oči, če vidim, da ljudje s smučmi ne ravnajo racionalno. Na smučiščih, kjer se že pojavlja kamenje, uničijo nove smuči, lahko pa bi za tako smuko uporabili stare, ki jih s popravilom lahko še vedno uredijo tako, da je mogoče dobro smučati."
Naša smučišča so po številu urejenih prog in pestrosti marsikje še daleč za tujimi smučišči.
Vedno bolj pa se trudimo, da bi zagotovili varnost na njih. Mislite, da je za varnost dobro poskrbljeno?
"Mislim, da se naši žičničarji na tem področju res trudijo, vsekakor pa je najboljši zgled za urejenost Krvavec. Zelo pozdravljam različne akcije, kot je na primer akcija za "Zlato snežinko", s katerimi skušajo varnost na smučiščih še povečati."
Čeprav ste se od tekmovanj poslovili, pa Je smučariji težko čisto obrniti hrbet. V svojem smučarskem servisu skrbite za popravilo smuči, montažo vezi, za popravilo tenis opreme, popravljate tudi gumijaste čolne. Še vedno pa ste povezani z našimi reprezentant!.
"Poleg dela v servisu skrbim za naše tekmovalce, ki vozijo z vezmi Tvrolia. Seveda se je moje življenje sedaj čisto spremenilo, saj mislim, da vrhunsko smučanje pomeni tudi specifičen način življenja, takšen, kjer ti čas največkrat krojijo drugi. Sedaj si ga pač krojim sam. Se vedno si nekaj časa vzamem tudi za smučanje, posebno če je to povezano s potrebami servisa ali skrbjo za tekmovalce."
Časi se spreminjajo In marsikdo se v sedanjih razmerah sprašuje ali bo smučarija ostala naš nacionalni šport. Kaj pravite o tem?
"Mislim, da bomo Slovenci še smučali, gotovo pa ne bo več take množičnosti. Seveda bo s padcem množičnosti čez leta najbrž čutiti tudi padec kvalitete pri naših tekmovalcih. Starši nimajo več denarja, da bi otrokom omogočili smučanje, zato imajo vedno večjo vlogo šole v naravi. Vendar pa se tudi tu zaplete pri denarju."
Jezersko čaka na razvojni načrt
Smučanje za manj zahtevne smučarje
Za smučišče na Jezerskem velja pravzaprav to kot za ves tamkajšnji turizem. Pogoji za razvoj so, pa vendar veliko premalo izkoriščeni. Čudovita narava in okolica pač niso dovolj za turiste in goste, ki se odločijo za obisk Jezerskega. Kljub temu pa na Jezerskem in RTC Krvavec, ki upravlja smučišče, skrbijo, da se gostje lahko tudi nasmu-čajo. Smučišče je primerno za manj zahtevne smučarje, veliko pa je zanimanja za organiziranje šole v naravi. Na smučišču ob žičnici je teptalni stroj, ob smučarskih dnevih pa se boste lahko okrepčali v bifeju.
SMUČARSE VOZOVNICE	cena
dnevna vozovnica	18.000
popoldanska vozovnica	12.000
otroška vozovnica	
(od 4. do 10. leta)	12.000
7 dnevna vozovnica	90.000
Vse vozovnice, kupljene na smučišču na Krvavcu, vključno s sezonsko vozovnico, veljajo tudi na Jezerskem. Vozovnice z Jezerskega na Krvavcu ne veljajo.
Naše najbolje urejeno smučišče
Tri desetletja žičnic na Krvavcu
^ 2. avgusta leta 1958, ko je na Krvavec začela voziti prva dostop-J)a Žičnica, do današnjih dni, se je smučišče na Krvavcu zelo spremljalo. Danes ljubitelji smučanja prisegajo, da je prav Krvavec na-* najbolje urejeno smučišče. To pa potrjujejo tudi različna priznala In nagrade, ki so jih deležni tisti, ki upravljajo s smučiščem, to je *'Petourova DO RTC Krvavec.
i Ce najprej pogledamo "osebja izkaznico" Krvavca, lahko za-rlšemo, da je na 110 hektarih Njenih smučišč 33 smučarskih /°9, ob katerih obratujejo štiri I v°sedežnice, ena enosedežnica 10ft^est vle^nic 2 zmogljivostjo ^ "22 oseb na uro. s svojo razgi-t^ostjo je smučišče primerno Jf*? za začetnike (dve otroški V|ač
°cnici) kot zelo dobre smučar-8m^ar Je Posebej pohvalno, na /^Jčišču zelo skrbijo tudi za var-^st, saj so vse terene zavarovali fl ^ovalno ograjo, postavili so 5 rescentne znake, ki usmerjajo Jj'Učarje zlasti v megli, promet-
floh*    e' zavarova,i so stebre, re» r° Pa imajo organizirane tudi I t®valne službe. Zato seveda ni .'jučje, da je prav Krvavec že
rat 2aP0vrstJ° dobil prizna-\f *a najbolje urejeno smučišče
Pra0veniJ'' "zlato snežinko". Kot VlJo sami, se bodo trudili, da
smučanja bodo letos še posebej poskrbeli za najmlaše. Vse konce tedna bodo med 10. in 13. uro pripravljali vrtec pod nadzorstvom vzgojiteljic. Na otroškem smučišču s figurami bodo za simbolično plačilo poskrbeli za najmlajše, starši pa se bodo medtem lahko pošteno nasmu-čali. Novost smučarske šole bo tudi deskanje na snegu, tečaj pa bo sestavljen iz predavanja, ogle-
da video filma in praktičnega učenja. Kot vsa leta bo dobro poskrbljeno za organizacijo športnih dnevov, pa tudi šola smučanja z najrazličnejšimi tečaji bo organizirana. Na smučišču bo tudi izposojevalnica smuči in čevljev, servis smuči, garderoba, okrepčevalnica in vse drugo kar sodi na urejeno smučišče. Organizirana pa bodo tudi najrazličnejša rekreativna tekmovanja.
SMUČARSKE VOZOVNICE
Te dni boste na smučarskih sejmih že lahko kupili smučarske vozovnice za Krvavec, ki bodo naprodaj po nižjih, sejemskih cenah. Zato objavljamo cenik smučarskih vozovnic z običajnimi in sejemskimi cenami.
bo to laskavo priznanje njihovo tudi letos.
Večina smučarjev seveda Krvavec pozna, zato naj tokrat predstavimo le novosti, ki jih pripravljajo za prihajajočo smučarsko sezono. V že uveljavljeni šoli
	cena	sejemska cena
dnevna vozovnica	35.00	30.000
popoldanska vozovnica	25.000	21.000
otroška dnevna voz.		
(od 4 do 10 let)	24.000	21.000
blok 6 kuponov za dnev.voz.	180.000	168.000
sezonska vozovnica		
(obvezna fotografija)	700.000	560000
sez.voz. za upokojence		
(nad 60 let)	700.000	400.000
Lanske vozovnice (z žigom sezona 1987/88) lahko podaljšate z doplačili za dnevno vozovnico 17.000 dinarjev, za popoldansko 12.000, za dnevno otroško 13.500 in za blok 6 kuponov za dnevno vozovnico 102.000 dinarjev. Popust za dnevne vozovnice lahko dobijo tudi tisti, ki jih kupijo več kot 100 (5vo), ter usti, ki jih kupijo 150 in več ("10%). Po končanih smučarskih sejmih bodo
vozovnice v prodaji na spodnji postaji kabinske žičnice, za vse informacije (o vozovnicah, smučišču, tekmovanjih in podobno) pa se lahko pozanimate na telefonski številki (064) 23 764.
Smučarsko prilogo pripravila Vilma Stanovnik, oblikovala Nada Prevc slike so iz fotoarhiva Gorenjskega glasa
(^S@SSyj©^CH-AS 8. STRAN
SMUČAMO 1988/89
Soriška planina
Stari vrh
Smučanje od novembra do maja
Razgibani smučarski tereni
Za Soriško planino sicer ne moremo reči, da je smučišče z mnogimi napravami in urejenimi smučarskimi progami, gotovo pa je, da nam vsako zimo zagotavlja dolgo smuko, ki se začne konec novembra in ponavadi se lahko smučamo še za prvomajske praznike. Razen tega je ob smučišču tudi urejena tekaška proga, tako da si ga mnoge družine izberejo za zimski izlet konec tedna. Smučarske proge so primerne za smučarje začetnike pa tudi boljše smučarje.
Na Soriški planini je 35 hektarov urejenih smučišč, ob katerih obratujejo tri vlečnice: Slatnik, Sedlo in Lajnar. Smučišče je od škofje Loke oddaljeno 37 kilometrov, dostop pa
je mogoč tudi z bohinjske strani. Delovna organizacija Šport in rekreacija Škofja Loka se zadnja leta zelo trudi za čimboljše in redno vzdrževnje cest do smučišča, saj je bilo naprimer preteklo zimo to smučišče eno redkih, ki mu ni primanjkovalo snega. To pa so znali izkoristiti tako smučarji rekreativci kot smučarski klubi za treninge in šole za športne dneve. Prav za treninge in organizacijo športnih dne-vov je smučišče Še posebej primerno, na njem pa organizirajo tudi različna tekmovanja. Konec tedna je smučišče povezano s škofjo Loko s smučarskim avtobusom. Letos so se še posebej potrudili z urejanjem tekaške proge, ki so jo dodobra obnovili.
Tudi za smučišče na Starem vrhu skrbi delovna organizacija Šport in rekreacija iz Škofje Loke. Smučišče je zelo razgibano, tako da je všeč najboljšim smučarjem, primerno pa je tudi za začetnike, ki se navadno pripeljejo na Stari vrh s poljanske strani. Dostop z avtomobili je namreč zadnja leta urejen tako iz Selške kot Poljanske doline. Na smučišču so tri vlečnice in ena dvosedežnica, prav letos pa gradijo tudi novo vlečnico, za katero pa še ne vedo, ali bo do zime že pripravljena, saj jim denarja zmanjkuje, časa za gradnjo pa je vse manj. Poleg gradnje nove vlečnice so letos uredili tudi parkirišče, ki so ga po1 krili z asfaltom. Smučarji se lahko na smučišču okrepčajo v koči, v brunarici turističnega društva, na spodnji postaji žičnice, še posebej veliko zanimanja pa je za obisk na turističnih kmetijah.
Na obeh smučiščih, tako na Starem vrhu kot na Soriški planini, organizirajo tudi različna tekmovanja, od sindikalnih do velikih tekmovanj.
Do konca leta lahko podaljšate tudi vozovnice z oznako sezone 1987/88 z doplačilom za dnevno vozovnico 10.000, poldnevno 7.000 in točkovno 3.000 dinarjev. Vozovnice lahko kupite na upravi DO Šport in rekreacija Škofja Loka, Podlubnik 1c, v poslovalnicah turističnih agencij in blagajnah SC Stari vrh in Soriška planina. Na upravi delovne organizacije pa lahko dobite tudi vse ostale informacije, ki bodo najbrž še posebej zanimale občane Škofje Loke, ki bodo tudi letos smučarske vozovnice lahko kupili po ugodnih cenah. Ugodne cene vozovnic bodo tudi na vseh smučarskih sejmih ter v predpro-daji do 1.decembra, kjer nudijo do 20 odstotkov popusta. Za organizirane skupine nad 10 oseb bodo dnevne vozovnice cenejše 10 %, za organizirane športne dneve srednjih šol pa bo 20 % popust. Popust dobijo udeleženci različnih tekmovanj, organiziranih tečajev in podobno, 10 % cenejšo dnevno vozovnico pa lahko kupijo tudi člani Smučarske zveze Slovenije.
SMUČARSKE VOZOVNICE
dnevna vozovnica poldnevna vozovnica dnevna otroška vozovnica poldnevna otr. vozovnica tridnevna vozovnica sedemdnevna vozovnica sezonska vozovnica-neprenosljiva sezonska vozovnica-prenosljiva točkovna vozovnica-20 točk
25 000 18.000 18.000 13.000 65.000 150.000 400.000 850.000 8.000
ZVUTS skrbi za izobraževanje in varn^ športne dneve
Kranjski smučarski sejem bo
od 17. do 20.novembra
'tO B| 'de.
Marsikdo se je ob kratici ZVUTS že vprašal, kaj sploh pomeni, kdo člani zbora vaditeljev in učiteljev smučanja. Tokrat vam zato predstavljaj kranjski zbor, v katerega je vključenih okrog 250 članov. Osnovna deP nost, za katero skrbijo v tej organizaciji, je vzgoja strokovnih kadrov, rw bo vaditeljev, učiteljev ali trenerjev alpskega smučanja in smučarskihj kov. Pri ZVUTS-u pripravljajo kadrovske tečaje za vaditelje smučanja, P* spektivne člane pa pošiljajo na vaditeljske in trenerske tečaje, ter raz'i^ izpopolnjevanja, ki jih dobivajo na strokovnih seminarjih. Prav ti semin^ ki jih pripravljajo pomladi in jeseni so še posebno pomembni, saj na "t spoznajo vse novosti sodobnih smučarskih in tekaških tehnik, izvedo novih pripomočkih in podobno. Seveda člani ZVUTS-a tega znanja ne rj* rajo le zase, pač pa ga na različnih tečajih posredujejo drugim smučarj^ ki obiskujejo smučarske tečaje. Zlasti veliko se jih vključi v šolske tec" tečaje, ki jih organizirajo delovne organizacije in tečaje, ki jih raZP«^-ZVUTS. Tako se lahko vsi, ki vas zanima več o tečajih obrnete tudi na" *0| hovo telefonsko številko (26 197) vsako sredo med 17. in 19. uro ali pa Pir dete na Stritarjevo 5, kjer imajo svoje prostore.
Kot eno pomembnih dejavnosti pri kranjskem ZVUTS-u zadnja
štejejo tudi izvajanje športnih dni na Krvavcu. Člani, vaditelji, trenerji inj* i j telji namreč šolske otroke varujejo in hkrati naučijo kaj novega na šporfTs. dnevih, saj vedo, da nekaj učiteljev ne zmore vsega.
Pomemben delež denarja dobijo člani ZVUTS-a tudi z organiza' kranjskega smučarskega sejma. Letos ga pripravljajo 17. in 18. nov* bra popoldne od 15. do 19. ure, ter 19. in 20. nov embra od 9. do 19. ^
Prireditev bo v prostorih Gorenjskega sejma. Na njej bo organizirana * pQr misijska prodaja rabljene zimske športne opreme, poleg tega pa b°° 4 prodajali tudi novo opremo. Poleg Ferromota, Alpine, Elite, Name iz šk° ce; Loke, Kokre, in čevljarne Ratitovec, bo na sejmu sodelovalo tudi nekaj ^ it6r kot dvajset obrtnikov, ki bodo prodajali vse od pletenin do smučars maž in rokavic. S predprodajo smučarskih vozovnic bo sodeloval RTC ijjete vavec in smučišče Zelenica. Na sejmu bo možnost montaže smučaj ^ ^ vezi, pri vseh nakupih pa vam bodo svetovali strokovnjaki. Na prireditvis njCe bodo predstavili tudi surfarji na snegu in vodi, predstavniki prostega |0rTl( čanja ter alpinistični odsek. Organizatorju obljubljajo, da bo dobro po& ^ bljeno tudi za gostinsko ponudbo
r
Prodajalna, komisijska prodajalna in športni servis
MOJCA ŠTU LA R KRANJ, Na skali 4 _
• Prodaja nove in rabljene športne opreme. "l*^^
• Servisne usluge vseh vrst športnih artiklov po konkurenčnih cenah.
na
Ni
rskir Ji ■
1° 1
10 ki;
;IS|
i. \
Največji jugoslovanski zimsko športni center
Novost ponudbe Kranjske gore je tekaška smučarska šola
Da je Kranjska gora resnično največji jugoslovanski zimsko športni center, kot ga predstavljamo doma in v tujini, ima zaslugo tudi vrsta žičniških naprav ter smučarskih terenov prav v kraju samem in tudi okolici. Na smučiščih skupno obratuje 21 naprav, od tega 16 vlečnic in 5 sedežnic. Na uro lahko prepeljejo 15 tisoč smučarjev, ki lahko smučajo na 140 hektarih urejenih smučišč. V letošnjem letu na smučiščih niso naredili novih smučarskih naprav, pač pa so nekatere obnovili. Tako so na primer novi stoli s toplotnimi vložki in naslonjali za noge na sedežnicah Podkoren in Vi-tranc II. Spremembe so tudi na smučarskih progah. Na smučarskem poligonu v Podkorenu so razširili zgornji del smučišča, uredili še en sestop, kar pomeni tako rekoč še eno smučišče. Z novimi deli na progi bo sedaj poskrbljeno ^a lepo smuko rekreativ-cev, kot tudi za tekmovalce. Del smučišča, 16 hektarov poligona ob sedežnici, bo tudi umetno zasneženega. Smučišče na špa-novem vrhu pa bodo letos razširili predvsem v spodnjem delu.
Na smučišču pri vlečnici Pod-les bodo vso zimo skrbeli za testiranje smučarskih vezi, prav tako ob Podlesu pa načrtujejo tudi postavitev smučarske proge, na kateri bo moč zmeriti čas''vožnje. Pri Podlesu so letos začeli graditi tudi novo stavbo s centralnim servisnim objektom, novi-
mi poslovnimi prostori, centralno blagajno, smučarskim servisom...
Za pestrejšo ponudbo v letošnji sezoni bosta postavljeni novi brunarici v Podkorenu in pri bencinski črpalki, prav tako pa je dobro poskrbljeno tudi za smučarske šole v okviru Gorenjke in Kompasa. Predvidena novost je tudi smučarska šola Bojana Kri-žaja v Gozd Martuljku in Podkorenu.
Ena izmed pomembnih pridobitev Kranjske gore kot zimsko-športnega centra pa je gotovo tekaška smučarska šola, ki jo bo vodil naš nekdanji reprezentant Ivo čarman. Ustanovitev tekaške smučarske šole pomeni, da se bodo gostje v Kranjski gori lahko naučili smučarskega teka (tekaško opremo si bo moč tudi sposoditi), pripravljali pa bodo zanimive izlete na tekaških smučeh vse do Tamarja, Krnice in okolice Vršiča, ki bodo namenjeni predvsem rekreativcem in boljše pripravljenim tekačem na smučeh. Da bo za smučarje tekače še bolje poskrbljeno so proge tudi na novo opremili in dobro označili. Kot je povedal Ivo Čarman, bo v začetku tečaje vodil predvsem sam, če pa bo zanje veliko zanimanja, bo v delo vključil tudi vaditelje in učitelje smučarskega teka, ki jih zaenkrat pri nas še ni veliko, vendar je vsako leto večje zanimanje za tovrstno znanje. Program smučarske šole bo dopolnjeval tudi glede na interes gostov Kranjske gore.
Turisti se bodo lahko tudi letos vozili s smučarskim avtobusom, ki bo povezoval Gozd Martuljek in Planico. Tako bodo lahko izbirali med različnimi smučarskimi napravami, saj so kranjskogorska smučišča primerna tako za smučarje začetnike, kot družinsko smuko in najzahtevnejše
VOZOVNICE ZA Planico, Španov vrh in Mojstrano
dnevna vozovnica
dopoldanska
popoldanska
SENIORSKE VOZOVNICE
dnevna (ženske nad 55 let, moški nad 60 let)
ženske in moški nad 70 let imajo brezplačne vožnje
POSEBNE VOZOVNICE povratna za sedežnico Vitranc in španov vrh povratna za sedežnico Vitranc in Španov vrh (za šolske skupine nad 30 oseb)
ljubitelje belih poljan. Dobro ^ poskrbeli za varnost smučal na smučiščih, saj so vse napi^ tpc zaščitene z blazinami, pr°j 11, označene, postavljene so mre* n, in smerokazi. Za varnost in f< \% na smučiščih bodo skrbeli 1 ^ . gorski reševalci, redarji in mili" k,! ki. lli,;
23 J
25'
15.!
te*
k.
V,
ena točka 760 din velja samo za:
SMUČARSKE VOZOVNICE
	cena	sejemska cena
dnevna vozovnica	35.000	30.000
dnevna otroška (do 10 let)	25.000	21.000
dnevna SZS	31.000	
dnevna nad 40 oseb	31.000	
dopoldanska	21.000	18.000
popoldanska	25.000	21.000
sezonska s sliko	700.000	595.000
sezonska brez slike	2.100.000	1.785.000
terminske vozovnice (obvezna slika)
3 dnevna
4 dnevna
5 dnevna
6 dnevna
7 dnevna
8 dnevna
9 dnevna
10 dnevna
11 dnevna
12 dnevna
13 dnevna
14 dnevna
15 dnevna
cena
99.500 133.000 157.500 189.000 208.000 238.000 252.000 280.000 289.000 315.000 341.000 367.000 394.000
sejemska cena
85.000 113.000 134.000 161.000 177.000 202.000 214.000 238.000 245.000 268.000 290.000 312.000 335.000
otroci
80.000 106.500 126.000 151.000 166.000 190.500 202.000 224.000 231.000 252.000 273.000 294.000 315.000
Sejemska cena velja za prodajo na sejmu SKI EXPO v Ljubljani družinske vozovnice
4 člani družine (s potrdilom) -1 član dobi brezplačno terminsko vozovnico
TOČKOVNA VOZOVNICA
vlečnica Planica 2 točki vlečnica Mojstrana 4 točke sedežnica Španov vrh 6 točk črni vrh-Španov vrh 3 točke črni vrh-Planina 4 točke 50 točk
NOČNA VOŽNJA
ena vožnja na vlečnici Mojca
VOZOVNICE ZA SMUČIŠČE Z UMETNIM SNEGOM
ena vožnja na vlečnici Zelenici ena vožnja na vlečnici Ruteč ena vožnja na sedežnici Podkoren dnevna vozovnica dopoldanska vozovnica popoldanska vozovnica
l2-r
70.i
42-50c
K
Informacije o smučišču in nakupu vozovnic dobite na smučar5 sejmu ter v Kranjski gori tel. 064/88 414
K«'
•*.8. novembra 1988
SMUČAMO 1988/89
9. stran (mmmm^ioiLAS
& Koblo se lahko peljete tudi z vlakom
Vostrana in varna smučišča
barski center »Kobla« leži na pobočju Julijskih Alp nad Bohinj-' Bistrico. Idealna konfiguracija terena s kopastiml vrhovi in travmi tereni ter blagimi in dolgimi prehodi nudi izjemno prostrana *arna smučišča. Z južne in ponekod tudi severne strani so smu-naravno zaščitena pred neprijetnim vetrom in zameti. Zaradi
rte lege in obilne snežne odeje navadno traja zimska sezona
ecembra do aprila.
Smučarski cinter
tOHlNJSKA BISTRICA
Jugoslavija
Smučarski center ima dve restavraciji s 300 sedeži in okusno hrano, ki sta odprti vsak dan od 9. do 17. ure. Okrepčate pa se lahko tudi
v planinski koči, brunaricah in premičnih kioskih.
Čudovita panorama bohinjske kotline, ki jo obdajajo v ospredju mogočne Julijske Alpe s Triglavom, ter le korak odmaknjene Karavanke, je za vsakega obiskovalca smučarskega centra Kobla lepo doživetje. Upravljalci, Planum, tozd smučarski center Kobla, pa obljubljajo, da bodo smučarjem ponudili najboljše storitve.
Pomembna prednost smučišča je vedno hitro dostopno tako a °esti kot železnici. Smučarski K J&r Kobla je namreč edino smu-™ev Sloveniji, do katerega lahko
lete z vlakom iz smeri Koper-j fja Gorica, oziroma Ljubljana-Je-Pe. Za tiste, ki se pripeljejo z U^obilom pa je ob vznožju in na "teh 700 parkirnih mest.
t smučišču so tri zaporedne ^se<ježnice in tri vlečnice, ki lah-"a uro prepeljejo 5600 smučar-J Na 95 hektarih urejenih smukih površin s travnato podlago c° Kiiornsirov Smučarskih prog. PCarji lahko izbirajo med 6000 m 0 »družinsko progo«, 3800 m . (o progo za smuk in številnimi Pšči za začetnike. Prav tako Jfcjene tekaške proge: v Bistrili progi, ob vznožju Koble in na lah. Smučarsko šolo za zače-*6 organizira smučarski klub Bo-Možna je tudi izposoja smu-&ke opreme in popravilo smuči •f^ajšek, Ravne).
SMUČARSKE KARTE		
	cena	predprodaja
dopoldanska vozovnica	20.000	
popoldanska vozovnica	17.000	
dnevna vozovica za odrasle	25.000	
dnevna vozovnica za otroke	20.000	
3 dnevna vozovnica	70.000	
5 dnevna vozovnica	110.000	80.000
7 dnevna vozovnica (s sliko)	140.000	100.000
10 dnevna vozovnica(s sliko)	175.000	130.000
sezonska vozovnica (s sliko)	500.000	350.000
sezonska vozovnica-prenosljiva	950.000	700.000
1 vožnja s sedežnico	5.000	
1 vožnja z vlečnico	3.000	
V predprodaji lahko kupite tudi paket treh dnevnih vozovnic (cena 55.000 dinarjev) in paket treh otroških dnevnih vozovnic (cena 45.000 dinarjev). Pri nakupu v predprodaji dobite vrednostne kupone za dnevne vozovnice in potrdilo o vplačilu. Ker imajo računalniško prodajo vozovnic, kupec lahko dvigne vozovnico pri blagajni SC Kobla v Bohinjski Bistrici na podlagi vrednostnega kupona oziroma potrdila o vplačilu na dan pričetka koriščenja, oz. sezonsko vozovnico od dneva začetka zimske sezone. Vozovnice bodo v predprodaji na ljubljanskem
sejmu SKI EXPO, v poslovalnicah Slovenijaturista,   na   sedežu SC
»Kobla« v Radovljici od ponedeljka do petka med 12. in 15. uro, ter na blagajni SC »Kobla« v Bohinjski Bistrici od ponedeljka do sobote med 10. in 15. uro. Tako v Radovljici (tel. 064/75 860) kot v Bohinjski
Bistrici (tel. 064/76 169) dobite dodatne informacije o smučišču in prodaji vozovnic. Poleg 10 odstotnega popusta za člane Smučarske zveze Slovenije in OO sindika-ta(skupina nad 40 oseb), 20 odstotnega popusta za športne organizacije in šole (skupina nad 25 oseb) ter 40 odstotnega popusta za člane ZVUTS in trenerje SK imajo proste vozovnice otroci do petih let, vodje skupin in šoferji avtobusa. Kot novost pri popustih pa so letos pripraviii 40 odstotni popust za starejše smučarje (ženske nad 55 in moški nad 60 let) in družine ( za otroke do 15 let pri nakupu vozovnice enega od staršev) ter 20 odstotni popust za študente in vojake. Lahko pa kupite tudi SKI PAS vozovnico, ki velja za smučišči Kobla in Vogel. Prenosljiva sezonska, vozovnica stane 2.800.000 dinarjev, osebna s sliko pa 900.000 dinarjev. Velja od ?0.12.1988 do 31.3.1989.
Na Voglu niso pozabili na smučarje tekače
Lepa smuka tudi ob nizki snežni odeji
Vogel nam je iz lanske zime ostal v spominu kot eno redkih smučišč, kjer se je bilo vso zimo moč dobro nasmučati. Pa ne da bi zapadle velike količine snega, pač pa so smučišče na Voglu zadnja leta tako uredili, da že ob minimalnih padavinah zagotavlja lepo smuko.
Smučarskih naprav na Voglu je osem, ena nihalka, dve sedežnici in pet vlečnic. Skupaj lahko prepeljejo 4900 smučarjev na uro. Smučarske terene vsako leto še izboljšujejo, letos pa so posebno pozornost posvetili progi iz šije v Žagarjev graben, ki so jo razširili. Delno so poravnali tudi druga smučišča, dogradili pa so tudi tekaško progo, ki bo rezervna proga ob morebitnem pomanjkanju snega v dolini ob pripravi svetovnega pokala v smučarskih tekih za moške, ki ga v Bohinju organizirajo 14. decembra.
Ker so smučarske proge na Voglu primerne tako za začetnike kot tudi boljše smučarje (možnost turne smuke z vodnikom), imajo za zi-
mo pripravljenih vrsto posebnih ponudb. Poleg najrazličnejših tečajev, ki jih pripravlja smučarska šola in so že uveljavljeni med bohinjskimi gosti bo letos organiziran tudi smučarski vrtec na posebnem smučišču s postavljenimi figurami, pripravili bodo lažjo sankaško progo, organizirali nočno smuko, kot posebnost pa bo tudi možnost učenja surfanja na snegu in vožnje z mono ski.
Tudi letos na smučišču pripravljajo različna tekmovanja, med drugimi tekmovanje za zlato smučko, ki ga bodo letos združili s tekmovanjem v smučarskih tekih. Prav za smučarje tekače je v Bohinju dobro poskrbljeno, saj je urejenih
SMUČARSKE VOZOVNICE		
	cena	predprodaja
dnevna	36.000	30.000
poldnevna	25.000	21.000
3 dnevna	97.000	81.000
5 dnevna	153.000	127.000
7 dnevna	202.000	168.000
dnevna otroška	25.200	21.000
poldnevna otroška	17.500	15.000
3 dnevna otroška	68.000	56.700
5 dnevna otroška	107.000	89.300
7 dnevna otroška	141.000	117.000
letna vozovnica za odrasle		
(s sliko)	576.000	480.000
letna vozovnica za otroke		
(s sliko)	403.000	340.000
letna karta za OZD		
(prenosljiva)	2.880.000	2.400.000
precej tekaških prog, ki so jih letos še izboljšali.
Bohinjske goste bodo lahko vozili tudi s smučarskim avtobusom med Bohinjsko Bistrico in Voglom, ki je pri hotelskih gostih že vključen v ceno. Za sodelovanje sta se dogovorili tudi smučišči Kobla in Vogel, ki ponujata skupno ski pas karto (cena karte je pri ceniku za Koblo).
Predprodaja kart bo na smučarskem sejmu SKI EXPO v Ljubljani, kjer bodo bohinjski turistični delavci pripravili posebno zanimivo predstavitev. Poleg popusta v predprodaji za smučarje pripravljajo še nekaj ugodnosti (družinske popuste, popuste za različne pakete,..). Dodatne informacije (prirejajo tudi različna tekmovanja za delovne organizacije, skupine in šole) dobite na smučarskem sejmu in na spodnji postaji gondolske žičnice.
lil
ena Kordež
Smučarski tek - zdrava in poceni rekreacija
'Ko rečemo, da se zadnja leta pri nas poleg alpskega smučanja j | bolj uveljavlja tudi tek na smučeh. »Vedno več jih je, ki jim pozi-j !|tarneni način preživljanja prostega časa, nekaterim pa smučarji |tak pomeni celo način življenja. Zaradi preobremenjenosti v i n*bi in doma se oklepajo panoge, ki je enostavna, cenena, ki ne t)i Jeya preveč časa, ki je družabna, ki je naporna toliko, kot vsak ;r c želi in zmore, ki se izvaja na svežem zraku, ki pa je iz fiziologa vidika pomembna za razvijanje in ohranjanje telesne kondici-r Zdravja, »pravi Milena Kordeževa, naša nekdanja reprezentant-J j ^Smučarskih tekih. Milena je profesorica telesne vzgoje na sred-, "ružboslovno jezikovni šoli v Škofji Loki, poleg tega pa je tudi Idriji sodelavec na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani, članica ^'siJe za tek pri ZVUTS, članica predsedstva zveze društev tele-j| Kulturnih pedagogov Slovenije in seveda še vedno navdušena
Iq *r&i se mnogokrat sprašuje-[ Kdaj otroka postaviti na smučaj ga začeti učiti teči na ^eh.Kakšne so vaše izkušnje?
Boka
:a, rekreativka.
lil lroka  postavimo  na smuči d|eJ, zagotoviti moramo le, da o^el na smučeh gibljivo peto. petega leta starosti ga ne uči-»{Pestimo ga, da se bo na smu-0 w n s smučmi le igral. Nato pa ga ■^si skozi igro pripeljemo do H*      gibanj. Med devetim in (ri^irn letom otrok lahko že pra-lf|JeČe tako v klasični kot drsalni kJ*'- Z dvanajstim letom pa že ^1 Začne redno in resno trenirati [J\ tekmovati. Torej, najprej ga Su'^0 teči, šele nato naj tekmu-J ' Pa obratno.«
opreme za smučarske W*9toda na prvi pogled pre-\$ stvar. Ko pa se je treba se mnogi ne znajdejo.
nekaj let z nakupom teka-\ i^eme pri nas ni posebnih te-^fa tekaške čevlje je zelo poki no, da so udobni in topli. V i^Sh ato izdelujejo 20 različnih ^ \ j °v. ki so podloženi z Thinsu
$ V| Racijo ali pa z umetnim krz-j^ato ni več potrebno kupova-l'n čevljev, kot pa je številka
vSvi- ^'ren izdelujejo čevlje v 'Ss nan za tek na urejenih ali ^ '6nih progah. Za nežnejše te-<fi ?v^? primernejši visoki modeli, \ ,ei° gležnje. Za tiste, ki se °dločali za nakup novih če-
vljev priporočam NNN modele in vezi, ker omogočajo stabilnost in varno vožnjo, kar je še posebeJ pomembno za začetnike. Tudi izbire smuči je dovolj. V Elanu namreč izdelujejo 13 modelov tekaških smuči, ki so razdeljene v tri skupine, odvisno od znanja smučarske ga teka. Začetnikom in sprehajal cem na smučeh svetujem nakup smuči, ki jih ni potrebno mazati. To so modeli TM 452, TM 492 in TM GEA model, izdelan posebej za ženske. Na splošno pa velja, da kupimo smuči 10 do 25 centimetrov daljše od telesne višine (odvisno od tega ali bomo tekli ali drsali na smučeh), pri modelih SR HI-TEC in SR pa bomo morali poiskati tudi primerno trdoto. Razveseljivo je, da so pri Elanu začeli izdelovati kvalitetne tekaške palice. Za palice je pomembno, da so ravno prav dolge. Za klasični tek bomo izbrali palice, ki segajo do pazduhe ali morda kak centimeter više, odvisno od moči v rokah. Za drsalno tehniko pa naj začetniki vzamejo palice dolge do višine ramen, močnejši v rokah in tekači, ki dobro obvladajo drsalno tehniko pa do višine brade. Tudi kvalitetni tekaški dresi, kape in rokavice so na voljo v naših trgovinah, tako da z izbiro ni nobenih težav.«
Zelo priljubljene so pri nas množične tekaške prireditve, ki so navadno dobro obiskane, njihovo geslo pa Je, da je pomembno
predvsem sodelovanje. Vendar pa se je za udeležbo na takšnih tekih kljub vsemu gotovo treba pripravljati.
»Posebej pomembno je, da se za zimske preizkušnje pripravljamo redno, trikrat na teden, preko celega leta. To je lahko hoja v hribe, plavanje in za popestritev tudi igre z žogo. V drugi polovici jeseni pa že izbiramo vaje, ki so podobne teku na smučeh. Tako pri teku v naravi izberemo čimbolj razgiban teren, z več vzponi in spusti. S seboj na trening vzamemo tudi tekaške palice in posnemamo tehniko teka. Delati moramo tudi vaje za moč rok in ramenskega obroča. Poleg teka s palicami so to razne vaje z utež-mi, s kamni, težkimi vrečami,.. Eksplozivno moč nog bomo natreni-rali z raznimi poskoki in preskoki, s skoki s kolebnico, z obtežilnimi pasovi, s kratkimi šprinti. Vaje delamo v serijah, kar pomeni, da naprimer naredimo deset poskokov, se oddahnemo, spet poskakujemo in oddahnemo. Ne smemo pa pozabiti, da vaje delamo, potem ko smo do-
bro ogreti. Po končanih vajah za moč pa so potrebne tudi sprostit-vene vaje in iztekanje.«
Za smučarski tek je tudi značilno, da lahko vadimo skoraj pred domačo hišo, na travnikih, na poteh. Gorenjski smučarski centri, pa tudi precej vasi in mest, ima urejene smučarske proge..
»Res je tod v okolici veliko urejenih tekaških prog. Če naštejemo samo tiste v Kranju in okolici, Bohinju, Gorjah, v Lescah na igrišču za golf, v Radovljici, Škofji Loki, Mojstrani, Cerkljah in marsikje drugod. Najbolj urejene tekaške smučine pa so v Kranjski gori, Ratečah in v Planici s Tamarjem. Prav v tem koncu pa lahko v prihodnje pričakujemo še pestrejšo ponudbo, saj je organizacijo v Kranjski gori pred nedavnim prevzel naš bivši repre-zentant Ivo Čarman, ki ima lepe načrte za naprej. Žal pa ne morem pohvaliti Pokljuke, ki je kot tekaški biser tako malo ali- skoraj nič izkoriščena. Potrebno pa bi bilo le malo več volje in organizacijske spretnosti.«
Mnogi, ki bodo letos prvič stopili na tekaške smuči, pa tudi tisti, ki so se s smučarsko tehniko že spoprijeli sami, se zanimajo za tečaje. Kako je poskrbljeno za tečaje smučarskega teka na Gorenjskem?
»Tečajev teka na smučeh je po vsej Gorenjski veliko. To so v glavnem popoldanski ali vikend tečaji, ki jih razpisujejo društva, klubi, in ZTKO-ji v občinah, veliko pa jih za svoje delavce organizirajo tudi delovne organizacije. Vaditelje ali učitelje so za vse zainteresirane dolžni priskrbeti področni zboriZVUTS. Če pa se kdo kot posameznik želi prijaviti v tečaj, naj to stori na smučarskih sejmih širom po Gorenjski ali pa naj se prijavi na ZTKO v svoji občini. Po vsakem končanem tečaju lahko tečajniki opravijo Test International. To je test znanja tekaške tehnike za bronasti, srebrni in Zlati znak, za lično značko, ki pomeni kvaliteto znanja tehnike.«
Zimske počitnice na Pokljuki
Za ljubitelje gora, rekreacije in miru
Redko kdo, ki se odpelje na Pokljuko, ostane gori le nekaj ur ali en dan. Smučišče je oddaljeno iz Bleda 15 kilometrov, iz Kranja pa 45, prav zato se mnogi odločijo, da Pokljuko obiščejo za dlje časa. Možnost bivanja imajo namreč v hotelu Šport, tik ob hotelu pa je vlečnica z vzdrževanim smučiščem. Ta je primerna predvsem za začetnike in družinsko smuko. Poleg tega je poskrbljeno za smučarje tekače, saj so urejene tekaške proge. Zahtevnejši smučarji si lahko privoščijo tudi turno smuko. Snežna odeja se na Pokljuki obdrži vse do aprila.
V hotelu Šport je tudi restavracija, kavarna, diskoteka, savna, trimski kabinet, lahko pa si izposodite tudi smučarsko opremo.
Prav zato, ker se boste mnogi odločali za daljše bivanje na Pokljuki namesto cen vlečnice objavljamo cene bivanja v hotelu šport.
med 24.12 in 2.1. ter	1/1 tuš/wc	
14.1. in 31.3. so cene		1/2 tuš/wc
polni penzion po osebi dnevno	99.000	89.000
polpenzion	89.000	79.000
nočnina z zajtrkom	69.000	59.000
med 3.1. in 13.1. ter		
24.11 in 23.12. so cene		
polni penzion po osebi dnevno	82.000	72.000
polpenzion	75.000	65.000
nočnina z zajtrkom	52.000	42.000
Hotel bo predvidoma zaprt od 1.10. do 24.11.1988 in od 1.4. do 10.6.1989. Penzionske cene veljajo za bivanje najmanj 3 dni, za krajši čas bivanja zaračunajo 20 odstotkov več. Otroci do 10. leta imajo 30 odstotni popust. Tisti, ki bodo silvestrovali v hotelu obvezno doplačajo 150.000 (starejši od 15 let). Rezervacije sprejemajo pismeno na naslov Alpetour hoteli Simonov zaliv, 66310 Izola, PE hotel šport Pokljuka in na Pokljuki, ter po telefonu 064/77 027 ali 066/62 221.
<3®H3SSSJlgaEIGIJlS 10. STRAN
SMUČAMO 1988/89
Torek, 8. novembra1
Pri RTC Golte imajo še veliko načrtov
Na oddih pozimi in poleti
čeprav imamo na Gorenjskem kar precej svojih smučišč, pa radi pogledamo tudi kam drugam, naj bo to preko meje ali po Sloveniji. Kot obljubljajo pri delovni organizaciji RTC Golte, nam ne bo žal, če kdaj obiščemo tudi prijetno smučišče na Golteh nad Mozirjem.
Rekreacijsko turistični center Golte je bil zgrajen leta 1969, razvoj centra pa še ni zaključen, saj imajo še vrsto načrtov za izgradnjo
in dograditev žičniških naprav, pa tudi izgraditev vodovodnega omrežja.
Smučarje vabi na Golte 40 hek-
RTC GOLTE
' WIUUIHOVtC
: itndniravuuu
s Atom notu um KUtaunuRon
' nKMUMOlUH
LCOENOA
• SLALOM
• 8CLA Pl <" r> i:<:«w
• VAKONT.I #FIS SLALOM 0 VAAANTA (I
V OftU2tNSKA P«OOA
BUK OVC
STURIST POOLCSKA PLANINA A fiS VIS % STARI STANI LAHOVNICA ML I 2AJCC MUL (M
SMUČARSKE VOZOVNICE
do
31.12.88
po 1.1.89
otroci
po 1.1.
dnevna
dopoldanska poldnevna popoldanska poldnevna tedenska sezonska (s sliko) letna (s sliko) družinska
20.000
15.000
15.000 100.000 250.000 nimajo
v fazi proučevanja
25.000 20.000 20.000 125.000 350.000
14.000 18.000
10.000 15.000
10.000 15.000
70.000 90.000
190.000 250.000
seniorska (moški nad 60 in ženske nad 55 let) cena je enaka kot za otroke Možno je, da se cene (glede na druge smučarske centre) tudi spremenijo.
tarov urejenih smučišč, nihalna žičnica in pet vlečnic v skupni dolžini nekaj nad pet tisoč metrov. Naprave lahko v eni uri prepeljejo 4.600 smučarjev, proge ob njih pa so primerne tako za začetnike kot izkušene smučarje. Poleg tega pa na progah pripravljajo različna tekmovanja. Poskrbljeno je za smučarje tekače, ki jim je na voljo 2 kilometra dolga tekaška steza na Starih sta-nih, če pa so snežne razmere ugodne, je urejena tudi 12 kilometrska steza na sosednji Smrekovec. Ob sedežnici Medvedjak, ki je osvetljena, je mogoča tudi nočna smuka.
Na Golteh si lahko izposodite smučarsko opremo, v servisu smuči vam smuči tudi namažejo in popravijo, za začetnike pa skrbi smučarska šola. Poskrbljeno je za gostinske usluge, pa tudi za zabavo in razvedrilo gostov. Pri tem je treba omeniti posebni program, ki ga pripravljajo za svoje hotelske goste. V tedenski ponudbi je namreč tudi kmečka večerja na domačiji v Šmi-helu, organizirani so različni izleti, tekmovanja in zabavne prireditve.
Poleg smučarske šole na Golteh ponujajo ski surf šolo, turne izlete, tekaške izlete, vrtec na snegu, vrtec v hotelu, teraso za sončenje, ob koncu tedna pa je poskrbljeno tudi za masažo.
Poleg zimske sezone nudijo Golte velike možnosti za razvoj letnega turizma, saj so izhodišče za krajše in daljše izlete po planotah Mozirske planine, na Smrekovec, Krnes in Kamen. Poleti na Golteh lahko nabirate gozdne sadeže, uživate v planinskem miru, se sprostite in preživite aktiven dopust.
p— Zavarovalna skupnost Triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Varovanje in zavarovanje
Že zakon določa, da morajo biti vsi potniki v javnem prometu zavarovani. Za to mora poskrbeti upravljalec (prevoznik), ki obvezno zavarovanje upošteva v ceni vstopnice (vozovnice, karte). Med takšne, obvezno zavarovane potnike, pa so uvrščeni tudi smučarji na smučiščih oziroma žičnicah. Na Gorenjskem tako običajno vsak smučar plača 11 promilov (do sedaj) od cene smučarske karte za nezgodno zavarovanje. To pa ni edini »delež«, ki ga daje oziroma ima Zavarovalna skuopnost Triglav-Gorenjska območna skupnost Kranj pri boljšem počutju smučarjev-izletnikov na smučiščih.
Franci Lotrič, vodja splošnega sektorja v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj, pravi: »Na gorenjskih smučiščih smo, če tako rečem, prisotni dvakrat. Poleg različnih zavarovanj za obiskovalce smučišč z različnimi, tako imenovanimi preventivnimi aktivnostmi sodelujemo z upravljale! oziroma organizatorji smučanja, ko le-tl z različnimi deli in posegi skrbijo za varna smučišča in naprave na njih. Gre za tako imenovane črne točke, ki so znane tudi na smučiščih, in jih upravljale) skušajo odpravljati. Vrsto let je bil na primer kot takšna črna (smrtno nevarna) točka znan Žagarjev graben v Bohinju, ki je zdaj že dokaj urejen. Smučarji poznajo različne varovalne ograje nad previsi, opozorilne znake in različne druge oznake... Pri vseh teh ukrepih oziroma posegih sodeluje tudi Zavarovalnica.«
Gorenjska območna skupnost je lani in začetku letos namenila za tovrstne preventivne ukrepe
230 milijonov dinarjev. 200 milijonov dinarjev so namenili upravljal-cem gorenjskih smučišč in organizatorjem smučanja kot posojilo pod ugodnimi pogoji, 30 milijonov pa namensko (kot nepovratna sredstva). Gre torej za precejšen delež in prispevek, da bi bilo smučanje na Gorenjskem resnično varna rekreacija, šport in oddih. Gorenjska območna skupnost pa se je pred dvema letoma dogovorila za sodelovanje med smučarsko sezono tudi z gorenjskim zdravstvom. Del denarja namenja tudi za stroške prevozov ponesrečencev oziroma za hitro in pravilno zdravniško posredovanje na smučiščih. Ti stroški namreč niso majhni in jim zdravstvo samo do sedaj ni bilo kos.
Drugi del, ko se Zavarovalnica vključuje v »smučarijo«, pa je tisto pravo zavarovanje, ki se začne v trenutku, ko se smučar ponesreči. Osnovno pri tem, kot rečeno, je tisto na podlagi določb zakona. Vendar pa se organizatorji največkrat (že kar praviloma) odločajo še za eno obliko ne-
zgodnega zavarovanja. Pri prvem (na podlagi zakona) je smučar zavarovan za nezgodno smrt za 1,5 milijona dinarjev, za invalidnost pa za 3 milijone in do 750 tisoč dinarjev za stroške zdravljenja in izgubo zaslužka. Pri drugi obliki tega zavarovanja pa so vsote podvojene. Razen tega pa je na smučiščih uveljavljeno tudi zavarovanje glede tako imenovane odgovornosti. To zavarovanje je precej bogatejše, ker zajema tudi odgovornost žičničarjev oziroma organizatorjev smučanja.
»Do zdaj so vsa našteta zavarovanja veljala na vseh gorenjskih smučiščih. Računamo, da jih bomo obnovili tudi v tej oziroma bližajoči se smučarski sezoni na Gorenjskem,« pravi Franci Lotrič. »Za zdaj sicer še nimamo posebnega zavarovanja za smučarsko opremo. Znano je sicer neke vrste zavarovanje hotelskih gostov, ki vključuje tudi opremo in v tem primeru je to lahko tudi smučarska oprema (hotelskega gosta). Vendar pa bi veljalo prav smučarsko opremo na smuščiščih v prihodnje dodatno vključiti v zavarovanje.«
Ob koncu tega prispevka pa morda ne bo odveč še tole pojasnilo: Vsa zavarovanja, ki jih imajo ljudje tudi sicer sklenjena, ali pa tista v delovnih organizacijah, se ob nezgodi na smučišču seštevajo.
Na Zelenici smučarjev ne bo več zeblo
Novosti na napravah in smučišču
Smučišče na Zelenici je eno redkih, kjer se letos lahko pohvalijo z več novostmi. Žičnice, ki so bile znane kot počasne, so letos dodobra predelali, tako da bo trikrat povečana kapaciteta. Prenovili so stole, ki so podloženi s termoplastiko. Veliko del so opravili tudi na smučišču, tako da bo na spodnji selek-
m	
	
	
	
	
	
	
ciji smuka možna že ob najmanjših padavinah. Izboljšali so vhod na smučišče, uredili boljši dostop, očistili in razširili terene. Izboljšali so vhod z vrha Zelenice in izhod v plazove. Tako je smučišče na vrhu in v spodnjem delu primerno predvsem za slabše smučarje, del zgornjega dela pa je primeren tudi za vrhunske smučarje. Dobro je poskrbljeno za organizacijo najrazličnejših tekmovanj.
Smuka na Zelenici je še vedno znana kot ena najhladnejših, saj je večina smučišča v senci. Vendar pa je prednost smučišča, da je moč
i)
SMUČARSKE VOZOVNICE
sezonska vozovnica dnevna vozovnica za odrasle dnevna vozovnica za otroke popoldanska vozovnica za odrasle popoldanska vozovnica za otroke vozovnica za sedežnico-eno vožnja vozovnica za vlečnico-ena vožnja prevoz tovora po sedežu-ena sekcija dnevna vozovnica za goste hotela Ljubelj in panorame
smučati vso zimo, ker se siw drži navadno do maja. Ce * prej smučarji pritoževali, da s* prave obratovale počasi, te letošnjo zimo ne bo več. Kot P* ^ jo pri Kompasu na Ljubelju, K'j* ftvej vlja s smučiščem, je edina I ki jo letos še pričakujejo lp3* cesta in parkiranje. Trudili \ bodo, da bodo prišli še do I teptalnega stroja, ki bo orfiw hitrejše in lepše urejanje smuC Tudi cene na smučišču so ne, v predprodaji pa bodo 2 ^ kranjskem in tržiškem smuč^v sejmu.
lavi,
katf
U
»vez
Na Zelenici te dni opravljajo zadnja dela.
Ste
1 ?hv
m; fc p
V predsezoni so cene sezonskih, dnevnih in popoldanskih vozovnic , L 1
Slo , k
IC
h
za 20 odstotkov. Sezona na Zelenici traja od 21.12. do 3.5. Pre vozovnic za šole, osnovne organizacije sindikatov in društva z 20 " tnim popustom bo v času od 5.11 do 31.12. 1988
Na Bledu drsanje in teki, na Zatrniku smučanje
Univerzalno In dostopno smučišče na Zatrniku
Zatmik je od Bleda oddaljen le devet kilometrov, tako da ga Blejci in okoličani zlasti med počitnicami radi izkoristijo za vsakodnevno rekreacijo. Veliko obiskovalcev ima Zatmik tudi na račun gostov blejskih hotelov. Ti se redno vkjučujejo tudi v smučarsko šolo, ki je organizirana na smučišču. Sicer pa za smučarske proge na Zatrniku velja, da so zelo univerzalne, primerne za smučarje začetnike in tudi bolj zahtevne smučarje. Možno je organizirati tudi turno smuko. Vsekakor pa je ena največjih prednosti smučišča z eno sedežnico, štirimi vlečnicami in eno montažno vlečnico ta, da je do smučišča vedno urejena cesta, da je zato smučišče hitro dostopno in datna Zatmik vozi tudi smučarski avtobus.
Tako gostje kot domačini in obiskovalci Bleda imajo v kraju in okolici veliko možnosti rekreacije na tekaških smučeh, saj je pozimi veliko urejenih prog, ena najbolj urejenih pa je tudi proga na igrišču za golf.
Pri HTP Bled, tozd turizem in rekreacija, ki skrbijo za smučišče na Zatrniku, urejanje tekaških prog in tudi za blejsko drsališče, so pove-
dali, da se je drsalna sezona že začela.
Urnik rekreacijskega drsanja v športni dvorani na Bledu: vsak dan od 10. do 11.30, 13.30 do 15. in od 17. do 18.30 ure
sobote od 14. do 15.30 ure in 19.30 do 21 ure
nedelje od 14 do 15.30 ure S 26. novembrom se začne I sko na ledu, ki bo organizif*! sobotah od 17. do 18.30 ure 19.30 do 21 ure, ob nedel med 17. in 18.30 uro. Za rekreacijsko drsanje si lahK" salke tudi izposodite.
_:__-A
CENE NA DRSALIŠČU domači
ob delavnikih 2.000
otroci do 10 let 1.000
sobote, nedelje, prazniki 2.500
zvečer 3.000
vstopnina za gledalce 1.000
sezonska vstopnica 80.000
otroci do 10 let 50.000
*,VS
I*
'le ] 'en fe>tc P v
h •
'pl
'lov, aožr
P'
J s so Pc
i' C
i. h
m 5 ■gui
K,
šole, delovne organizacije in skupine imajo na drsališču popust, vstop pa imajo vodiči in učitelji izposoja drsalk 5.000 brušenje drsalk 2.000 najemnine drsališča
treningi(1 ura,30 minut) 150.000 rekreacijske ekipe 70.000
Na drsališču je organizirana drsalna šola. Informacije in prijave so rrw f, (
n 'Ost
--------' 9-------ww. ■« .....w, , . lUUljU   III   ^HjUTS   -JV   • • I   1 L
v turističnih agencijah, v hotelih, turističnem društvu in pri blagajni *Žk sališču. ^tt\
Alpetour pripravlja ugodne smučarske pakete
Na smučišča tudi s smučarskim avtobusoitf
Navadili smo se že, da za prevoze na smučišča poskrbijo avtobusi. Tudi letos pri Alpetouru pripravljajo prevoze s posebnimi smučarskimi avtobusi, ki bodo vozili na smučišča Stari vrh, Soriška planina, Vogel, Kobla, Zatrnik, Pokljuka in Krvavec. Prevozi bodo organizirani iz Kranja, Ljubljane, Bleda, Škofje Loke in Bohinja. Povedali, so tudi, da bo več voženj na tista smučišča, koder bo več snega in kamor bodo večje potrebe po prevozih. Vozne rede bodo objavili v Gorenjskem glasu, na avtobusnih postajah, ime-
I1*
\
li pa jih bodo tudi vsi hoteli. Za zgornji del Gorenjske je pred dobrim mesecem začela delati Alpe-tourova potniška agencija v Radovljici (na avtobusni postaji), koder se lahko pozanimate za prevoze,
lahko jih tudi naročite, se P1 mate o cenah in podobno.
Alpetourova komercialna s' tudi letos, v sodelovanju z skimi smučišči (Stari vrh, planina, Vogel, Krvavec) priP' ponudbo posebno ugodnih carskih paketov, ki vkjučujej0 \ voz, smučarsko karto in end0^1 co. Posebno primerni so za °r' zirane skupine, šole in deloVn ganizacije. Vse informacije inr^ l. I vacije   sprejemajo po 064/21 043, 21 083 in v Rad° $H 064/ 74 621. Ijje
h
hi
NOVO V KRANJU - NOVO V KRANJU - NOVO V KRANJU — NOVO V KRANJU - NOVO V KRANJU
Prodajalna »ŠPORT« Tavčarjeva 31,
PRENOVLJENA IN POVEČANA!
V mesecu novembru in decembru bo postopoma odprta prenovljena prodajalna »ŠPORT« z NOVIM PROGRAMOM!
KRANJ
Naša ponudba bo za vas, cenjene kupce, naslednja:
VSA TEKSTILNA KONFEKCIJA ZA PROSTI ČAS IN ŠPORT
SPECIALIZIRANI ODDELKI za smučanje, tenis in planinarjenje
OSTALI ŠPORTNI REKVIZITI oz. DODATKI k letnim športom in navedenimi programi
vas pričakuje
Obiščite nas, prepričani smo, da boste zadovoljni! I^^fe^j vas pričakuje —
vas pričakuje
ty,8. novembra 1988
jjjbor za varstvo človekovih pravic na Gorenjskem
11. STRAN
50
>t p" h dvorana srednješolskega centra "Boris Ziherl" v Škofji Loki ki $ L6^' četrtek na tribuni z vodilno osebnostjo Odbora za varstvo tei< | kovin pravic Igorjem Bavčarjem. Dve uri povsem konkretnih ibfll h?^^111110 >zraženih (političnih) stališč. Prvijavni nastop Bav-
W na Gorenjskem so pripravili mladi iz 00 ZSMS na srednji ko-gj"*rski in cestno prometni šoli.
jiij. Pogovor z Igorjem Bavčar-otf£< ki je trajal polni dve uri je Rovala   Alenka Potočnik-
J
20| l2H
Državljanska nepokorščina mišljena eliko hujše!
tiH ' ki Je SV0Je P^0 vpraša-* navezala na zadnje sporočilo >°ra za varstvo človekovih *vic (v nadaljevanju Odbora), *aterem Odbor javnosti sporo-Ma so obsojeni prejeli pozive 0 *glasitev v zaporu.
$ Sjviza zapor so vročeni
»avčar: "Če lahko rečem mal-
2j u numorno, bo verjetno prete-jj^.še precej časa, dokler bomo ^(Jf1 zadnje sporočilo. Verjetno ' Poznate polemiko, ki se je A ?*vnela ob našem 59. sporočilu Javnost, v katerem smo pono-c i j" znane zahteve v zvezi s sod-,rod H procesom. Sporočilo smo oP povili predvsem na naše oblati' kajti po štirih, petih mese-j1' odkar traja ta sodna farsa, . °elotna zadeva prišla prvič v ?j>erenco   slovenskih oblasti. j?r&di tega smo rekli, da sloven-9 oblast te sodbe ne bo izvršili VsaJ toliko časa ne, dokler ne j. Popolnoma razjasnjeno oza-jje ljubljanskega procesa, do-er ne bo skupščinska komisija ?°tovila, zakaj je dejansko šlo vsej stvari. Naše stališče je
»0:
ze od vsega začetka, da ne-
sodbe, ki je ne samo uperje-I*Proti slovenski politiki, kar je /jtes očitno, pač pa je tudi potezo v okoliščinah, ki neposred-. krnijo slovensko suverenost genski jezik!) , da te sodbe ni žno izvršiti. Ironija je, da mo-» Politika, proti kateri je bilo ^0 ^ skupaj tudi naperjeno, sedaj sodbo tudi izvršiti in kar tudi J t Počenja, namreč pozivi, ki so " obsojenci dobili, kažejo na '; Mislim, da ni druge možno-i \i k° politika tako razume g, jjpašanje suverenosti države, ki ', j.,v°di, kot da bo izgubila velik J svoje legitimnosti, se pravi, j^ja za to kar sedaj počenja, je i ik^a legitimnosti. Vsi pa ve-o da je slovenska politika od prat, ko je bil izvoljen Milan I^Čan, zelo veliko naredila, da p|L sl to legitimnost pridobila. Ja-l|° je, da v sistemu, kjer politiki I* ne postavljajo ljudje, pač pa 1 H Postavlja sama, se legitimni pridobiva na neki poseben . cin - ljudem se neprestano do-^-v^duje, da se politika bori za ™ dp- Drugi sistemi so to rešili ^ ugače, naprimer, izmislili so si |^okratične  volitve. Dejstvo
n* leji?a ^° sec^aJ ta politika zelo ,<ko prepričevala, da pelje v u.^okracijo z zapori, z izvrševa-ks*1 s°dbe — kakršna je proti perici in tista proti Tomu Bo-,y6taJu. Na takšna ravnanja slo-^^ske politike bomo še naprej ^Sirali, na kolegiju Odbora A   0 se odločili, da nekaj dni, doli L.r natančno ne premislimo, J bomo predlagali članom na-0f}      Odbora, javnosti ne bomo rJ^ščali. Zato vam tudi ne mo-reči, kako bomo na dane pil k ^ere konkretno reagirali, go-jjilLi? pa je, da se bomo ravnali C1 P° vsebini našega 59. sporo-d\ i)J| za javnost, kjer smo med j P 'ki 'm 8°vorili tudi o državljanki v Nepokorščini.
-
11 so nas v past
*' k
ift kj  0 človek prebira vse zapise, 0A jjy0 nas doleteli po tistem pro-tjj      govoru predsednika pm-j\r\ U^ana v Poljčah, me je ve-tlj   bolj kot njegovo nestrinja-fl« 2 našo napovedjo o možnosti ^ Pijanske nepokorščine, pre-jftV(ftila neka druga njegova iz-Gre za stavek, kjer pravi, Oe razume neprestanih priti-k t! na °blastne organe. S tem Pravzaprav samo povedal, da
je mogoče razumeti njegovo reakcijo, kot da javnost sprejema samo toliko časa, dokler ga le-ta podpira, v tistem trenutku, ko mu zastavlja nekaj neprijetnih vprašanj, pa bi jo najrajši spravil tja, kjer je bila vseh teh štirideset let po vojni. Tako menim, da je od te izjave naprej mogoče začeti razpravo o demokratizaciji, liberalizaciji...
Ne glede na to mislim, da je bilo vprašanje državljanske nepokorščine neka točka, ki so jo mnogi čakali kot Sahara dež. Kazalo je, da je nekdo samo čakal, da bo lahko planil po vsem našem dosedanjem delu. Že to, da smo se morali braniti in pojasnjevati ljudem, da državljanska nepokorščina ni nobeno nasilno dejanje, je kazalo na neko past, v katero so nas porinili. Povsem očitno je in moderna politična zgodovina pozna državljansko nepokorščino kot neko simbolično dejanje, s katerim javnost opozarja oblast na nekatera njena dejanja, ki so lahko tudi zakonita, za kar pa v konkretnem primeru seveda ne moremo trditi. V tem smislu državljanska nepokorščina ni pozivanje k protizakonitim dejanjem, pač pa je nekaj veliko hujšega - opozarjanje oblasti, da izgublja zaupanje med ljudmi. Zanimivo je tudi, da nas je napadla predvsem politika in da so na naše sporočilo odgovorili oblastni organi šele zelo pozno, ne glede, da smo se ves čas obračali na oblastne organe in ne partijske, na politiko."
Ni politične menice za večnost
V pogovoru se je gost večera dotaknil tudi dela skupščinske komisije, kjer je posebej izpostavil, da bo le-ta lahko velik del podatkov dobila tako pri Kučanu kot Stanovniku. Poseben sklop je bil odmerjen tudi zaupanju do slovenske politike, kjer vsekakor velja izdvojiti Bavčarjevo misel, da slovenska politika, kljub izrazom podpore pred 17. sejo zveznega CK-ja ni dobila s tem "menice za večnost". Potem ko je bila ponovljena že znana zahteva po vseljudskem referendumu v zvezi z ustavnimi dopolnili in neposrednimi volitvami, se je Bavčar dotaknil tudi časov Staneta Kavčiča, kjer je ob ostalem menil, da nismo znali izkoristiti mogočne vodstvene ekipe, ki smo jo imeli v začetku sedemdesetih let znotraj posameznih republik, pač pa je v stilu "vodilne komunistične partije in edine dovoljene stranke v tej deželi" po znanem vzorcu zamenjalo ljudi.
Po dvorani je zašumelo tudi, ko je Igor Bavčar rekel, da ni nikjer mogoče vnaprejšnje zaupanje v oblast, niti tam, kjer je leta izvoljena na demokratičen način, kajti med politiko ob oblastjo ne gre za ljubezensko razmerje, oblast je potrebno stalno kontrolirati, da dela še kaj drugega in ne skrbi le zase.
Ne zlorabiti zaupanja ljudi!
Vmeščanje^prihajajoče politike je ocenil rekoč: " Zelo mi je všeč izjava predsednika slovenske mladinske organizacije Jožeta Školjča na zadnjem Borštnikovem srečanju, ko je rekel, da naj se nikar ne bojijo, ker ne bomo trgali imen z ulic in podirali spomenikov. Politika, ki prihaja, ni obremenjena s sovraštvom, ne idejnim, ne generacijskim, tudi ne nacionalnim in razrednim in to je tisto, kar daje upanje slovenski politiki, ki se poraja."
Vključitev Igorja Torkarja v razpravo, kar je izzvalo aplavz prisotnih, tudi ni minila brez razmišljanj Bavčarja, ki je menil, da je napačno stališče, da je JLA sila, ki vodi neko samostojno politiko.
"Dostikrat je bilo na kolegiju Odbora vprašanje ali se nekaj upamo narediti, ali smo pripravljeni s to držo vztrjati do konca. Prepričan sem, da bi v trenutku, ko bi pokazali, da nas je strah, odkrili svoje ledvice in v tistem trenutku bi se tja zvrstili močni udarci. V neki točki je kljub vsem objektivnim zakonom, vedam in znanostim o tem, kako naj se ravna politika, kaj je v tem trenutku najbolj pametno, je veliko bolj pomembno, da pokažeš, da tisto, kar misliš, misliš resno in da za tem stojiš tudi z vsem rizikom, ki, verjemite, večkrat ni bil majhen,« je svoj nastop pred avditorijem, ki še zdaleč ni bil sestavljen zgolj iz mladih, zaključil Igor Bavčar, član Odbora in človek, ki^je še nekaj dni nazaj (pred volilno farso imenovano republiška kandidacijska konferenca) po pokazateljih iz občinskih sredin sodil neposredno v slovensko predsedstvo.
Po končani tribuni smo gosta tudi mi zaprosili za kratko izjavo na vprašanje, kako primerja škofjeloški večer s podobnimi prireditvami, ki se jih je udeležil dosedaj v sklopu delovanja v Odboru: " Okolja se zelo razlikujejo med seboj. Nazadnje sem bil v Novem mestu, kjer je bilo podobno število ljudi, vedno je povsod polno, tam so bila vprašanja povsem drugačna. Zdi se mi, da so Dolenjci veliko bolj previdni. V Škofji Loki so obiskovalci skupaj z vprašanjem jasno povedali tudi svoje stališče, kar se na Dolenjskem ni dogajalo. Imel sem celo občutek, da se ljudje bojijo povedati to, kar mislijo, nasprotno pa tukaj ljudje veliko bolj reflektirajo vse to, ka" se dogaja v družbi. "
Vojaška sodišča kriva za enajst umorov!
Igor Torkar: "Predlagam Odboru, naj bo njegov podpredsednik zgodovinski spomin. Moram reči, da Odboru ploskam ves čas njegovega obstoja, da pa je svojo bitko vodil z majhnimi plašni-cami. Vojaško sodišče je protizakonito, objestno, oblastno ravnalo z obtoženimi in s celotnim slovenskim narodom. Spomnil bi rad na lansko številko revije Pravnik (številka 3-4). Tam je na stoenajstih straneh objavljena celotna analiza glavnega lagr-skega procesa. Predlagam Odboru, da naj naši oblasti ali pa Odbor sam zahteva od nezmotljivih vojaških sodišč, da javno prizna, da je leta 1948 krivo za enajst sodnih umorov! Predlagam, da se to postavi kot javna zahteva tem objestnim vojakom, da naj priznajo ta svoj zločin. Zgodovinski zločin ]§ namreč neusmiljen, on je akademik akademije znanosti in umetnosti sveta. Eksistira dokument, ki bo izšel, kjer z Rankovičevo pisavo piše:" Sem proti glavnemu Dachauske-mu procesu v Beogradu, naj bo ta proces v Sloveniji, v Ljubljani! Vemo, da je bil takrat stalinizem, kaj pomeni, da niti prdca nisi mogel izpustiti, pa naj te je še tako črvičilo, če ti tega v Beogradu niso dovolili. Če je Stalin takšne procese prirejal, da bi si pridobil oblast, je šlo v našem primeru za ohranitev oblasti. S tem hočem reči, da so Dojavi ob sedanjem ljubljanskem procesu samo namerne zameglitve in želim, da bi Odbor na vse skupaj le gledal malo širše. Na vse to bi vsekakor veljalo reči, da je Molierov Tartuffe v primerjavi z nekaterimi rdečimi Tartuffi pravi diletant!"
Dolharjev mlin melje za zdravje
Kruh naš vsakdanji -bolj je črn bolj je zdrav
Kako zelo se je pred nedavnim razhudil naš televizijski kulturni kritik Jože Hudeček, ko se je lotil vseh tistih, ki so v letih po vojni pustili oziroma povzročili umiranje starih mlinov in žag ob slovenskih vodah, te najstarejše gospodarske dejavnosti našega človeka, kajti, odkar je človek začel uživati žito v prehrambene namene, je žito tudi mlel. In skoraj ni bilo potočka, ki ne bi bil z rakami speljan na vodno kolo. Če je bila še manjša vasica, je ob bistri vodi izkoriščala njeno moč, tu so se vrteli mlinski kamni, pele žage, zvonko zvenelo kladivo kovača. Danes pa je vse utihnilo, vode neizkoriščene tečejo svojo pot, mlinska kolesa so strohnela, žage žalostno druga za drugo poklecajo na kolena. Valjčni mlini, velike žage so naredili svoje. Mi pa nismo znali ohraniti tistega najbolj našega, starega, dobrega. Danes nam je žal, kajti ob vodah ni več romantike, v naših shrambah in kaščah ne več moke, dobre, zdrave, žlahtne, kakršno da le zrnje, ki se drobi in melje med dvema kamnoma. Le še prazna denaturirana bela moka brez vitaminov, brez rudnin.
Boštjan Draksler: "Mislim, da ni nič takšnega, če vidimo Bavčarja prvič na Gorenjskem in s tem tudi v Škofji Loki. Samo potezo mladih iz kovinarske šole ocenjujem kot pametno, saj se je lahko tako marsikdo neposredno seznanil tako z Bavčariem kot delom Odbora za varstvo človekovih pravic. Da je dvorana polna, me prav nič ne preseneča, kajti menim, da bi bila povsod."
Janez Jelene: "Potezo mladih, ki so pripravili današnji pogovor ocenjujem kot zelo umestno. Resda bi mogoče malo tudi samokritično rekel, da bi človek prej pričakoval, da se nečesa takšnega loti občinska konferenca ZSMS, kot osnovna organizacija, vendar glavno je, da do kaj takšnega sploh pride. Vse to gre vsekakor umestiti v željo po večji odprtosti družbe in s tem seveda tudi gorenjskega prostora. "
Alenka Potočnik-Lavko, voditeljica razgovora: " Pred časom smo med dijaki napravili anketo, kjer je bilo eno izmed vprašanj tudi, kaj je naše dijake v zadnjem času najbolj vznemirilo. Iz velike večine odgovorov je bilo zaznati, da je bil to ljubljanski proces in čisto konkretno sojenje na le-tem v srbohrvaškem jeziku. To nas je tudi vodilo, da smo v svojo sredino povabili Igorja Bavčarja."
Erika Jelovčan, predsednica OO ZSMS SKCPS v Škofji Loki:
"Vse v zvezi s procesom nas razumljivo zanima v dokajšnji meri. Danes so obsodfli njih, kdo pravi, da ne morejo jutri nas? Enkrat se nekje malo narobe obrneš, ali pa tudi to ne, in si v zaporu. Sam večer mi je bil osebno všeč."
Odkar je Jože Dolhar v pokoju, se je ves predal delu v mlinu. Le veliko več bi rad vedel o biopre-hrani, da bi znal tudi sam svetovati svojim strankam.
Prav je imel Jože Hudeček, da je zagrmel z ekrana, toda veliko prepozno se je oglasil. Koliko mlinov je za vedno izgubljenih. Eden redkih starih mlinov, ki se je na Gorenjskem ohranil stoletja in še danes melje po starem, je Dolharjev mlin v Predosljah. V dokaz, da vendarle še stoji kakšen tak mlin na Slovenskem, kjer se vrte mlinski kamni, kjer se v stopah beli proso v kašo, je Dolharjev Jože ljubljanskemu gromovniškemu iJožetu poslal vrečko dobre ajdove moke...
Dolharjev mlin v Predosljah je star čez tristo let. Častitljiv star grajski mlin ob Belici. Brdski mlin. V lasti ga je imela Zoisova rodbina, lastniki gradu Brdo. Ko pa je obubožala, ga je leta 1929 skupaj z 9 hektari brdske zemlje kupil mlinar Jože Dolhar, Žibrejev iz Predoselj. Iz Monakovega je prišel pred kakšnimi dvesto leti prvi Žibrej, ki je mlel v tem mlinu. Jože Dolhar, starejši, skoraj leto dni zdaj že pokojni, je doživljal vse te hude spremembe, ko so drug za drugim utihnili mlini na Belici. Sest jih je bilo včasih. Zdaj je le še ta. S pravo gorenjsko trmo je vztrajal pri svojih kamnih in stopah, ga ohranil do današnjih dni takega, kot je bil. Nič ni spremenjeno. Še vedno je tu prelepi rezljani steber, že nekoč redkost v mlinih. Vidi se, da je bil izdelan v zlatih letih mlinarstva. Ko je spregel stari Dolhar, je za njim poprijel mladi Jože Dolhar. Danes je to menda edini mlin na Gorenjskem, kjer dobiš čisto po starem mleto moko, kašo, ješ-prenček, koruzni zdrob, dobro črno moko za peko kruha, otrobe, ki jih ljudje, osveščeni o zdravi prehrani, vsak dan bolj iščejo. Bioprehrana, ki jo sodobni zdravniki vedno bolj poudarjajo. Mi pa še vedno visimo na belem kruhu, kot simbolu blaginje. Vendar je ta beli kruh prazen, da bolj biti ne bi mogel. Zunaj je beli kruh najcenejši, le reveži se hranijo z njim. Mi pa še vedno sanjamo o belem kruhu...
Najuglednejši raziskovalci moderne prehrane se vedno znova pritožujejo čez slabo biološko vrednost, celo škodljivost kruha, ki je zaradi modernih mlevskih postopkov skoraj brez vitaminov, beljakovin, rudninskih snovi in snovi, ki urejujejo in pospešujejo dobro prebavo. Stari Kneipp je že pred več kot 100 leti zapisal: "Mnogi ljudje so prepričani, da je v drobni, slepeče beli umetno pripravljeni moki mnogo redilnih snovi. Tega ne verjamem. V njej vidim samo moki podoben prah, ki mu ne pripisujem nobenega pomena. Ne-
koč, ko še nismo poznali umetnih mlinov, smo še pač dobili pravo moko, ki ni bila tako iz-lužena, čeprav ni bila tako snežno bela."
Kaj se zgodi pri mletju v kovinskih mlinih? Tu so pri mletju pšenice odstranjeni vsi kalčki, pri beli moki pa tudi vsi otrobi. Kovinski mlini moko segrevajo in na ta način uničijo veliko hranljivih snovi. Samo odstranjeni otrobi vsebujejo 50 odstotkov vitaminov, cinka, bakra, joda, odstranjeni kalčki pa poleg tega vsebujejo še vitamin E in nenasičene maščobne kisline. Rafinirana žita bistveno prispevajo k razvoju bolezni prebavil, zobne gnilobe, hipoglikemije, infekcije sečil, sladkorne bolezni. Včasih je bil kruh cenjena hrana in glavni vir vitamina E, današnji kruh pa to ni več. Današnji kruh le redi...
Tisti, ki so danes spoznali, kakšnega pomena je pravilno zmleta moka, so poiskali Dolharjev mlin ob Belici. Kakšna sreča, da je stari Jože Dolhar vztrajal s tako trmo in se z vsemi močmi oklepal svojega mlina, se boril za vodo v strugi, ko je je bilo z gradnjo potrebnih ali nepotrebnih jezerc za brdsko ograjo iz leta v leto manj. Včasih je bilo na njej šest mlinov. Že včasih so se borili za vodo. Uhajala je v tla. In vzeli so se skupaj in vsako leto vsaj enkrat šli ob strugi navzgor in zamašili vse luknje.
Tudi Jože je vesel, da je njihov mlin ostal. Nič ni spremenjenega v njem. Vse več ljudi prihaja v mlin, ki bi radi res domače mlevne izdelke: dobro proseno kašo, ki v njegovih stopah izgubi še zadnjo ovojnico, tisto najtanjšo, ki je s prostim očesom skoraj ne opaziš, le po barvi jo ločiš od nestopa-ne. Prihajajo po ješprenj, koruzni zdrob, pravzaprav nekakšen koruzni drobljenec. Za žgance s krompirjem, ali pa same koruzne žgance, za dodatek h krušni moki. Tudi bela moka, "nularca" za krofe, potice, se dobi pri njem, pa krušna bio moka, z otrobi, pa ajdova moka, prosena kaša, sami otrobi in še kaj. Včasih stranke same povedo željo, kako debelo mleto bi rade. Le to bi rad, da bi prav za te mlevske izdelke dobil kakšne strokovne napotke. Povezal bi se rad z inštitutom, ki se ukvarja z zdravo prehrano. V takem mlinu, kot je njegov, je mogoče mleti manjše količine, tudi po nekaj kilogramov. V velikih mlinih pa se majhne količine kar izgube. Kdo bi se tam tudi dajal s strankami, ki hočejo ta tako, drugi spet drugačno mleto. Jože pa prav v tem uživa. Rojen mlinar je, od malega med mlinskimi kamni in kolesi, med vrečami žita in mok. Sam seje pšenico in ječmen, da lahko postreže tudi s svojim, pa merica je seveda tudi njegova, ko melje za stranke. Vse več se kmetje spet odločajo za setev doma in tako za naročila strank nikoli ni v zagati. Le to ne more razumeti, da so na občini pred slabim letom, ko je za očetom prevzel mlin kot stransko dejavnost kmetije, zahtevali, da za opravljanje obrti naredi preskus znanja. Pa je od krajevne skupnosti prinesel potrdilo in priporočilo, da melje že vse življenje. Kdo ve, kje vse po Ljubljani bi moral iskati to dovoljenje. Le z davkarji se je domenil zdaj, dovoljenja pa ne bo več iskal. Preveč neumno se mu zdi, da bi pri vsem svojem znanju moral po toliko birokratskih poteh. Naj pridejo k njemu v mlin, pa bodo videli, kaj zna in zmore.
D. Dolenc
uredništvo tel. 21860
@M^SS^MIGLAS 12. STRAN
RAZVEDRILO,
Torek, 8. novembra
Popu bob in bobu pop
Še nas je nekaj komadov, ki se ne sramujemo, da smo potomci robatih in prostosrčnih gorenjskih gorjancev in smo kot taki za mestni milje neka marginalna tvarina: oglati trdobučneži, molčeče trme, z rudimentarno izobrazbo srca in s primitivnimi navadami očesa. V tem našem perifernem polmraku, da ne rečem duhovnem beraštvu, naj bi užili nekaj poduhovlje-nih trenutkov tedaj, ko nas izvoli obiskati, denimo, TV kamera nacionalne televizije. S priznanjem in ganotjem naj bi nato ob stari kmečki peči zadrževali dih, ko se v EPP pojavi naš simpatični sosed, kmečka korenina, ki ga naša edina in slavna TV smeši skrajno mučno.
»Vse ta prave stvari v živlenu mi je dava narava,« pravi naš ata, ko v reklami za DONAT pleza po ledeniku in nabira tiste vejice v koš! Kršenduš! Le kdo, ki ni prismojen, pa pleza po ledeniku in nabira suhljad, ki je ni na nobenem ledeniku tega sveta!
V očeh mestne kavarne smo tako čisto navadni buteljni, prismode! Hvala za tako čast, za vso tisto bedasto krparijo, zlagane občutke in vegaste folkloristične slikice. Če hočete ali ne, mi še vedno pravimo bobu bob in nam nobenih »tapravih stvari v živlenu« ni »dava« narava! Smo jih kar lepo čedno prigarali sami. Vse, tudi bajte in domove! Da vam zdaj slučajno ne bo padlo na pamet, da bi se v kakšnem TV spotu še iz naših domačij spakovali. Recimo: naš ata bi plezal po lojtri s flašo Donata, zraven pa fantaziral: Dober mi je domek, četudi ga ni več kot za bobek...
Nikdar nam, provincialcem, ni huje kot tedaj, ko pri mestni gospodi prihajamo v modo. Vsakdo brunda svoja platoni-čna narodna čustva in ljubezensko romantiko do svojih korenin, da je res sitno. Samo čakamo, kdaj nas bodo potegnili še v koledar sodobne politične fantastike, ki zdaj razsaja po Slovenskem.
O domovini imamo prav plemenite in rodovitne pojme, zato nam ni nič prav, da se stalno izkopavajo bojne sekire. Kdo jih bo pa poslušal! Vsi pravijo bobu pop in popu bob! Kot otroci: an bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši. Naj že dajo svobodo zdravi pameti, naj spustijo z vajeti ideje, čeprav -dvomljive in nesmiselne, saj res ni nobene škode, če udariš enkrat po žeblju in stokrat po podkvi. Da le kaj pametnega pade v našo uniformirano pamet, ki naj bi bila od tod do večnosti. Saj ne bomo ponoreli, če bomo slekli ponošeni jopič in ne bomo se klali, če bo pod Alpami vznikla še kakšna mila alternativa.
Ti pikolovski dvomi, pravi deliriji sumničenj in fanatičnih skeps, recimo, o ustavi, ti ožemajo možgane, da ne veš, ali si krop ali voda. In potem na ves slovenski ustavni krop zlije olje še sestrska republika. Ta domnevno slovensko ustavno prevaro okvalificira z odkritjem, da bo armija dobila zdaj davek od prometa proizvodov, davek, ki se plačuje pač na kraju, kjer se roba proda. Slovenija pa dve tretjini robe proda na jug... Hop, slovenski Cefizeljčki, tu ste nas pa za nos! Ne maramo papagajskega blebetanja pravovernih, hazardnih igric in skrivalnic strahopetnih kot tudi ne že obešenjaške napadalnosti mladih, odrinjenih in razžaljenih.
Mladim vsaka čast za zdrav prepih v zatohli slovenski čumnati, v kateri čakamo domala pol stoletja. A sem in tja je popu le treba priznati, da je pop, že zaradi olike. V politiki, ki je druga najstarejša obrt na svetu, se povsod plemenito laže. Vendar tudi nismo vsi vsak hip SOKRATI in NAD ZGODOVINO! Malo odpustkov s te in one strani, pa bomo z božjo pomočjo cesarju, ki je baje nag, spletli pisana oblačila. Ljube duše, krompir tudi ne zrase čez noč; ga je treba obdelovati in še za kakšno mašo je dobro dati... D.Sedej
Dahnili so da:
Na Jesenicah: Suzana Mešiček inllanez Pernuš z Jesenic; Saša Vu-
kotić in Dragica Petrovič iz Radovljice.
Čestitamo!
Art ročk v Kranju
V ponedeljek, 7. novembra 1988, se v Delavskem domu v Kranju ob 20. uri obeta nekaj drugačnosti.
ŠKUC - Artrock in mladi Kranja pripravljajo nastop skupine Attrition, ki prihaja v okviru evropske turneje tudi v Kranj.
Skupina, ki prihaja iz Londona, prinaša s svojo glasbo čudoviti novi svet, ki prodira in niči moro surrealističnega vsakdanjika.
Njihovo delovanje sega v sredino osemdesetih let, ko se je sedanja zasedba skozi metamorfoze izoblikovala. V iskanju pravega, so člani zasedbe oblikovali s pomočjo ritem mašine, razmerje elektronskih plesnih spremešanih z liričnim poljem levega pop - ročka.
Po pojavnosti bi jih lahko primerjali z Borghesijo, saj tudi skupina ATTRITION na svojih nastopih uporablja sopomoč hkratne filmske projekcije in diasov, vendar pa se skupini po glasbeni žlaht-nosti izključujeta.
Svojo glasbeno kvaliteto so ATTRITION pokazali že s prvim albumom, ki je izšel pri THIRD MIND RECORDS (1984), kasneje pa so svoje umetniške ambicije znotraj sodobnega ročka razširili na evropske založbe. Pri založbi ANTER RECORDS so nedavno izdali svoj šesti LP, ki bo promoviran v Kranju, v ponedeljek, 7. novembra 1988, ob 20. uri v Delavskem domu.
T.Z.
Top lestvica VIDEO STUDIO BLED
1. Messanger of Death - Glasnik smrti (Charles Bronson)
HIT88
Prezidio (Sean Connerv)
HIT88
HIT88
HORROR Super akcija VVestern HIT
Akcijski Horror/ZF Risanka Super Hit Kung Fu HIT 88
2. Presedio HIT88
3. Hero and terror - Heroji in teror (Chuk Norris)
4. Wilow - Vrba (G.Lucas) HIT88
5. B A D 21 (Gene Hackman)
6. Poltergeist III
7. Delta Force Comando
8. Town caled Beautv - Desperado
9. Vrnitev v Ameriko (Eddie Murphv)
10. House of the Rising Sun
11. CRITERSII
12. Asterix in Britain
13. Big - Veliki
14. Krvavi šport
15. VVitchaft
Nagradno vprašanje
NAŠTEJTE VSAJ PET FILMOV, V KATERIH JE SEAN CONNERY IGRAL JAMES BONDA 007!
Video Studio Bled, Gregorčičeva 5 na Bledu ima v arhivu vseh šestnajst filmov o Jamesu Bondu, kolikor jih je danes na tržišču. VS Bled je edina Videoteka v Jugoslaviji, ki ima za 28 filmov plačane avtorske pravice in je še vedno vodilna videoteka v Sloveniji s skoraj 200 naslovi filmov, od tega kar 1300 master kopij.
Video studio Bled ponuja za reševalce zanimive nagrade:
1. Kaseta s filmom z današnje lestvice
2. 10.000 dinarjev
3. Dve pizzi ter dva vrčka piva v bistroju hotela Toplice na Bledu
4. Kosilo za dve osebi v gostišču Fortuna v Spodnjih Gorjah pri Bledu
KUPON
PRIIMEK..............................
NASLOV..............................
ODGOVOR .........................
Čvek
Golobi so zašli v mraku
Neprijazno in deževno vreme, ki so ga letos imeli Angleži, so hudo občutili angleški golobi -poštarji. Na tisoče jih je izginilo, ker jim je slabo vreme oslabilo občutek za orientacijo. Največ članov so izgubili klubi v jugozahodni Angliji, tako da bodo nekateri celo morali društva golobov - pismonoš, ukiniti. Pravijo, da golobi lahko pomnijo položaj sonca nekaj časa, vendar, če sonca dolgo ni, izgubijo orientacijo.
Audrey Hepburn je fotomodel
Audrev Hepburn je živa legenda filma in ena od najlepših žensk od konca vojne do današnjih dni. Še danes je pri 59. letih zelo atraktivna, tako da ji je kozmetična firma Revlon ponudila reklamiranje njenih proizvodov. Audrev nikoli ni zanimal denar, saj ga je vedno imela dovolj, vendar ji je ponudba vendarle laskala in jo je sprejela. Zdaj reklamira najnovejše Rev-lonove šminke in lake za nohte.
NOVE GLASBENE SKUPINE
Signal - Razočarat me ne...
Klaviaturist Lojze Govekar, basist Jani Čop, kitarist Jordan Marn, kitarist Rok Klemene, in bobnar Aleš Pire delujejo pod imenom skupina Signal iz Kranja. Ime ni ravno novo, saj se je prvič pojavilo pred tremi leti, zasedba pa je prenovljena, saj je sedanja usmerjena v ročk.
»Igramo bolj trdo rockovsko glasbo, čeprav malo diši po komerciali, saj vključujemo tudi mehki melodični ročk. Nudimo neko drugo glasbo in je to impulz za ljudi. Za razne priložnosti pa se od glavne usmeritve tudi prilagajamo in nam pri narod-nozabavnih vižah na pomoč priskoči nekdanji harmonikaš Bojan Pestotnik,« pravijo člani skupine SIGNAL. Pravega vzornika sicer še nimajo, najbolj blizu pa so glasbi skupine Bad Companv, Martin Krpan in Lačni Franz, pravijo. Tudi njihov repertoar je tako sestavljen z rockovskimi komadi, rockovsko evergreensko glasbo, melodični
fore
^01
fi
lic
skupin U 2 in Queen, vrneSJ| vključujejo tudi svoje skla<* Nekaj lastnih štikleov imajo narejenih na primer Hrepe nje, Punca, Razočarat me
»Nismo direktni pri tekd gremo zelo po ovinkih. V njih pač odraža še zadržanost, ^Jublji ške vrednote,« pravijo Sig?8 ^ ki so kar trije tudi vokalisti'1 ^ ljubeznijo do glasbe v ročk $ E£ sti hočemo nekaj doseči, Čep11 sedaj igramo na koncertih cel<f' » izgubo... Sicer ponudbe prihw jo, vendar se za komercialo' "v damo prodati. Sodelujemo W ® na kulturnih prireditvah, na J ( 2 ternativni sceni, v odmorih J°* J0v igranjem pa damo možnost t" ,a' mladim glasbenikom, ki se ( ez niso uveljavili, recitatorjerfl' er kantavtorjem. In če bo glaS! ^ '■ prodrla in povraćala tudi v« ^Vc narnem smislu, bomo čez ' ^ 0 dni poskušali posneti nekatf' naše skladbe in se vključiti  1 F glasbeno kolo,« so dejali Sig^ Ure
D. PaP* pre 107 ž ■ in Hi le o hi iti
Skupina Signal
sti,
Miz
Kaj je pisal Gorenjec leta 1908
Graditev vodovoda za mesto Kranj in okolico vidno naprec Vodovodna proga od studencev po celem hribu do Polajnarja JeW popolnoma dodelana, čeravno je bilo premagati jako težaven ter^V^ Izpeljava vodovoda od Polajnarja do rezervoarja v Tupaličah bod" [ ^ nekaterih dnevih dogotovljena. Tudi tukaj so bile premagane vsak t. vrstne težkoče, kajti razen razstreljevanja skalovitega terena, [ zahtevala talna voda veliko napornega dela. Delavci so morali m* ^ delom do kolen stati v vodi, voda se je nepretrgoma odstranjeval* tremi velikimi sesalkami. Ravnotako naporno delo je povzročila"' peljava cevi čez Kokro, toda tudi ta del proge je izgotovljen in s«** daj pokladajo cevi že proti Visokem. Največje težave so takore^J premagane in ker ni več veliko ovir, se bode nadaljevanje proge P^ ti Kranju hitreje vršilo. Tudi v Kranju se bode z delom v kratkoj ^ pričelo, to pa radi tega, ker bode tukaj delo z ozirom na neugodne" ^ renske razmere le počasi napredovalo. , K
Miloš Lik'
_Ah
ANEKDOTA
Misli
Newyorški založnik si je na nekem posvetovanju močno prizadeval, da so ga posadili zraven Bernarda Shawa. Pisatelj ni bil preveč Zadovoljen s sosedom in se mu je skušal izogniti na ta način, da se je delal globoko zamišljenega.
Čez nekaj časa založnik ni mogel več vzdržati.
»Gospod Shavv,« je vzkliknil, »dolar bi dal, da bi vedel, kaj zdajle mislite.«
»Dolar? Saj ni vredno,« je odgovoril Shavv.
»No, pa povejte, na kaj mislite?« je silil sosed.
»Na vas,« se je oglasil nedvoumni odgovor.
h
h
\
Male gorenjske vasi
Praše
Piše: D. Dolenc
Včasih je luštno blo, zdaj pa ni več tako...
Helena Jenko, Jenkova mama iz Praš, s 87 leti najstarejša vaščanka, se še živo spominja svoje mladosti. V šolo je hodila v Mavčiče, prve pol leta še v staro, spod farovža, ki so jo partizani med vojno minirali, potem pa v lepo, novo, ki je še danes lepo urejena. Tam je učiteljeval učitelj Sežun, za njim pa gospa Po-gačarjeva. Vendar otrok tiste čase niso crkljali. Ob pol šestih je že morala gnati krave na pašo, ob pol osmih pa v šolo. Vseh osem let je hodila v šolo, le zadnja leta so njene starosti hodili le ob ponedeljkih in četrtkih. Osemletko pa so le naredili. Po šoli pa je bilo treba takoj na polje. Tonetova z Jame, iz sosednje vasi, je bila Jenkova mama. Devet otrok je bilo, zdaj pa je od vseh bratov in sestra le še ona na svetu.
"Včasih je bilo pa tudi na vasi lepo," se spominja danes, "posebno, kadar so bili v stari šoli v Mavčičah koncerti, igre. Svoj tamburaški zbor so imeli v Mav-
čičah, tudi njen mlajši brat je igral v orkestru, in odlične pevce so imeli. Iz Ljubljane so dobili priznanje. Pokojni Ivan Pišler jih je učil peti in igrati. Kakšne igre so včasih imeli v šoli! Vedno je bilo nabito polno. Igrali so Žu-
panovo Micko, Divjega lovca, Desetega brata in kdo ve kaj še vse. Še danes so med ljudmi živi liki, ki so jih na odru uprizorili Šinkelnova Franca, Marinova Katra, Žihrnov Jaka iz Mavčič in Urhov Janez z Jame. Žihrn je bil divji lovec. Ja, ja, včasih je fletno blo, zdaj pa ni več tako...
Največje doživetje je bilo včasih ob malem šmarnu, ko smo šli na konjske dirke na Bled. Prava parada je bila vsakič z vozmi skozi Bled. Na vozovih so dekleta delala maslo, snope ve-
Praše so imele včasih tudi svojo graščino, Jurjevo. Gospodar je imel štiri sinove, Miha, Grega, Andreja in Martina. Vsakemu je dal svojo kmetijo in danes se pri štirih največjih kmetijah v Prašah pravi po njihovih imenih. Prava znamenitost pa je Jurjeva kašča, stara čez 400 let. - Foto: D. Dolenc
zala, pela, fantje pa mlatili s cepci in podobno. Vsa kmečka dela so tako prikazali. A če smo hotele iti, smo morale seveda dobiti očetovo dovoljenje, pa do Kranja peš, potem pa do Lesc z vlakom, od tam pa spet peš do Bleda. Na Brezje smo tudi hodili, z vlakom iz Kranja do Otoč. Včasih sem bila tako utrujena, da sem vzela odejo in se zavlekla kam na senik, da sem se v miru odpočila. Garanje je bilo včasih, a vseeno je bilo lepo."
Čez noč ob njivp zelja
Le vojn se mama Helena z žalostjo spominja. V prvi so prav skozi Praše vodili ranjene konje s fronte. V Šentomprgi pri Smledniku je bila nekakšna konjska bolnišnica. Tako blizu je bila že včasih fronta, da so v cerkvi pri maši slišali, kako udarjajo topovi in mine tam ob Piavi. Ob koncu vojne pa so bile vasi ob Savi polne italijanskih ujetnikov. Po hišah so prosili soli, da so si kaj skuhali. Na njivah med Jamo in Prašami je na noč gorelo vsaj 300 ognjev. Po dve paličici so postavili pokonci, eno počez, nanjo obesili kotlič, pa kuhali. Ko je zmanjkalo vojaške hrane, so se spravili na zelje. Neko noč je izginila cela Mihoto-va njiva zelja, vsaj 20 leh.
Druga vojna je bila še hujša. V Mavčičah je bila močna bela postojanka.
Jenkova mama Helena je najstarejša vaščanka Praš. Tudi ona je neke vrste ljudska pesnica, kot vsi Jenkovi
Praše imajo svojega narodnega heroja
V Prašah pri Kokolcu je bil 28. julija 1914 rojen Vinko Zev-nik - Železnik, ki je med srbskimi in slovenskimi partizani veljal za enega najhrabrejših borcev. Že novembra 1941 je postal vodnik Prve slovenske čete Ivan Cankar. Z njo je sodeloval pri obrambi Užic. Leta 1942 se je vrnil v Slovenijo in bil vodnik v zaščitni četi glavnega štaba NOV in POS. Poleti 1943 je bil poslan na Gorenjsko, po kapitulaciji Italije je postal komandant bataljona v novoosnovani 16. brigadi Janko Premrl - Vojko. S svojim bataljonom je izvedel več drznih akcij in prebojev, pri Idriji, kjer je sam jurišal na tan-
ke, pa je bil smrtno zadet. Vi^j Zevnik je bil eden od preprog delavcev - borcev, ki so za svo do slovenskega naroda žrtvo*' največ - svoja življenja. Spol*J ska plošča na Kokolčevi JL spominja nanj. To je tudi ed« spominska plošča v vasi. kovali bi, da bi kdaj kdo pos^j ploščo tudi na hišici, kjer sta ^ vela kar dva pesnika, Simo1^ njegov brat Ivan Jenko, ve |i je ostala osamljena in pozabi na pod bregom. Odkar je v* meseci umrl še Šmonca, e^ daljnih Simonovih sorodnih je hišica čisto prazna.
Bralcem smo dolžni še op«*' vičilo: napak se nam je z*$. salo, da je bil Simon Je*19 rojen v Prašah. Tu je D'L doma, rojen pa je bil na^»j dreči, ko pa mu je bilo §t> leta in sta se oče in mati wB darle vzela, so se preselu' • Praše, kjer je oče podedov hišico. Ker je bilo včasih znamenite   ljudi sram"'., omenjati, da so se r°di',fI,f). zakonski, so za Simona Je.j| ka vedno pisali le, da je \ doma v Prašah, zato je wfm ljudmi še vedno živa oi's.-da je bil pač rojen tam. je bil doma.
ureja DARINKA
forek
. 8. novembra 1988
/ KRONIKA
13. STRAN ^W^JtM©IKSGLAS
Umetna ureditev Bleda
hromet poteka še po poteh, ki so bile grajene za vprežna vozila
iS % 8. novembra - Ker obstoječa prometna ureditev vsestransko ogroža in že zdaj zavira it Jj*Mni> razvoj kraja in turizma, v prihodnosti pa se bodo ti problemi še zaostrili, je SCT
18lrtu   a " toZ<* *>roJe'tt P° naročilu komiteja za urejanje komiteja in varstvo okolja ŠO Ra-
Jlica izdelal prometno študijo Bleda, ki najprej ugotavlja pomanjkljivosti in neskladja, pa na podlagi mednarodno priznane metodologije napoveduje prometne tokove in pro-'e v letu 2007 ter nakazuje možne rešitve.
llo: t
a]1 študija izhaja iz osnovne ugotovitve, da 15 ?ra Bled imeti takšno prometno ureditev, tu* "e bo ogrožala jezera in njegove obale ni-18 116 zavirala nadaljnjega razvoja kraja in ti« *gove glavne dejavnosti - gostinstva in tu-
! i Jezero in obalo ogrožajo predvsem pre-
Ji f^erni hrup (50 decibelov in več), onesna-W zraka, neposredno onesnaženje jezer-6 vode in tujki (motorna vozila) v narav-okolju, nadaljnji razvoj kraja in turiz-te' ?Pa nezadostna zmogljivost cest in parki-tipomanjkanje poti za pešce, relativno i^rejen javni (avtobusni) promet, ekološki u pblemi... Kot so izračunali strokovnjaki, " .Prekomerni prometni hrup prizadel leta , I že več kot 11 hektarov jezerske površi-*in 6 hektarov obale, motorni promet pa I turistični sezoni oddal v območje jezer-
* obale 395 kilogramov ogljikovega mo-" »da na dan (350 kilogramov promet na
i svobode in 45 kilogramov promet na ičevi cesti). Veliko nevarnost predsta-tudi neposredno onesnaženje jezera s JjČevimi spojinami, razpršeno soljo, olji, *nimi derivati in podobnimi snovmi, mo-a vozila na jezerski obali pa so nezaže-
* tudi iz povsem estetsko-krajinskih ra-Bov. To še posebej velja za cesto od hote-^oplice do Vile Bled in naprej do Velike
e, ki poteka skozi najobčutljivejše nara-okolje.
Kar zadeva prometno zmogljivost posa-fcnih cest, je najbolj problematična Lju-P&nska cesta, delno pa tudi Prešernova. J* nespremenjeni prometni ureditvi bi bilo i'4 2007 na odseku Ljubljanske ceste od S 'fegorčičeve do Prešernove ceste skoraj za *tino več prometa, kot so njegove zmogljivi, na odseku od Prešernove ceste do Ce-I svobode in od blejskega mostu do Kaju-ve ceste za sedem odstotkov več, na odse-od Seliške do Partizanske ceste pa za Enajst odstotkov več. Vse to bi v času tu-T^tične sezone, predvsem ob konicah, pov-j0' f°čalo bolj ali manj stalne zastoje v prome-• Kot je znano, predstavlja parkiranje na «du že zdaj enega največjih problemov, 1 nespremenjeni prometni ureditvi pa se , težave še povečale. V vzhodnem delu J fJstičnega središča bo čez dve desetletji
10',
,i» ji'
s*
A
t
primanjkovalo že 264 parkirišč, v zahodnem delu 58, v bližini avtobusne postaje 64, na Mlinem 27... Sedanji cestni sistem je, kot ugotavljajo strokovnjaki, tudi zelo "ranljiv". Če Blejski most iz kakršnihkoli razlogov ne bi bil prevozen, bi to povzročilo resne probleme, saj bi bili Bled, Bohinj in Pokljuka praktično odrezani od radovljiškega in širšega zaledja. Na Bledu je tudi precej cest, ki so ožje, kot zahtevajo normativi, in ne omogočajo srečevanja dveh avtomobilov (cesta v Vintgar, Mlinska cesta, ožina ob Železnini na Prešernovi cesti. Le nekaj cest in odsekov ima pločnike. Javni promet ni dobro urejen, glavni problem pa sta avtobusna postaja in slaba povezanost železniškega in avtobusnega prometa.
Pekomerni prometni hrup moti predvsem goste v hotelih Krim, Lovec, delno Kompas, Trst, Toplice, Jadran, Svoboda..., prizadeta bi bila tudi načrtovana hotela Bel-vedere in Mlino. Študija je tudi pokazala, da bi pri sedanji prometni ureditvi prišlo v turistični sezoni leta 2007 v območju Ljubljanske ceste na odseku od Gregorčičeve do Cankarjeve ulice do prekoračitve dovoljene dnevne koncentracije ogljikovega monoksida.
-*-
Bled potrebuje južno in severno obvoznico
Čeprav so se na Bledu in v radovljiški občini precej prerekali, katera obvoznica, severna ali južna, rešuje prometne probleme, pa je študija še enkrat potrdila, da Bled potrebuje tako južno kot severno obvoznico. Južna po mnenju delovne skupine, ki je pripravila študijo, nima smiselne alternative, ki bi bila drugačna od tiste, opredeljene v občinskih dokumentih. Za severno obvoznico predlaga štiri možne rešitve: prva izhaja iz obstojčih urbanističnih dokumentov (v Spodnjih Selišah se odcepi od Seliške ceste, prečka potok Rečico, križa Partizansko cesto in se Na jezercih priključi na Rečiško cesto), drugo predstavlja že večkrat aktualno idejo o tunelu skozi Bledeč (obvoznica se od Seliške ceste odcepi šele pri ookopališču, severno od Železnine preide v tunel, na drugi strani pa se priključi na Rečiško cesto),
tretja pomeni poskus ohranitve obstoječe pozidave ob Prešernovi cesti (tudi pri tej se obvoznica odcepi od Seliške ceste pri pokopališču, vendar se potem nadaljuje s Prešernovo in z Rečiško cesto; za povezavo s krajevnim središčem pa se zgradi' mini obvoznica), četrta rešitev pa predstavlja kombinacijo prvih dveh (obvoznica ne preide v tunel, temveč v Prešernovo cesto). Ko so strokovnjaki SCT Ljubljana primerjali posamezne rešitve po učinkih, porabi kmetijske zemlje, vplivih hrupa in onesnaženja zraka ter po izdatkih, so ugotovili, da bi sedanje in pričakovane prometne probleme najučinkoviteje rešila resda nekoliko dražja druga rešitev s predorom skozi Bledeč.
Šele potem, ko bi se nova vpadnica Lesce - Bled razcepila na dve obvoznici, bi lahko preusmerili nepotrebni promet z Ljubljanske ceste in Ceste svobode na južno obvoznico, s Prešernove in dela Ljubljanske ceste pa na Seliško cesto oziroma na severno obvoznico. Tem spremembam bi prilagodili tudi vso ostalo prometno ureditev na Bledu. Študija nakazuje za Cesto svobode tri rešitve: radikalno, ki pomeni popolno zaporo ceste, kompromisno, ki dovoljuje dovoz do nekaterih hotelov in počitniških domov po površini, namenjeni pešcem, in rešitev, ki dovoljuje promet z motornimi vozili od Ljubljanske ceste do Mlinega. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi bila najboljša kompromisna rešitev, ki bi med drugim zmanjšala vpliv hrupa na hotele za 75 odstotkov, na parkovne površine za 54 odstotkov in na jezersko gladino za domala 90 odstotkov, emisijo strupenih plinov pa za več kot polovico.
Omenimo še nekatere rešitve, ki jih predlaga prometna študija. Čeprav na Bledu primanjkuje veliko parkirišč, bi bilo ustrezneje urediti parkirišča ob cestah in drugod v ravnini, kot pa graditi drage in ne najbolj varne parkirne hiše. Avtobusno postajo naj bi prestavili v klin med Prešernovo cesto in Cesto svobode, postajališče pri Unionu naj bi ohranili, mehanično delavnico pa preselili v območje ob Savi. V turistični sezoni naj bi najzanimivejše točke ob jezeru povezali tudi z rednimi prevozi z električnimi čolni po jezeru, z izločitvijo motornega prometa z obale bi najprivlačnejši del Bleda lahko skoraj v celoti namenili pešcem, kolesarjem, kočijam in delno javnemu prometu...
C. Zaplotnik
' t--
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
1
K%bi šiht hitreje ^inil
t Kranjski miličniki so pred ^ *otti dobili obvestilo iz ene od C°vnih organizacij, da sta se [,a pijana  sodelavca stepla. a je bila šele štiri popoldne, konca izmene je bilo še več
ur, pa sta si fanta tako skrajšala čas. Na žalost jima je potem na milici, kjer so ju pridržali do streznitve, še počasneje mineval.
Pozor vnetljivo
Možak iz Hrastja je v bifeju na Planini terjal, naj mu dajo še
NASONČNI STRANI AL? Vsi odpadki ne spadajo v zabojnike
V naši deželi se obnašamo potratno tudi z odpadki. To najbolje vedo komunalni delavci, ki odvažajo in praznijo zabojnike z odpadki iz gospodinjstev in družbenih stavb. Kot Povedo, je med odpadnimi materiali tudi marsikaj uporabnega, kar bi dobri gospodarji vrnili zbiralcem surovin. Tako pa romajo med odpadke cele gore papirja, plastike, stekla in drugih materialov, ki bi jih je bilo moč s predelavo ponovno uporabiti.
V tujini, v Švici na primer, imajo za te materiale v vseh naseljih ločene zabojnike. Prebivalci, ki odpadke selekcionirajo, so oproščeni komunalnega prispevka. Kako je pri nas, *e vemo. Vendar, prej ali slej bodo morali tudi naši zbiralci °dpadnih surovih pokazati večji interes za tovrstno zbiranje Materialov po vseh naseljih, ne le v večjih krajih!
Bolj kot gospodarski interes nas bo k temu prisilil prođem zaradi odlaganja komunalnih odpadkov. Zaradi neselekcioniranih odpadkov je namreč njihova količina toliko večja. jSamo v kranjski občini se na. leto zbere okrog 100 tisoč kubičnih metrov odpadkov; tudi v tržiški občini, ki je najmanjša, J* zabojnikov izpraznijo prek 14 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Težava je toliko večja, ker občinske deponije za odpadke Povečini ne ustrezajo zakonskim predpisom, ker Gorenjska Mrna urejene centralne deponije in enotno določenega režima *a ravnanje z odpadki.
y In še na nekaj opozarjajo v službi za varstvo okolja pri zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske! Med odpadke v kontejnerjih odlagajo prebivalci nemalokrat tudi nemarne snovi. Izrabljeni baterijski vložki, na primer, so zelo nemarni zaradi toksičnih snovi, zato ne spadajo v zabojnik. Vanj rrav tako ne bi smeli odlagati avtomobilskih akumulatorjev
n drugih nevarnih delov raznih strojev in naprav, kot so hla-Jnlniki, televizorji in podobno. Posebej nevarni pa so ostanki
ftznih barv, lakov, organskih topil, škropiv in tako naprej.
Prebivalci naše dežele se morajo naučiti marsikaj tudi o .laganju odpadkov, razmišljajo pa tudi o predavanjih s to
O*™- S. Saje
piti. Natakarica ni hotela nič slišati, ker je bil gost že malce v rožicah, zato je začel razgrajati. Celo ogenj je prižgal na miznem prtu, da bi izsilil svoje. A izsilil je le, da so ga prijeli in pridržali.
Razbijal steklenice
V bife na škofjeloški avtobusni postaji je prikolovratil star znanec, udaril po točilni mizi in naročil pijačo. Seveda pijanemu niso hoteli postreči, zato je začel razbijati steklenice. Prazne seveda.
Hazarderji
V radovljiški hotelski restavraciji so zadnjič zalotili skupino hazarderjev. Igrali so sicer za majhne denarje, a dejanje vseeno ni ravno zakonu dopadljivo. Milica jim je prepovedala nadaljnjo aktivnost, ni pa izključeno, da so nadaljevali bolj skrivoma.
Kuharica, da ji ni para
Pri kuhi juhe je Jeseničanka ves čas veselo vlekla, iz steklenice. Nič čudnega torej, da je ob praznem Štefanu omagala in zaspala. Juha pa kajpada po svoje: prismodila se je in pripravila v velik strah sosede, ki so mislili, da gori. Navsezadnje sta ponesrečeno kuharsko mojstrovino reševala miličnika.
Ti očeta do praga, sin tebe čez prag
Nehvaležni Tone z Jesenic nič kaj spoštljivo ne ravna s svojim očetom. Že večkrat ga je pretepel, tako tudi zadnjič, da je moral starec iskati zdravniško in miličniško pomoč. Sina, ki mu je nasilno dejanje narekoval alkohol, so imeli nekaj ur na hladnem. Upamo, da je tam v miru razmislil o naslovnem izreku.
Opeka na glavo
Škofja Loka, 5. novembra -
Na Mestnem trgu je 87-letnemu Francu Planini iz Škofje Loke padla na glavo opeka. Na eni od mestnih hiš so namreč prekrivali streho. Kraj je bil sicer primerno zavarovan, a Planina je kljub opozorilu hodil po dvorišču, medtem ko so na strehi še delali. Ko je odstranil leseni drog, ki je zapiral hodnik, ga je zadela opeka. Laže ranjenega so odpeljali v Klinični center.
Planinki sta si poškodovali gležnje
Vršič, 5. novembra, Tržič, 6. novembra - Na zavarovani pešpoti, ki vodi s slemena na Vršič, se je ponesrečila avstrijska državljanka Greta Herceg, stara 70 let. Pri sestopu je nerodno stopila in si zlomila gleženj. O nesreči so obvestili kranjskogor-
ske reševalce, vendar jim ni bilo treba v akcijo, ker so Avstrijki pomagali v dolino njeni rojaki.
Naslednjega dne pa se je podobna nesreča primerila 32-letni Eriki Hočevar, doma iz Križev. 200 metrov pod vrhom Kriške gore, kamor je šla z družino, ji je spodrsnilo in si je zvila gleženj. Osem gorskih reševalcev iz Tržiča je ponesrečenki pomagalo do vasi Gozd, od tam pa so jo odpeljali do zdravnika.
Duh izlitega olja spet straši
Podnart, 5. novembra - Bralci se bodo najbrž še spomnili, da je pred dvema letoma prišlo do izlitja kurilnega olja iz kurilnice Zdravstvenega doma v Savo. Iz-lito kurivo so tedaj zajeli v kovinske sode in jih shranili v kamnolom Brezovica pri Pod-nartu. Ko so te dni odgovorni iz kranjskega vodnogospodarske-
Ljudje se privezujejo iz strahu pred kaznijo
Kranj, novembra - Pred tremi leti uveljavljeno določilo zakona o varnosti cestnega prometa, ki zahteva uporabo varnostnega pasu v avtomobilih, se v praksi zlepa ne more uveljaviti. Nedavna akcija prometnih miličnikov je pokazala, da se večina voznikov ne privezuje ali pa zgolj iz strahu pred denarno kaznijo.
V evropskih državah, kjer je prometna kultura korak pred našo, so številne raziskave dokazale, da varnostni pas zmanjšuje posledice prometnih nesreč. Zlasti učinkuje v mestnem prometu, kjer je največ nesreč in kjer so navadno ponesrečeni voznik in potniki na prednjih sedežih. Leta 1985 in 1986 so tudi na prometni fakulteti v Beogradu opravili raziskave o varnostnem pasu in dognali, da z njegovo uporabo sicer nesreč ne moremo preprečiti, pač pa zelo ublažimo njihove posledice. Manj je namreč možnosti, da bi se nesreča končala s smrtjo, pri uporabi pasu je namreč kar za 25 do 30 odstotkov manj mrtvih.
Izsledki so nesporni, prav tako ne gre dvomiti, da v zahodni Evropi vedo, kaj delajo, ko že več let dosledno terjajo, da se vozniki in sopotniki na prednjih sedežih privezujejo. Le Albanija, Grčija in Malta med evropskimi državami še niso dojele njegovih prednosti, naša država pa šele leta 1981, ko se je v prometnem zakonu pojavil člen 35. Šele po štirih letih je določilo začelo zares veljati tudi na cesti in sprva je bilo »zahvaljujoč« obilnemu nadzoru in visokim kaznim kar učinkovito. Ko je inflacija zmanjšala vrednost kazni, pa se je tudi nediscipliniranim voznikom odvalil kamen od srca.
Nedavna akcija prometnih miličnikov je pokazala, kako vozniki ubogajo zakon. Med rednim nadzorom in celo ob javnem obvestilu, da bodo tega dne miličniki strožji do neprivezanih voznikov, so na Gorenjskem odkrili 437 neprivezanih v avtomobilih. Vse so tudi denarno kaznovali ali jim izstavili plačilne naloge. Kogar so zalotili, je bil ob 10 tisoč dinarjev. Ali je kazen zadostna motivacija, da se bodo ljudje v prihodnje privezovali, je seveda težko reči. Če jih ne spametujejo boljši razlogi, jih bodo pač denarni. Ob tem si ne moremo kaj, da ne bi spomnili na nedoslednost, ki od veljave tega zakonskega člena bode v oči. Vemo, da so poleg varnostnega pasu za varno vožnjo nepogrešljivi (in obvezni) tudi vzglavniki. Žal jih v nekaterih Zastavinih tipih vozil vi. prav tako ne v starih avtomobilih, izdelanih pred letom 19', . Vozniki teh (ob današnji avtomobilski draginji ne tako redkih) vozil so torej manj varni, ne po svoji krivdi. Ko zakon že tako vneto preganja voznike, bi bil lahko enako strog tudi do izdelovalcev. Ali pa naj bi lastnikom takih voz dali možnost, da poceni (ali zastonj) pridejo do varoval, kot sta varnostni pas in vzglavnik. Toda to je že širše vprašanje, v katerega so vmešani tudi drugi, ne zgolj vozniki na eni in milica na drugi strani.
D.Z.Žlebir
ELfKN
ELAN — tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto GOLF JGLX, leto izdelave 1984, v voznem stanju, izklicna cena 8,000.000.- din
2. osebni avto ZASTAVA 101 GT 55, leto izdelave 1985, v voznem stanju, izklicna cena 4,500.000.- din
3. tovorno vozilo CADDY VW, leto izdelave 1984, v voznem stanju, izklicna cena 8,000.000.- din
4. tovorno vozilo ZASTAVA 645 AD, leto izdelave 1981, v voznem stanju, izklicna cena 9,000.000.- din
5. delovno vozilo TAM 75 T 5 F, leto izdelave 1981, v voznem stanju, izklicna cena 7,000.000.- din
Prometni davek plača kupec.
Licitacija bo v prostorih tovarne 12. 11. 88 ob 9.00 uri, po načelu videno — kupljeno.
Ogled opreme in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene bo istega dne od 8.00 — 9.00 ure.
Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 14. 11. — 21. 11. 1988. Po tem roku zapade 10 % varščina.
Peć, novembra - Neznanec je streljal na vratarja v tovarni bratov Kat it v Peći, je pred dnevi poročal radio, incident so seveda pripisali iredenti na Kosovu. Odgovor na vprašanje, kdo je v resnici streljal in zakaj, je na Kosovu ob takšnih in podobnih stvareh zapleten, poročila o takšnih in podobnih dogodkih pa obremenjena s čustvi. Zategadelj si osvežimo vtise nedavnega obiska na Kosovu, kjer smo se ustavili tudi v tovarni bratov Karić. Počutimo se kot v taborišču, je dejal direktor Bogoljub Karić, saj tovarno obdaja dva metra in pol visoka zidana ograja, na njej pa še meter in pol žice (na sliki). Pripovedoval je tudi, kako so njegovi družini pred kratkim ob desetih zvečer neznanci metali kamenje v okna, kar jih je tako prestrašilo, da so se oborožili, doma in v tovarni. Strah je torej na Kosovu vsakdanjost, pri Karićih toliko bolj, ker so poslovno izjemno uspešni in ker so jim neznanci leta 1981 v tovarni že podtaknili požar, odtlej so seveda v delavnice postavili veliko novih, dragih strojev in škoda bi bila zdaj toliko večja. — M.V.
ga podjetja opravljali dnevni nadzor, so ugotovili, da so sodi odrinjeni z mesta, kjer so bili deponirali, in zasuti z odpadnim materialom. Cestno podjetje iz Kranja je namreč konec oktobra ravnalo odpadni material v kamnolomu, odrinilo sode in jih poškodovalo. Vsebina je iztekla iz njih in spet onesnažila vodo. Inšpektorji sicer trdijo, da ni bilo nobene škode, ker je potok Lip-
nica od kraja izlitja dovolj oddaljen.
Kljub zadnji ugotovitvi najbrž ni primerno shranjevati odpadkov, ki so enkrat že škodovali okolju, na takšnem mestu, kjer se to lahko znova zgodi. Da je naša ekološka zavest na sila nizki ravni, ni nič novega, novo in docela nerazumljivo pa je to, da ta zavest peša pri odgovornih ustanovah. D.Z.
/    ureja CVETO ZAPLOTNIK
<®®Š8SmmSRGLAS 14. STRAN
Marjan Peternelj se je z invalidske olimpiade v Seulu vrnil z bronasto kolajno
Šampion nas je razveselil tudi četrtič
Rovte nad Podnartom, 6. novembra - Seulska invalidska olimpiada je bila za 43 letnega, na voziček priklenjenega športnika Marjana Peternelja že četrta in z nobene doslej se še ni vrnil brez kolajne. Tudi v Seulu je v suvanju štirikilogramske krogle dosegel osmo mesto, v metu kopja, težkega 600 gramov, pa je bil tretji, bronasti. Kolajna je bila tudi zanj presenetljiva in zato še dražja: pestila ga je poškodba ramena in kar štiri leta ni sodeloval na večjem tekmovanju na tujem. Sedaj je na razpotju: če bo s poškodbo bolje, bo še aktivno tekmoval, če pa ne, bo nehal. Uspelo se vam je uvrstiti v olimpijsko reprezentanco kljub visokim normam. Razen tega pa slišimo, da sprva spet ni bilo dovolj denarja in da ste bili Jugoslovani v Seulu najrevneje opremljena reprezentanca. Vračate se z mnogimi kolajnami. Ena od njih je tudi vaša. Ste jo sploh pričakovali glede na slabe priprave in poškodbo?
»Norme za nastop na takih tekmovanjih so bile visoke, kar je značilnost tudi za zdrave športnike. V kopju in krogli je bilo treba doseči vsaj tretji rezultat na svetu. V kopju sem normo dosegel, v krogli pa ne. Tekma je pokazala, da je bilo vsaj v kopju z dosegom norme že mogoče osvojiti kolajno, kar potrjuje na zahtevnost norme, v krogli pa je norma zagotavljala uvrstitev med deseterico. Kopje sem vrgel 25,38 metra in dosegel bron, kroglo pa 7,64 metra in bil osmi. Če bi jo sunil 8,10, bi bil tudi tu bronast. Sicer pa sem izredno zadovoljen. Pesti me poškodba, štiri leta nisem imel nikakršnih stikov z najboljšimi na svetu, ker se pač po olimpiadi v Stoke Mendevillu v Veliki Britaniji nisem udeležil večjega tekmovanja \ tujem, na skupnih priprav ,a smo se zbrali samo dva i .wnda, tako da sem večinomi sam iskal, kako metati, da bi bila bolečina čim manjša, nisem pa vedel, ali delam prav ali ne. Na srečo mi je v L! jljani svetoval znani atlet.- a trener za metalce Toplak in v Kranju trener metalcev Triglava Lojze Kogovšek. Povrhu vsega pa dolgo nismo vedeli, ali bomo sploh šli oziroma kdo bo šel. Najprej je bilo določenih 46 invalidov športnikov, potem se je število zmanjšalo na 18, vendar so odbojkarji protestirali in v Seul nas je odšlo 32. Tako skromna odprava je naredila veliko. Vsi, razen odbojkarjev in strelcev (moški), smo osvojili kolajne in trdim, da so to kolajne, v k'atere je bilo treba najmanj vložiti. Niti trenirk nam niso dali, čeprav bi bili mi tudi z rabljenimi zadovoljni, opremo smo imeli svojo, itd. Bili smo najskromneje opremljeni. Na dan smo dobili po pet dolarjev žepnine, kar je zadostovalo za dve cocacoli. Na srečo nam je s skromnim prispevkom pomagala slovenska športna invalidska zveza.«
Bili ste že na štirih olimpija-dah. Vas je Seul navdušil?
»Bil sem leta 1972 v Heidel-bergu, leta 1976 bi moral v Toronto, vendar mi zaradi udeležbe invalidov iz Južnoafriške republike nismo šli tja. Vse leto smo trenirali, dobro smo bili pripravljeni, že v Ljubljani smo se zbrali, pa so nam sporočili, da ne gremo. To je bil zame kot športnika udarec. Leta 1980 sem bil v Arnhemu na Nizozemskem in sedaj v Seu-
lu. Marsikje sem že bil, razen v Ameriki in Afriki še ne. Seul me je navdušil. Za našo olimpiado so se prav tako pripravili kot na olimpiado zdravih športnikov. Tekmovali smo na objektih za redno olimpiado, sodniki so bili isti kot na olimpijskih igrah, stanovali smo v posebni olimpijski vasi, kjer so bile povsod klančine, brez pločnikov in stopnic. V 14 nadstropni stolpnici je bila do vrha klančina, da si šel lahko z vozičkom do vrha in ne z dvigalom. Doli sem šel enkrat z vozičkom. V mesto nas je vozil poseben avtobus brez sedežev, vendar s posebno rampo, da si šel lahko vozičkom vanj ali iz njega. Skratka, imeli smo občutek, da smo povsem enakopravni zdravim športnikom. Stadion je bil poln. Samo mesto pa je moderno, urejeno, čisto. Po dveh dneh sem se navadil na časovno razliko. Skratka, nad Seulom sem navdušen.«
Pravite, da boste nehali, če s poškodbo ne bo bolje. S športne arene bo odšel športnik, dobitnik kolajn in donedavna svetovni prvak v metu kopja. Bo to težko?
»Če z ramo ne bo bolje, ne bom več aktivno tekmoval, športu pa se seveda ne bom odpovedal. Ker se lahko gibljem samo na vozičku ali v osebnem avtomobilu, potrošim več bencina, kar je drago. Ker sem hrom, plačujem dodatni davek. V mnogih državah imajo taki invalidi kot jaz popust pri nakupu bencina. Sicer pa bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so mi ob vrnitvi z olimpiade priredili v Podnartu tako lep sprejem. Leta 1984 so se me spomnili samo v Kemični tovarni Podnart, takrat pa je bil sprejem prvič širši. Hvaležen sem zanj.«
J.Košnjek
/ ŠPORT IN REKREACIJA"
Torek, 8. novembra 1
Zaradi košarke na administrativno šolo
Kranj, 6. novembra — Težka so pota, da postaneš dober športnik, če si prizadevaš, ti to tudi uspe. S kočevske gimnazije se je zaradi košarke preusmerila na administrativno srednjo šolo v Kranju sedemnajstletna Marjana Kump, ki igra v Kranju pri KK Sava. Njena odločitev je bila, da bi kot mladinka in članica KK Kranj svoj košarkarski vzpon z marljivim delom v šoli in sami igri dosegla v ženski košarki Kranja.
V soboto so košarkarice Kranja, prej Sava Commerce, ki igrajo v prvi zvezni ženski košarkarski ligi B, doma v dvorani na Planini v drugem kolu gostile tekmice za visoko uvrstitev Rad Radnik iz Bjeline. V ženski ekipi igra tudi sedemnajstletna dijakinja srednje administrativne šole v Kranju Kočevka Marjana Kump. Marjana Kump je svojo srednje šolsko pot začela na gimnaziji v Kočevju. Po nasvetu sedanjega poklicnega trenerja košarkarskega kluba Kranj Antona Erlaha je prišla v Kranj, se vpisala na administrativno šolo v Kranju in tako postala članica KK Kranj.
»Zaradi košarke sem z gimnazije v Kočevju prišla na srednjo administrativno šolo v Kranj. Preusmeritev je bila dokaj pestra. Da sem prišla v Kranj in začela resno trenirati košarko, je zasluga trenerja KK Kranj, prej Sava Commerce, Antona Erlaha. Sama sem v Kočevju igrala rokomet in odbojko in le rekreativno košarko. To je sedaj moja druga košarkarska sezona v Kranju. Začela sem kot kadetinja, sedaj pa igram v ekipi mladink in članic, ki nastopajo v prvi zvezni B ženski košarkarski ligi.
Igram centra, saj sem visoka 187 cm. Moja želja je, da bi s prizadevnim treningom, dobrim učenjem v šoli in kvalitetno igro postala dobra košarkarica. Take pogoje v Kranju in samem klubu tudi imamo. Vsi pa tudi upamo in smo skoraj prepričani, da bomo to sezono v prvi zvezni ligi prebrodili in se v ligi tudi obdržali. Težko bo, a same bomo morale narediti še veliko, da v tej ligi tudi ostanemo. Ne samo me, temveč tudi vsi ostali z obema trenerjema. Le od nas in obeh trenerjev je odvisno, na katerem mestu bomo qb koncu sezone, marca, v ligi.«
4 Nič še ni dokončnega, a upanje je le. Le zavzeto, kot doslej, bo treba košarkarsko znanje še utrditi.
lalOŽEKOSNIEK"7 D. Humer
Prva zvezna hokejska liga
Jeseničani nadigrali Kompas Olimpijo
Jesenice, 4. novembra — I. ZHL Jesenice : Kompas Olimpija 5 : 1 (1:0, 2:1, 2:0), dvorana Podmežakljo, gledalcev 4500, sodniki — glavni Dvornić (Subotica), Bundalo, Razinger (oba Jesenice).
Strelci -1:0 Raspet (15), 2 : 0 M. Smolej (23), 3 : 0 Suvak (33), 3 : 1 Gorenc (39), 4 : 1 Raspet (48), 5 : 1 Razinger (53). Izključitve — Kopitar (Jesenice), Gorenc (Kompas Olimpija).
Bila je dobra hokejska predstava, čista, prava in kvalitetna hokejska igra obeh nasprotnikov. Sodniki niso imeli težkega dela. saj ss dosodili le dve izklju-
čitvi. Po ena pri Jeseničanih in Kompas Olimpiji.
Že same uvodne minute prve tretjine so dale vedeti, kdo bo gospodar na ledu na Jesenicah. Jeseničani so začeli ostro in menjavali so se v hitrih kombina-tornih napadih, kar se jim je obrestovalo, saj so povedli in na prvi odmor odšli z 1 : 0. Podobna slika se je pokazala tudi v drugi tretjini, ko je bila prva izključi-
tev in Ljubljančani so imeli dve minuti prednosti, ki pa je niso izkoristili. Jeseničani so se jim maščevali z dvema zadetkoma. V osemindvajseti minuti igre pa vse do triintridesete so imeli premoč na ledu Ljubljančani. Napadali so kar pet minut in Jeseničani se niso mogli otresti pritiska. Vendar je bil v vratih domači vratar Cveto Pretnar, ki je branil res v velikem slogu, bil je steber Jeseničanov in pravi tvorec visoke zmage domačega, moštva. Ljubljančani so edini zadetek dosegli po akciji, ki jo je zaključil Gorenc.
Tudi zadnja tretjina je bila spet jeseniška. Čeprav so gostje poskusili vse, da bi izid znižali, se jim to ni posrečilo. Pretnar je bil tisti, ki je branil vse, Jeseničani pa so bili toliko pri strelu, da so še dvakrat premagali dobrega vratarja gostov, Bolto.
Lestvica po desetih kolih:
vratar Jesenic Cveto Pretno1
Ostali izidi — Medveščak^Motk
tan : Vojvodina 5 : 2 (0 : 2, 0), Partizan (2 : 0, 4 : 1, 2 : 1)
Crvena zvezda »flHe
Medveščak	10	8	0	2	64	:23
Jesenice	10	7	0	3	68	27
Partizan	10	6	2	2	47	31
Kompas Olimpija	10	5	2	3	52	34
Crvena zvezda	10	2	0	8	20	83
Vojvodina	10	0	0	10	13	66
Le nekaj minut igre so bili Ljubljančani boljši od Jeseničanov. V vseh treh tretjinah so se morali krepko boriti v svoji obrambni tretjini, da niso dobili še več golov.
Drevi, v torek, ob 18. uri Jeseničani v dvorani Podmežal
stijo Vojvodino iz Novega Sada.
Foto
D. H
F. PC
Jo ok Po|(
in
ki«*1 i^r
Prva zvezna ženska košarkarska liga B
Nesrečen poraz Save Commerca
Kranj, 7. novembra — L ZKL B — ženske Save Commerce : Rad Radnik (Bjeline) 65 : 71 (31 : 36); dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Brnetić, Beganović (oba Zagreb).
Sava Commerce — Šoštarič 9 (2 : 2), Ljucovič, Merlak 21 (3 : 2), A. Rako-vec 3 (4 : 3), Gartner 11 (4 : 2), Čufer 2 (2 : 0), S. Rakovec, Horvat 10 (3 : 1), Kump 7 (2 : 1), Hodžaj 2.
Rad Radnik — Jović 5 (5 : 3), Abdulanagić 15 (5 : 2), Selemović 15 (8 : 2), Kehonjić 26 (16 : 11), Kitić 6, Babić 4.
Pet osebnih napak - Šoštarič (34), Merlak (38), Horvat (30), Kump (40), Jović (40), Kehonjić (38).
Kranjčanke so v dobri košarkarski predstavi obeh ekip v drugem kolu doživele nesrečen poraz. Le za odtenek nepreciznosti domačink in gostje iz Bjeline so odšle domov z zmago. Lahko pa bi doživele poraz. Domačinke so pokazale res dobro igro, vendar so naredile le preveč napak, da bi lahko okusile prvo slast zmage.
Gostje so kaj hitro povedle s šestimi točkami prednosti. Vendar domačinke niso popustile. Srčno so se borile naprej in kaj kmalu je bil izid 12 : 11 za Kranjčanke. A nato so spet napravile nekaj napak in gostje so spet povedle. Vendar ne za dolgo, saj je bil izid kmalu 18 : 18. Od tu naprej bi Savčanke morale povesti s petimi točkami razlike in sam tok igre bi bil drugačen. Tega niso izkoristile in peterka Rad Radnika je spet povedla. V drugem delu igre je bila skoraj enaka srečanju iz prvega dela. Gostje so vodile, domačinke pa so nižale razliko. Toda spet so naredile nekaj napak in to jih je stalo zmage. Niso in niso mogle zaustaviti prodorne Kehonjićeve in ne Kitićeve. Pri domačinkah se je izkazala Janja Merlak, ki je bila skoraj nezgrešljiva pri metih. Ostale so igrale res srčno in borbeno vso tekmo in se niso predale v usodo pora-ženk.
V naslednjem kolu Sava Commerce gostuje v Bečeju.
D. Humer
INFORMACIJE VARČEVALCEM
1  1-1 (i		
[ kranj	1	1  21-150 ]
1 tržič	1	l  51-150 J
1 radovljica	I	I   74-150H
1 jesenice	1	|  81-150 |
1 Škofja loka	1	| 620-150 |
ljubljanska banka
Temena banka Gorenjske Kranj
Gorenje in banka
formula prihranka
Kranjčanke blestele v Borovu
Kranj, 7. novembra — V šestem kolu druge zvezne ženske rokometne lige so rokometašice Kranja Dupelj ponovno, dokazale, da so med vodilnimi ekipami v tej ligi. V tem kolu je Kranj Duplje gostoval v Borovu. Ekipa je spet blestela, saj se je iz Borova domov vrnila z novima točkama. Kar s šestimi goli razlike so premagale domačinke.
Izidi srečanja — Borovo : Kranj Duplje 16 : 22 (8 :12). V sedmem kolu Kranj Duplje v soboto v dvorani na Planini gosti Železničarja. Na lestvici vodi Mineral 14, Podravka je na drugem mestu z 10 točkami, na tretjem mestu pa je Kranj Duplje, ki ima 10 točk.
V slovenski ženski rokometni ligi je Alples doma premagal gostje iz Cerkna, v moški republiški ligi pa sta oba predstavnika Gorenjske doživela poraz. Preddvorčani so v dvorani na Planini izgubili srečanje s STT Rudarjem iz Trbovelj, škofjeloški Termopol pa je bil poražen v Bakovcih.
Izidi — ženske — Alples : Cerkno 26 : 22 (16 : 11), moški — Preddvor : STT Rudar 23 : 26 (11 :12), Bakovci: Termopol 27 : 22 (16 :11).
Pari prihodnjega kola — ženske — Paloma : Alples, moški — Termopol : Črnomelj, Šoštanj : Preddvor.
Košarka — V moški republiški ligi je Triglav iz Kranja v petem kolu gostoval v Domžalah. V igri enakovrednih tekmecev je Helios izkoristil prednost domačega igrišča in le tesno premagal goste iz Kranja. V ženski ligi je Odeja iz Škofje Loke tokrat gostovala v Ljubljani pri ID Jezica. Domačinke so bile boljše in premagale Odejo. V Slovenskih Konjicah je gostoval Kladivar iz Žirov in domov se je vrnil poražen, medtem ko so Jeseničanke doma z dobro igro premagale košarkarice Induplati Mengeš.
Izidi, moški — Helios : Triglav 85 : 83 (38 :40), ženske — ID Jezica : Odeja 84 : 75 (37 : 40), Jesenice : Induplati Mengeš 86 : 81 (50 : 34), Comet : Kladivar 73 : 51 (30 : 31).
Pari prihodnjega kola — moški — Triglav : Mineral Slovan, ženske — Jesenice : Comet, Kladivar : Marles, Induplati Mengeš : Odeja.
D. Humer
vp
«Co
ti
Druga republiška članska nogometna li ga__I
Naklanci iztržili le točko
Naklo, 7. novembra - II. SNL Naklo : Postojna 2 : 2 (2 :2) ^ igrišče v Naklem, gledalcev 500, sodnik Brneč (Novo mesto)-
Strelca za Naklo — B. Križaj, Lunar, za goste Karpar & J|Mi Bajec. J 'i
Naklo — Vodan, Perhavec, B. Jošt, Anko, Križaj, Zapi* ^ tnik, Hribar (Ažman), Lunar, Žontar, Jelovčan. ^ I
Postojna — Nagode, Trlovič, Cermatič, Božič, Abrafl1, ^ * Stare, Karpar (Čekič), Jojič, Bajec, Prenovič, Žunkovič (G1" gič).
Od tega srečanja sta si oba tekmeca obetala veliko. Vefl'Jjn i dar sta oba dosegla le po točko. Naklanci so zaceli poletno. T" ;i° s se jim je obrestovalo in kaj kmalu so povedli z 2 : 0. To jih ie ^ uspavalo, kar pa so Postojnčani znali izkoristiti in na odrfl^tS 1 so odšli s točko v žepu.
V drugem delu igre so bili Naklanci še bolj poletni. Vs° ^ j svojo igro so posvetili napadom. Vseh petinštirideset miru1 igre so napadali. Toda žoga ni in ni hotela v vrata gostujoče^ vratarja Nagodeta. Prav zato je neodločen izid tega srečanr ^ pravičen.
V preostalih srečanjih so Jeseničani doma izgubili z El8' nom, Triglav je doma premagal Slavijo, Bela Krajina P* kranjsko Savo.
N i
Oda
Izidi — Jesenice : Elan 0:1, Triglav : Slavij a 2:1, Krajina : Sava 3:1. ,
Vrstni red pred zadnjim jesenskim kolom — Lama 1* Naklo 14, Elan 13, Triglav in Slavija oba po 12.
D. Huntfr Foto: F. Perd^
sel
Ponovni vpis v pionirsko hokejsko šolo v Kranju
Kranj, 7. novembra — V soboto so začeli na Gorenjskem v Kranju vpisovati pionirje prvega in drugega letnika osnovr^ j in mlajše v letošnjo pionirsko hokejsko šolo. Ker so bili v sobotp ski športni dnevi, so pri HK Triglav sklenili, da vpis v to pioJ1 hokejsko šolo podaljšajo.
Vsi tisti, ki se hočejo naučiti igrati hokej v tej šoli, se lahk° dan vpišejo na ledu Gorenjskega sejma od 17. do 19. ure. Vp>s ^ rej vsak dan, razen nedelje. n.
Smučarski sejem na Kokrici
Kokrica, 7. novembra — Športno društvo Kokrica, tekašk3^' cija, bo v soboto in nedeljo v prostorih kulturnega doma na K° organizirala že tradicionalni smučarski sejem. ^ Vsi, ki boste sejem obiskali, boste lahko ponudili v prodajI J
. —, —------..^.Jx... ~-----------i----—«... . f -     tfi 1 a
jo zimskošportno opremo in smuči, čevlje in ostalo. Kupili bos* ^^ ko tudi novo. Sejem na Kokrici bo odprt v soboto in nedeljo od j|
18. ure.
r5
novembra 1988
yj OGLASI
27 960 j LAte
Prodam 60 kvad. m opaža. Retnje 9/b, tel.: 57-797_17326
Prodam   aluminij   trapez   3 plošče 4.20x1 m. Majhnova 12, Boh. Bistrica _17372
Prodam suh smrekov opaž, 30 kvad. m. Tel.: 74-281, dopoldan 17383
ITI STROJI      RAZNO PRODAM
INES za ZX SPECTRUM in P**, prodam. Tel.: 25-414
_17243
TEHTNICO 500 kg. Valburga
Snik
17253
obračalnik Favorit 220 SIP .TER, dobro ohranjen. Urbane p£gdraga 13, Duplje 17272 | Prodam glasbeni stolp in MZ
;Jel.: 36-357_17275
' let star črno-bel TV, za 30 Utaj, Frankovo n. 166, Škofja
_17301
^SILNICO,   rabljeno, dobro z**0 z obračalnikom Maraton, iflflj"0(*no Prodam, zaradi selitve Vsak dan Klinar, Hrušica 80 pri (fljj^__17308
0 i!0,kov ceneje prodam nov Ba iY'»a,ni str°J RU2A STEP z ga-
1 R^el.: 75-354 17309
m
l..okvaro in Zopass, generalno ■^'lon ter pisalni stroj Erika. Trbo-
Prodam hlevski gnoj. Adergas 32, tel.:
42 342 _17247
Prodam več ton debele repe Pipano-
va 44, Šenčur_17251
Prodam REPO za kisanje Voglje 90 _17280
Prodam semenski krompir dezere. Pilar, Beleharjeva 15, Šenčur 17307
Prodam rabljene zimske gume za Z 750. Tel.: v torek od 19. ure dalje 22-534_17314
Prodam plašč velur-strižena ovčka in dežni plašč št 38-40 Tel.: 34-365
_17318
Prodam domačo VOLNO Tel.: 51 -755 _17328
Prodam 10 m bukovih drv. Marink, Dražgoše 47, tel: 66-322_17339
Prodam večjo količino BUTARIC za kurjenje. Rudolf Bohinc, Alpska 41,
Lesce, tel.: 75-660_17343
Prodam ČELADO. Tel.: 26-809 17349 17357
17344     Prodam DRVA. Tel: 66 244
L>n snežno frezo za Unimog in TG 90 Čemažar, Davča 49,
}5cT
17348
UNION  SPECIAL indu-lr> šivalni STROJ PFAF z igel-'"sportom, prodam. Tel.: 73-072
loif—_!Z2*°
v° Prodam 25 odstotkov ceneje 00 k florenje, ekran 66 cm in suhe J ^e plohe 2 kub. m. Tel.: 73-344 ___17363
■"'tfo0 Prvomajska TNP 160 B in $ ter vrtalni stroj Metalac Čako--"T. < do fi 16, vse v delovnem sta-am. Tel: 620-678 17386
IfERIAL
[>-.----
I*1 suhe smrekove obloge (opaž) cm, dolžine od 100 cm do P) *er smrekov in mecesnov par ^64-103_17069
?_ 10 plošč bakrene pločevine za 2? in 12 m schidel dimnika. 20 m
^ IMP ČRPALKO za centralno J° z dvema "holandcema", 75 *8bljeno in črpalko za centralno 0 Sever 20 W generalno obno ■Tel.: 26-659_17249
''!M)PAŽ, širine 8 in 10 cm in rojoio ia ćelavo stebrov za kozo 17252
■ Kuuidvu ste K^ova 3, Šenčur
ov ceneje. Tel.: 50-082    17232     vljidlftel.: 74-552
Krompir za krmo ugodno prodam. Pi-panova 40, Šenčur 17364
Prodam snežni PLUG, šivalni STROJ veritas in KOTEL za žganjekuho Tel.: 70 206_17378
Prodam klaftro suhih mešanih drv. La-hovče 17, Cerklje 17382
Ugodno prodam nove GUME 145x13 tiger radial 30 odstotkov ceneje in gume za FIAT 126 Tel: 40-125 17387
STANOVANJA
STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali Škofji Loki najamem vsaj za dve leti. Ponudbe pod šifro »samski«
Sobo s souporabo sanitarij, vzame v najem Slovenec, v okolici Kranja ali Ljublj ane. Tel : 39-138, zvečer 17259
Najamem garsonjero ali sobo na Golniku za dobo dveh let. Šifra: TAKOJ -GOLNIK_17271
Garsonjero 24 kvad. m, komfortno s telefonom, prodam plačljivo s kredi-tom^Arh Ivo, Gradnikova 129, Rado-dWtel: 74-552 17278
Mubi, 17287
J1 1 kub. m suhih hrastovih plo-s^eharjeva 12, Šenčur       17257
J1 staro strešno OPEKO. 5!^16
staro strešno OPEKO KIKIN-£:a 2000 kosov in 360 kosov nove rfcBEČEJ.Tel.: (061)611-168, zve ^_17299
KOLEKTORJE (nove, 3 kose) O°sov modularne OPEKE, ugod aamo Škrjanc, Sp Duplje 24
17310
Novo   trosobno   STANOVANJE, 84 kvad. m, v Kranju na Planini III, takoj vseljivo, prodam. Tel.: (053) 51 -957 _17286
Prodam stanovanje dvosobno s kabinetom v Škofji Loki, Partizanska 45, stan. 11, od 18. do 20. ure vsak dani __17311
Mlada slovenska družina išče stanovanje v Kranju ali okolici. Tel.: 28-601
17355
STAN. OPREMA
Prodam oljno PEČ in plinski štedilnik. Tel: 21-074 17268
Prodam omaro za dnevno sobo. Tel.: 38 553 17306
KŽK - TOZD MESOIZDELKI
|* odprla dne 4. novembra 1988 novo poslovalnico ^SNICO - DELIKATESO na Kokrici, Golniška 6 (Gregorc)
Jedimo vse vrste mesa, izdelkov in drugo delikatesno ago.
^njenim potrošnikom se priporočamo.
TOZD MESOIZDELKI ss.___„_
^_
is. stran mssaSHjemiOiAB
Ohranjeno kuhinjo, štedilnik in hladil-" nik, prodam za 2,7 Mio in nov moped 14 M. Tel: 40 523_17230
Prodamo dve postelji sestavljivi tudi v pograd, brez jogijev in nizko omarico. Tel.: 37-893 17239
Prodam dobro ohranjeno 4 KW ter-moakumulacijsko PEC za 15 SM. Per-ko Zdeno, Koroška 2, Lesce 17298
Poceni prodam sedežno garnitu-ro(kavč, dva fotelja). Tel.: 26-938, po 15. uri_17300
Prodam rabljeno kopalniško opremo: bojler 80 litrski, umivalnik in bide. Tel.:
25-258_17304
Prodam 120 in 80 litrski električni bojler ter termoakumulacijsko peč 3 KW. Fajan,Zg. Bitnje 146 17305
Prodam 10 litrski bojler in peč Loka-term okrogla. Miran Markič, Zg. Duplje 16 17254
Prodam zamrzovalno OMARO 120 litrsko. Tel: 34-772, Kranj_17316
Zelo ugodno prodam hladilno OMARO. Tel: 35-672_17327
Prodam otroško posteljico z jogijem. Tel: 40-583_17329
Poceni prodam 2 leti staro sedežno kotno garnituro. Tel : 39 552 17333
Prodam veliko otroško posteljico z ograjicami po zelo ugodni ceni. Jelar,
Frankovo nas. 94, šk. Loka_17334
Nujno prodam nov hladilnik z zamrzovalnikom gorenje, 20 odstotkov ceneje. Tel.: 79-980_ 17340
Prodam trajnožarečo PEČ emo. Gasil skal, Kranj 17359
Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978. Pungartnik, Adergas 36, Cerklje
______17269
Prodam VW 1200, letnik 1976. Tel.:
74- 151 _17273
Prodam MOSKVIČ, dobro ohranjen, 67000 km. Sebenje 38, Tržič 17277 Prodam JUGO 55, letnik 1984, z dodatno opremo in žensko kolo maraton. Tel.: 77-265 _17279
R 18, letnik 1984, ugodno prodam ali zamenjam za drug avto. Tel.: 37-430,
od 15. do 19. ure_ 17282
Ugodno prodam CITROEN GSX 1,2 break, letnik 1979. Begunjska 21, Tržič,
tel.: 51 320_17283
Prodam DIANO 6, letnik 1980. Feren-čak, V. Rejca 13, Naklo 17285
Prodam osebni avto ŠKODA 120 LS in termoakumulacijsko peč 2 KvV. Tel
66-128_17290
Prodam Z 101, letnik 1976, 88000 km, registriran do 29. aprila 1989. Vsak dan od 15. do 19. ure. Alič Šemsudin, Šol
ska 10, Šk. Loka_ 17292
Prodam R 4, letnik 1978, registriran, za 180 SM in dele za DIANO ter dele za GOLFA, letnik 1981. Andrej Štamcar
tel :50-826, Tržič_17303
Prodam Z 750, letnik 1974, neregistri-ran, v voznem stanju Istenič, Sp. Du-
plje 65_17315
FORD SIERRA 1,6 L, letnik 1986, prevoženih   14000   km,   prodam. Tel.:
75- 531_17319
Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1981, prevoženih 47000 km. Finžgarjeva 4, Lesce 17321
Urejene poslovne prostore, 80 m2
primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost, na dobri lokaciji ob železniški postaji v Kranju oddamo v najem po ugodni ceni.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: DO Živila Kranj, TOZD Gostinstvo, Naklo, Cesta na Okroglo 3.
Prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elek. za
20 SM. Tel: 22-889_17361
Električni štedilnik in pomivalno mizo, prodam za 15 SM. Tel.: v sredo od 7. do 8. ure 25-189_17368
Prodam etažno peč za centralno TVT 23 central. Tel.: 51-264_17371
Prodam skoraj nov kuppersbusch štedilnik. Tel: 39-644 17377
VOZILA
Ugodno prodam Z 101 COMFORT, letnik 1979 Bajželj, Kovor 147 _
Prodam TOMOS AVTOMATIC, rabljen. Kosmina, Škofjeloška 9 17233 Prodam MZ ETZ 250, letnik 1984. Tel.: 57-748_ 17240
Prodam FIAT 132/1800. Zlato polje 3/a, Blažič_17241
Prodam SCHIROCCO, letnik 1978. Ar-har, Papirnica 8, Šk. Loka_17246
Prodam osebni avto Z 101, letnik 1977 z avtoradiom. Zupan,Begunje 108, Begunje_17248
JUGO 45 L, rdeč, letnik november 1985, garažiran, prevoženih 15000 km, prodam. Tel.: 80 504_17255
Prodam Z 101, letnik 1980. Lovič Aleksander, tel.: 34 025 _17260
Prodam JUGO 45, letnik 1984. Janko-vič Janez, Hafnerjevo 119, Škofja Loka
__ 17261
Ugodno prodam ŠKODO 110 L, letnik 1972, celo ali po delih. Muzafir Alder-pašič, C v Rovte 3, Jesenice 17262 Prodam VW BUGY, nedokončan Ramovš, Stara c. 6, Škofja Loka 17263 Prodam FIAT 126 P, letnik 1976, cena po dogovoru. Lukežič Zvone, Lipce 46, Blej. Dobrava 17266
FORD TAUNUS 1300, letnik 1971, pro-dam za 3,0 Mio. Mihelčič, Jahalni center Podvin 17267
IZBR4LI SOZMflS
t^tKURJEVI prodajalni KOVINA Lesce, Alpska cesta 34, imajo veliko izbiro peči za centralno in eta-t£ °9revanje in drugih prostorov. Peči so od proizvajalcev FEROTERM, ŠTADLER ITPP Ribnica in I^Celje od 12 000 do 50 000 KW. UGODNOST NAKUPA NA ŠEST OBROKOV, PRVI OBROK 30 % ^C|U. MOŽNOST PLAČILA JE TUDI S ČEKI
Prodam FORD TAUNUS 15 M cupe, letnik 1969, v odličnem stanju, registriran do maja 1989. Zevnik Janez, Zg Plavž 5, Jesenice, tel.: 82-270 17322 FIAT 126 P, letnik 1979, v dobrem stanju, registriran do maja 1989, ugodno prodam. Tel.: dopoldan 76-330, po 15.
uri 76-303_17324
Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. He-roja Verdnika 19, Jesenice 17325 Prodam R 4, letnik 1986 in GOLFA, le-tnik 1982 ali zamenjam za manjši avto.
Tel.: 51-891_17336
Prodam dobro ohranjen KOMBI Z 850 AK, letnik 1981. Ogled v petek od 15. ure dalje. Tel.: 80-122, int. 161 17337
Prodam AVTOMATIK, star 20 mesecev, zelo ohranjen. Tet: 57-874, popol-
dan_17338
Prodam OPEL diesel 16, letnik 1985. Tel.: 69-220_ 17341
Prodam osebni avto GOLF JGL diesel, letnik 1985. Smerkolj Jože, Ravne 16,
Tržič_17345
Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do maja. Tel.: 75-949, od 16. do 19. ure
_____17346
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirano, vozno. Tel.: 77-728_17351
Prodam Z 750, letnik 1982 C. Kokrške ga odreda 23, Kranj, tel.: 24-917, od 18. do 20. ure_17352
Ugodno prodam LADO KARAVAN, le tnik 1986. Ogled od 14. ure dalje. Košir, Pristava 62, Tržič 17354
Prodam karamboliran R 18, letnik 1983. Tel: 37-468, popoldan 17356 Prodam AUDI 80, letnik 1976, registriran do oktobra 1989. Čačič Jože, Bošt janova 14,Lesce 17358
Prodam Z 750 lux, letnik 1976, registri rano do oktobra 1979. Nemec Stane, Nova vas 12/c, Radovljica 17362
Ugodno prodam Z 850 AK KOMBI, le-tnik 1983 in trajnožarečo peč Krekavve so. Tel.: 27-149_17366
Mercedesov menjalnik 220, generalno obnovljen, prodam za 65 SM Tel.:
22-079_17367
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980
Tel.: 79-561_17369
Prodam Z 101, prva registracija 1980. Voklo 58_17374
LADO S 1200, letnik 1986, garažirana, prodam. Lukačič, Gradnikova 9, Kranj
_17379
R 18 TU, letnik 1984, prodam. Tel.:
57 338__17380
GOLF JL, letnik 1981, 67000 km, garažiran, prodam za 12 Mio Tel : 620-678 17385
ŽIVALI
Prodam breje TELICE in KRAVE, A kontrola. Tel.: 65-149
Prodam 9 mesecev brejo TELICO si-mentalko in eno leto staro teličko llovka 4_ 17234
Prodam 14 dni staro TELI ČKO simen-talko in tri pujske, stare 7 tednov. Go
rica 10, Radovljica_17265
Prodam TELICO, staro 7 tednov Sebe
nje 38, Tržič_17276
PURANE, stare 7 tednov, prodam za nadaljno rejo. Stare Marija, Pokopali ška 22, kokrica, popoldan po 15. uri _17281
Prodam KRAVO mlekarico, tretje tele. Habjan, Dražgoše 15_17288
Prodam 9 let starega KONJA, težkega nad 500 kg, vajenega vseh del ali za menjam za klavno goved. Partizanska
22/b, Bled _17291
Prodam dve telički, stari en mesec in eno leto. Tel : 80-746_17320
Prodam BIKCA frizijca, starega 7 dni. Jamnik, Žabnica 8 17335
Prodam 7 dni staro teličko in bikca ter Z 750, staro 10 let, prednji del karamboliran. Korenčan, Podbrezje 54, Duplje^_17347
Prodam 6 tednov staro TELI ČKO si mentalko. Žlebir, Dvorje 30, tel.: 42 907 17375
ZAPOSLITVE
Za prodajo izredno atraktivnega artikla potrebujem za območje Gorenjske 2 sposobna organizatorja Tel: 621-339 samo v torek od 19 - 21 ure.
Mlajšo UPOKOJENKO, spretno v šiva nju zaposlim. Tel.: 36-092
Honorarno ali redno zaposlim modno pletiljo. Pogoj: popolno poznavanje in upravljanje na Brother modamatik stroju. Plačilo-visok honorar ter dodatno nagrajevanje po kvaliteti. Tel.: srednje šole. Tel.: 25-414_17242
Nudim sprotno pomoč pri učenju angleščine in nemščine za vse stopnje.
Tel.: 622-349_17264
Iščemo cenejši ansambel za igranje ob novoletnih praznikih. Naravno zdravilišče Triglav Mojstrana, Savska c. 2, Mojstrana 17270 GARAŽO v Kranju dam v najem. Tel.:
50-617, popoldan_17274
Instruiram matematiko. Tel.: 39-881, po 19. uri_17331
Iščemo   inštruktorja   angleščine za osmi razred osnovne šole. Tel : 70-047 17365
Čiščenje in popravilo termoakumula-cijskih peči. Kodrič, tel.: 40-684 15891 ZA KOPALNICE, CELE HIŠE ter tudi drobna popravila, vam VODOINSTA-LACIJO naredimo hitro in kvalitetno. Delamo s stroji. Tel: 28-427 17198
Pečarska in keramičarska dela vam takoj izvršiml Tel.: 45-519_17244
LOKALI
Zaradi bolezni oddam v najem gostišče z diskoteko, z možnostjo odkupa vseh strojev in aparatov. Sezona je letna in zimska, gostišče je oddaljeno 3 km od državne meje z Italijo. Naslov v oglasnem oddelku. 17295
OSTALO
KUPIM
Kupim suhe smrekove deske, debeline od 50 100 mm. Bistrica 7, tel.: 70-007 17323
NAJDENO
Najdeno moško športno KOLO, se dobi na Beleharjevi 12, Šenčur 17258
OBVESTILA_
ROLETE in ŽALUZIJE, LAMELNE in TERMOFOU zavese, večja popravila naročite Špilarjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel: 75-610 15014
Instruiram angleščino za osnovne in
80-573, od 18. ure_17027
Voznik B,C,E kategorije z 10 letno prakso v mednarodni špediciji Evropa-Bližnji vzod, sprejme takojšnjo zapo-slitev. Šifra: TAKOJ_17235
Sprejmem kakršnokoli delo na moj dom.   Možna   postavitev manjšega stroja, trifazni tok. Šifra: HITROST _17236
NOVO! V prodaji je nova zeliščna ko lekcija. Želite postati njen zastopnik? Pokličite tel.: (064) 50-408, uspeh zagotovljen 17238
Za prodajo ATLASA SVETOVNE ZGO DOVINE, iščemo zastopnike za najboljše dodatne ugodnosti. Tel.: 51 586, ob delavnikih po 18. uri 17284
Komunikativnim in izobraženim osebam nudim TERENSKO DELO ob vikendih Zaželjen lasten prevoz. Zaslužek zagotovljen. Pokličite 82-557, dopoldan in zvečer 17294
Iščem žensko za pomoč nekaj ur tedensko. Naslov v oglasnem oddelku. _17332
Zaposlim elektrotehnika za montažna in vzdrževalna dela telekomunikacij skih naprav. Elektronika Krajne Oto, Štirnova 8, Kranj, tel.: 24 792 ali 36-089 _17360
Če ste samozavestni in komunikativni, imate dovolj prostega časa v popol danskem času ter izkušnje pri delu z ljudmi, pokličite na tel.: 21-477, od 7 do 12. ure. Pisne ponudbe na Dnevnik Kranj Šifra: SPOSOBEN 17370
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil
LUDVIK KENDA
PTT upokojenec
Od njega smo se poslovili 2. novembra 1988 na pokopališču v Bohinjski Bistrici. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci tozd za PTT promet Radovljica
zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA ŽUNA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Berglezu za opravljeni obred in tolažilne besede in pevcem iz Stražišča za lepo petje.
žalujoči domaČi
Kranj, 2. novembra 1988
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od dragega očeta
JERNEJA ERŽENA
se zahvaljujem dobrim sosedom, ki so mi pomagali v težkih  trenutkih.  Iskrena  hvala tudi logarjem iz GG Kranj za nošenje žare, g. župniku, pevcem iz Gorij in Zasipa ter vsem za izrečeno sožalje.
HČERKA TRAUDA
Podbrezje, 3. novembra 1988
V SPOMIN
MARIJI DVANAJŠČAK
Minilo dve leti je zdaj, ko smo poslednjič segli si v roke,
predraga mami ti, naj lučka večna ti gori.
Vsem, ki obiskujete njen prerani grob in ji prižigate sveče iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki Renata in Monika, mama in sestra Jožica z družino
mali oglasi tel. 27960
/ NOVICE IN DOGODKI m
Priznanja za najtežje pridelke
Debel krompir, pesa velikanka... vesela prireditev
Cerklje, 4. novembra - Prva in morda tudi malce nenavadna prireditev te vrste je bila v petek zvečer v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah. Zamisel, ki se je porodila med prizadevnimi turističnimi delavci že poleti, je uresničilo Turistično društvo Cerklje, »priključil« pa se je tudi naš časopis.
Kar precej pridelovalcev oziroma kmetovalcev se je odločilo in prineslo v dvorano letošnje kmetijske pridelke: krompir, repo, peso, zelje in korenje. In prav vsi so bili takšni, da so odtehtali ponujeno težo, ki jo je (ne ravno skromno) kot izklicno težo na začetku vsake »kategorije« postavil Janez Kuhar, ki je celotno, skoraj dve uri trajajočo prireditev zares uspešno vodil. Pod pokroviteljstvom Penziona Jagodic iz Vopovelj in »Gorenjca« - Izdelovanje kmetijske mehanizacije Ludvika Stareta iz Spodnjega Brnika pa na prireditvi ni bila najbolj pomembna le dosledno natančna strokovna komisija, marveč so za veselo razpoloženje poskrbeli tudi ana-sambel Zvon, ki ga vodi Marjan Kodrič, s simpatično pevko Zlato Kodrič, mlada folklorna skupina, ustanovljena pred dobrima dvema mesecema, pod vodstvom Franca Frantarja, pa Vi-
Nagrade so prispevali
Turistično društvo Cerklje; Pension Jagodic, Vopovlje; Gorenje-Ludvik Stare, Sp. Brnik; Ključavničarstvo-Peter Slatnar, Cerklje; Petrol-bencinski servis Cerklje; Gostilna Zaje, Lahovče; Žaganje lesa in tesarstvo-Milan Ve-ternik, Sp. Brnik; Gostilna pri Cilki, Zg. Brnik; Mesarija Kepic, Cerklje; Gorenjska kmetijska zadruga TZO Cerklje in Gorenjski glas.
Najtežji pridelki
Krompir (1040 gramov)- Janez in Marija Polajnar, Sp. Brnik; &repa (5700 gramov)-Ivan Jenko, Pšata; pesa (9320 gramov)- Marija Slatnar, Cerklje; zelje (7900 gramov)-Alojz Homar, Prevoje; korenje (1500 gramov)- Rado Čarman, Apno; rdeče korenje (1130 gramov)- Mira Jenko, Pšata.
da Učakar s Kokrice, ki je zaigrala na citre in pevki-sestri Kepic iz Dvorij. In kot se na takšnih prireditvah spodobi, v Cerkljah pa je postalo domala že kar pravilo, ni nazadnje manjkalo tudi žrebanje, za katero so nagrade prispevali domačini-za-sebniki in tudi naše uredništvo s tremi  brezplačnimi polletnimi
jBš   M - KŽK Gorenjske /?Sj   TOZD AGROMEHANIKA
Kranj - Hrastje 52/a
nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV-420 in program lastne proizvodnje (škropilno tehniko)
Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751, 36-764. 34-033, 34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035.
naročninami Gorenjskega glasa. »Nocojšnje prireditve Naj...pri-delek 88 smo se lotili amatersko. Upam, da ne bo prva in zadnja, da bo postala tradicionalna. Vesel sem, da je pokazala, da kmetijstvo na tem območju veliko pomeni. Sicer pa bi v turističnem društvu radi, da nam pomagate z idejami in njihovim uresničevanjem. Tudi na ta način bomo ohranjali in ohranili narodno bogastvo na tem območju,« se je kmetovalcem in obiskovalcem zahvalil po končani prireditvi predsednik Turističnega društva Cerklje Miro Jagodic.
Pridelovalci so na prireditvi dobili lepa priznanja. Morda je manjkalo še eno. Zaslužilo si ga je tokrat Turistično društvo Cerklje in vsi, ki so prireditev pri-
praviH- A. Žalar
Krvodajalska akcija
Radovljica, 7. novembra —
Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica organizira novembra krvodajalsko akcijo v krajih radovljiške občine. Na Bledu (v zdravstvenem domu) se bo začela danes, v torek, in bo trajala do 11. novembra, v Kropi (v sindikalnem domu Plamena) bo 15. novembra, v Bohinjski Bistrici (v zdravstvenem domu) pa 16. novembra. Kri bodo odvzemali v dopoldanskem času, med 7. in 13. uro. Občinska organizacija vabi k plemenitim dejanjem predvsem mlade, zdrave ljudi.
C. Z.
Od generacije, ki vrača dolgove
Ukinimo profesionalne politike!
Zadnja in hkrati po dolgem času presledka prva seja vsegorenjskega sveta petih občinskih mladinskih organizacij je ob siceršnji hladnosti in konverzacijam predvsem profesionalnih mladinskih funkcionarjev v nadaljnje razgovore ponudila tudi nekaj (ponovno) zanimivih stališč. Če izvzamemo debato, ki se je nanašala na zmedeni in nikoli dovolj dorečeni informacijski sistem na relaciji med občinskimi in republiškim mladinskim forumom, kar je svojo kulminacijo doživelo ob lanskem Bohinjskem odhodu zadnje šta-fetne palice, je bila posebno zanimiva razprava v zvezi s profesionalnimi regijskimi funkcionarji.
Če je dopuščeno v tej sme-
ri nekoliko preseči razmišljanja najodgovornejših gorenjskih mladincev, potem gre vsekakor pritrditi tezi, da mora biti tudi ZSMS več in bolje prisotna na regijskem političnem nivoju, kljub temu da za kaj takšnega nima človeka, ki bi za tovrstno početje dobival vsakodnevno (politično) plačo. Če imamo v mislih vso resnično mlačnost in nezainteresiranost (izhajajoč iz konkretnih rezultatov) ostalih regijskih političnih forumov, potem bi morali ravno mladi videti v slogu Školjčevega "boja za oblast" svojo pravo možnost in priložnost. V kolikor se politika resnično promovira in ne dela (Greganovič) na takšnih sestankih, bi pravzaprav lahko predstavniki najmlaj-
še družbenopolitične organizacije takšno delo mirno odpisali in se, tako kot dosedaj, bolj samoiniciativno vključevali v različne vsebinske točke posameznih sej, le da bi za takšno udejstvovanje uporabljali (politiki dokaj neznane) reči, ki se jim pravi argumenti.
Obstaja pa seveda tudi druga pot, ki se mi osebno zdi veliko bolj simpatična. Gre za (preprosto) potezo, ki bi ji nekateri rekli tudi de-profesionalizacija, stanje pa bi praktično izgledalo tako, da bi poleg mladih in borcev sprostili eno funkcionarsko plačo tudi na mestih regijskih šefov sindikata, fronte in seveda, po Bavčarju, edine dovoljene stranke v državi -partije. Vine Bešter
L
GLASOVA ANKETA
Hočemo napreden radio
Pred časom smo tudi na straneh našega časopisa veliko pisali o pobudi, da Kranj končno I0 dobi svojo lokalno radijsko postajo. V želji, da bi prizadevanja občinskih mož znova malo pre' budili, smo se podali na ulico in Kranjčane povprašali, kaj si o tem mislijo.
Če pustimo vnemar še nedavno sila vroče debate ali potrebujemo skupno regionalno radijsko postajo ali bo šel poleg Škofje Loke, Tržiča in Jesenic tudi Kranj svojo pot in končno prišel do lastnega radia, pridemo do dejstva, da je, vsaj za javnost, velik del začetne vneme zamrl. Menda so pripravljalci uspeli priti do potrebnih elaboratov in nekaj vročih razprav o prostorih, veliko dlje pa ni prišlo. Če ne bodo storjeni nadaljnji koraki bo (tudi tokrat) celoten projekt padel v vodo. Da preženemo črnoglede misli, prepustimo raje besedo petim naključnim kranjskim sprehajalcem.
Lado Klemene: " Za radijsko postajo v Kranju bi se zavzemal samo v primeru, če bo napredna in če novinarji ne bi poznali dlake na jeziku, kot je to naprimer pri reviji Mladina. Naj bo program takšen, kakršnega želijo mladi, brez sprenevedanja in praznih besed. Nasploh bi bil pri nas že zdavnaj čas, da se povsod zamenja vse stare kozle z mladimi močmi in zakaj ne bi nekaj takšnega storili tudi pri radiu?"
Polona   Avsenek: "Za
idejo, da bi Kranj dobil svojo radijsko postajo, še nisem nikoli slišala, menim pa, da je pametna. Človek bi se usedel pred radijski sprejemnik in dobil tekoče vse sveže informacije, ki se nanašajo na življenje v domačem mestu. Seveda program ne bi smel vsebovati samo čestitk, ampak tudi še vse kaj drugega. Pri programu bi morali pustiti poleg mlade, brezkompromisne ljudi."
Anton Sušnik:" B8^, ima že vsaka vas, safl v Kranju ga še vedno^ Pa ga je tudi to mesto J za časa Nemčije ime' na Primskovem,
so ga le zavrgli?
Za $
je, da se radijska poS^ ja končno namesti f. v Kranju, sem že
in menim, da je za takšnega zadnji ^3 Kdo bi bil ustanovita mi je prav vseeno, lahko tudi mladina in sod listična zveza skupaj, samo, da bo."
Lojzka Hribar: "Kraj ski radio? Še nikoh tj sem slišala za kaks** takšno idejo. Moram1* či, da sama posluj dokaj redno ljubijanj Val 202, kjer najde" marsikaj uporabne? tudi zase. Ne bi pa W slabo, če bi imeli f postajo, kjer bi lahko prve roke izvedel ZA ° mače dogodke. Misij!" da, v kolikor bo res dobro in pošteno pripravi no, nekaj takšnega Kranj potrebuje."
Rudolf   Bole: "Rad>° Sam osebno ne pos** šam nobenega radia tem pa seveda noče" reči, da kaj takšnega tudi pametno. Če se takšnega že oceni K" pametno, potem naj to program, ki bo resflj čno upal kaj povedati jj se ne bo skrival za ff ke, a prazne besede. 1 slim, da bi kljub težki? razmeram lahko tudi tako veliko akcijo, kotJ radio, še vedno marsikje spravili skozi."
V
Foto: G. 9
Odgovor na delegatsko vprašanje
Kamnitnik je stanovanjski rezervat
Škofja Loka, 7.novembra - Predvidena pozidava Kamni-tnika s stanovanjskimi hišami in bloki je že nekaj let predmet papirnatih sporov, zaradi katerih se začetek gradnje odmika v neznani čas. V zboru krajevnih skupnosti škofjeloške skupščine so delegati iz krajevne skupnosti Kamnitnik vprašali, kakšen sploh je status zemljišč na Kamnitniku in kaj je s stanovanjsko zidavo na njem.
Odgovor Zavoda za družbenih razvoj ni želeno konkreten. Pravi, da je Kamnitnik rezervat za širitev mesta že od sprejetja prvega urbanističnega načrta za Škofjo Loko naprej, enako pa je zapisano tudi v dolgoročnem planu občine Škofja Loka do leta 2000 ter v planu za to srednjeročno obdobje. Izdelan je že predlog zazidalnega načrta.
Ta pa ne more v sprejem pred skupščino, dokler Kamni-tnika kot zazidljivega ne bodo opredelili tudi v obveznih izhodiščih dolgoročnega plana Slovenije oziroma dokler "navzkrižni interesi" ne bodo usklajeni. V Škofji Loki pričakujejo, da bodo konkretnejši odgovor, kdaj je realno mogoče pričakovati začetek gradnje na Kamnitniku, lahko dali na decembrski skupščini. H. J.
Redna srečanja v Klubu planincev
Kranj, 3. novembra — Vodstvo Planinskega društva Kranj je spoznalo, da je samo plačana članarina premalo za povezavo članstva z društvom. Ze k udeležbi na izletih je težko privabiti večje število planincev, stik z njimi pa je še težje ohraniti po končani izletniški sezoni. Zato so se v vodstvu odločili, da bodo od letos organizirali v Klubu planincev v Kranju redna četrtkova srečanja.
V klub bodo vsak teden povabili izkušenega gornika, ki se bo pogovarjal z obiskovalci o izgra-ni planinski ali alpinistični temi. Za začetek bo častni član društva Ciril Hudovernik 10. novembra spregovoril o predvojnem alpinizmu in povojni izgradnji planinstva v Kranju, kar bo posebej zanimivo za mlade. V načrtu imajo še pogovore o planinskih veznih poteh, zanimivih izletniških točkah na njih, nesrečah v gorah, preventivnem in vzgojnem delu, ekologiji v gorah, . alpinističnih dosežkih, športnem plezanju in še čem. Teme bodo odvisne tudi od predlogov obiskovalcev, saj želijo ustreči predvsem njihovim potrebam.
Ker sta planinstvo in alpinizem lahko nevarna dejavnost, bodo organizatorji srečanj poskrbeli tudi za razne nasvete in informacije za varno hojo v gore. Obiskovalci bodo lahko zvedeli, na primer, kako uporabljati določeno opremo, ali kdaj je katera od postojank oskrbovana. Obenem si bodo lahko ogledali najnovejšo planinsko in alpinistično periodiko iz tujine, kataloge opreme in domačo planinsko literaturo, med katero so
Planinski vestniki od začetka izhajanja in mnoge zanimive knjige.
Srečanja bodo obenem priložnost za družabnost med člani. Zatorej se bo ob četrtkih med 17. in 21. uro veljalo ustaviti v Klubu planincev v Kranju!   s. Saje
ti
21. novembra v zapor ?
V prejšnji številki smo obvestili, da sta Franci 7> in Janez Janša že prejela živa za prestajanje odvzema svobode za 0& najst mesecev. Zavrl se zglasiti v KPD Dob, odp oddelku Hotemaž, kjer j štiriletno kazen prestaja'| *ofj, di Ivan Borštner, medtefl1 ^nj bo Janša za rešetkaflj1 \\\ KPD Dob, Mirna na Do'<j jjt|t skem, kar je v neposfe* k ^ bližini prvih dveh obso) 'ga cev. David Tasić pa bo m° če se seveda ne bo do 21 vembra karkoli sprem^ j^" na prestajanje kazni zap1*-ni na Roški ulici v zap Novi Gorici.
Zapišimo ob tem še P tek, da (tudi) ta dogode*. ^ Gorenjskem ne bo obšel <P. ^ va    javnosti.    Posai^e* . skupnosti so se namreč o°j čile, da v soboto, 19. no^ ^ bra, pripravijo posebno ^ ^. testno prireditev. Več 0tl*i-bini, kraju in sodelujoč eni prihodnjih številki!
_vJa
ni K
*7
HOTEL
Lranslurisl škofja lok*
nadaljuje s plesi vsako soboto v zimski sezoni 88/89. Vsako 1. in 2.soboto v mesecu bo za zabavo in ples skrbela skupina »OBVEZNA SMER«.
V soboto, 12. novembra,hotel TRANSTURIST organizira »VESELO MARTINOVANJE«. na katerem se vam bo predstavila skupina OBVEZNA SMER z najnovejšimi uspešnicami.
PRIJATELJI MLADEGA VINA IN DOMAČIH JED1 VABLJENI!
Rezervacije na tel.: 621-261