104671 ' V Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske. (Sprejeta v izredni seji občinskega sveta dne 15. novembra 1898.) V Ljubljani 1898. Založil mestni magistrat ljubljanski. Natisnil Dragotin Hribar v Celji. 104671 •M' Službena pragmatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske. A. Splošni del. Člen i. Predmet tej pragmatiki so določbe o sploš¬ nih dolžnostih in pravicah, katere izvirajo iz službinega razmerja med. mestnimi (občinskimi) uradniki in slugami ter mestno občino ljub¬ ljansko. Za mestne uradnike in sluge je smatrati one osobe, katere je občinski svet za takošne z dekretom stalno namestil in župan zaprisegel, ali pa občinski svet izrecno s temi v eno vrsto postavil. Ta pravilnik nima veljave: 1. za. pomožne uradnike ali za one osobe, katere so proti odpovedi pri mestnih uradih in zavodih v službi: 2. za takošne osobe, ki so bile za gotov čas ali proti nagradi ali dnini vsprejete ali najete, če niso dotične osobe v tej pragmatiki posebej omenjene. Člen II. Posebne dolžnosti in pravice občinskih uslužbencev raznih službenih strok obsežene so v občinskem redu, v posebnih navodilih in i 4 predpisih za posamezne urade in zavode, v dekretih, ali pa slede iz posebnega namena urada ali službe same. Člen lil. O izjemah in izpremembah te pragmatike sme le občinski svet sklepati in ukrepati in zadošča za to navadna večina glasov, vendar se mora sklepanje o takem predmetu dejati vselej na dnevni red dotične seje občinskega sveta.' Člen IV. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. de¬ cembra 1898. B. Posebni del. I. oddelek. O nameščanji mestnih uradnikov in slug. § l- Kaj se splošno zahteva za namestitev. Za vsako namestitev v mestni službi se splošno zahteva: 1. avstrijsko državljanstvo; 2. neomadeževano dotedanje življenje; 3. telesno in duševno zdravje: 4. starost najmanj 18 in ne več kot 40 let; 5. popolno znanje slovenskega ali katerega druzega slovanskega in pa nemškega jezika v besedi in pismu: (>. dokazilo lastnostij. ki so potrebne za iz¬ praznjeno službo. Še ne doseženo ali pa že prekoračeno nor¬ malno starost sme občinski svet v posebnega ozira vrednih slučajih pregledati. Kdor se za uradnika ali slugo po 40. letu njegove starosti namesti, ne zadobi s to na¬ mestitvijo še pravice do pokojnine, razun če mu je občinski svet s poprej omenjenim izpre- gledom ali pa pozneje ne prizna. § 2. O stalnej in začasnej namestitvi. Namestitev mestnih uradnikov in slug je praviloma stalna (definitivna): vendar sme ob¬ veljati tudi začasna (provizorna), če stalni na¬ sprotujejo občasni zadržki. Dobo začasnosti do¬ loča občinski svet. Začasno najeti uradniki in sluge imajo enake dolžnosti in pravice s stalno nameščenimi, le da nimajo pravice do pokojnine in do petletnic. § 3. O izključevalnih uzrokih. Izključene, da ne morejo biti nameščene v mestni službi, so: 1. osobe, katere so po kazensko-zakonskih določilih nesposobne zadobiti občinsko službo; 2. osobe, katere so bile vsled disciplinarne razsodbe radi dobičkarskega, nepoštenega ali nenravnega dejanja (vedenja) iz državne, deželne ali kake občinske službe odpuščene; 3. osobe, ki st) bile radi zapravljanja pod skrbstvo dejane, dokler traje skrbstvo. Ce se kdo v mestno službo sprejme kljubu temu, da je proti njemu kak zgoraj omenjeni izključevalni uzrok, sme se, če se pride stvari na sled, brez odloga odpustiti iz službe. O tem odloča občinski svet. 6 § 4. O sorodstvu in svaštvu. Sorodstvo v premi vrsti, stransko sorodstvo do vštetega 3. kolena (stric, nečak), daljo svaštvo v enakem kolenu, zadržuje namestitev kacega uradnika in sluge, ki bi bil kaeemu sorodniku enake vrste neposredno službeno nadrejen ali podrejen ali pa ž njim v kontrolnem razmerji. Nedopustno je sorodstveno ali svaško razmerje do prej omenjenih kolen tudi mod uradniki enega in istega urada ali službene stroke (n. pr. bla¬ gajne. knjigo vodst va). Če občinski svet takošno sorodstveno ah svaško razmerje prosilčevo izve šele po njegovi namestitvi, sme to namestitev v teku štirih tednov po izvedbi tega dejstva preklicati (razveljaviti). če razmerje nedopustnega svaštva nastane šele po namestitvi, je temu, kolikor se da. od- poinoči s premestitvijo v kak drug urad ali kak drug oddelek. § 5- Kaj se še posebej zahteva za namestitev. a) Za politično konceptno službo. Posebne zahteve za namestitev v konceptni stroki so: 1. dovršene pravno- in državnoznanske štu¬ dije in z dobrini vspehom prebiti trije teoretični državni izpiti: 2. z dobrim vspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovr¬ šenimi juridičnimi študijami in dvema državnima izpitoma vsprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim vspehom prebili tretji državni izpit. Taki prosilci se zaprisežejo še le potem, ko zadoste teinu pogoju; ob svojem vstopu pa ob¬ ljubijo le molčljivost (§ 30.) V teku dveh let po dnevu zaprisege mora ‘za konceptno službovanje vsprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga. če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe. Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptih službi nikakor ni do¬ pustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določb so do¬ puščene glede takih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške zvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva spo¬ sobnost za politično poslovanje (§ 29. odst. 2. obč. r.). § «• b) Za mestni fizikat. Prosilci za službe mestnih zdravnikov se morajo izkazati, da so doktorji vsega zdravilstva. Ža namestitev mestnega lizika ali njegovega namestnika se pa vrhu tega, zahteva še fizikatski izpit. § "• c) Za stavbni urad. Pogoj za namestitev v mestnem stavbnem uradu je dokazilo z vspehom dovršenih popolnih tehniških študij in pa za državno stavbno službo predpisana usposobljenost, oziroma dokazilo o vspešno prebitih teoretičnih in praktičnih držav¬ nih. izpitih. Izjemoma smejo praktikantje vsprejeti biti v stavbno službo, tudi če se niso izkazali s prak¬ tičnim državnim izpitom in če zadoste ostalim zahtevam, toda le pod tem.pogojem, da v teku enega leta nedostajajoči praktični izpit zanes¬ ljivo' narede, ker bi se sicer smeli odpustiti. 8 Zapriseči zamorejo se še le potem, ko ta pogoj izpolnijo; ob vstopu pa obljubijo le inolč- Ijivost. Služba stavbnega adjunkta in stavbnega asistenta ni navezana na te določbe, temveč se sme oddajati sposobnim prosilcem brez dovr¬ šenih tehničnih študij, ako s primernimi izpri¬ čevali zadostno dokažejo svojo usposobljenost za visokostavbno stroko. Za nižja uradniška mesta tega uradnega od¬ delka zadostuje dokazilo praktičnega tehničnega znanja in pa spretnost v tehničnem zaračuna¬ vanji. § 8. č) Za knjigovodstvo. Za vsprejem v službo pri mestnem knjigo¬ vodstvu se zahteva dokazilo o vspešno dovr- šenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o vspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa. pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno tri- razredno višjo trgovsko šolo z dobrim vspehom. Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku enega leta po vsprejemu po¬ polnih, sicer se jih sme iz službe odpustiti. Zaprisežejo se še le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molč- Ijivost. Povišba ali napredovanje sta pred vspešno prebitim izpitom nedopustna. § 9- d) Za blagajnico. Od prosilcev za blagajnične službe se zahte¬ vajo one študije in izpiti, kakor za knjigovodstvo. 9 Je li kavcije vlagati, kakošne kavcije se pri posameznih službah vlagajo in kako, to določa dotično službeno navodilo. § 10. e) Za upraviteljstvo mestne klavnice. Prosilci za kako službo v mestni klavnici morajo biti državno aprobovani živinozdravniki. Se kake druge zahteve za namestitev v mestni klavnici se zamorejo od slučaja do slučaja ob popolnitvi dotičnega službenega mesta staviti. § H- f) Za tržnega nadzornika. Od prosilcev za službo tržnega nadzornika se zahteva pred vsem obča usposobljenost, po¬ sebej pa natančno teoretično poznanje živil, vpogled v tržne razmere radi vzdržavanja trž¬ nega reda in pa uprave tržnice. Dokler se prosilec z vsemi dokazili o teh zahtevah ne izkaže, sme se nastaviti le začasno. Prosilcem, ki se izkažejo z izpričevali o uspo¬ sobljenosti za samostalno kemično - analitično preiskovanje živil, gre prednost. Podrobne določbe o izvrševanju njegovega poklica se označijo v posebnem navodilu. § 12. g) Za pisarniško službo (vložni zapisnik, registratura, ekspedit, zglaševalni urad, vojaška pisarna itd.) Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim vspehom do¬ vršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da si je splošno uspo¬ sobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso 10 v kaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebni pomožni pisarni, in da se o tem izkaže z ugod¬ nimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste. § 13. h) Za mestni vodovod, mestno elektrarno in vrtnarstvo. Od prosilcev za službe strojnikov pri umest¬ nem vodovodu in mestnej elektrarni zahteva se, da so prebili z dobrim vspehom strojniški izpit ter službovali pri kakej parnej napravi vsaj dve leti kot strojniki ali kurjači; od prosilcev za službe monterjev dokaz, da so v mohterskej stroki dobro izvežbani in da imajo za sabo vsaj dveletno praktično službeno dobo: in konečno od prosilcev za službo mostnega vrtnarja iz- učbeno vrtnarsko pismo in dokaz vsaj dveletne praktične službe v kakem večjem umetnem vrtnarstvu. Izmed prosilcev za poslednje ime¬ novano službo imajo prednost oni. ki so si svoje znanje izpopolnili s potovanjem po inozemstvu ali vsaj po večjih tuzemskih mestih. § 14- i) Za sluge. Prosilci za službena mesta slug ali za kaka druga mesta isto vrste morajo znati dobro slo¬ venski čitati in pisati ter računati, in morajo biti zdrave in krepke telesne postave. Vsprejem slug in druzega osobja iste vrste je praviloma stalen; vendar se smejo osobe, kojih sposobnost je treba še le preizkušati, na¬ mestiti najpoprej začasno, potem še le stalno. Glede mestne policijske straže velja posebno za to izdano navodilo. 11 § 15. Kakošna morajo biti izpričevala, diplome itd. Vselej, kedar je v zgoraj omenjenih para¬ grafih o študijah, izpitih, izpričevalih, absolu- torijih, diplomah itd. govorjenje, razumeti je takošne, ki se polagajo, oziroma izdajejo na učilnicah v državnem zboru zastopanih kra¬ ljestev in dežela, ali pa v kraljevinah Hrvatskej in Slavoniji. § 1(i - Kako se popolnjujejo službe in razpisuje natečaj. Vse uradniške in pa stalne službe slug mo¬ rajo se pred popolnitvijo razpisati. Razglas o razpisu nalepi se na desko pred mestno hišo ter objavi praviloma v uradnem časopisu in v vseh ljubljanskih slovenskih dnev¬ nikih ; če potreba nanese, pa tudi v vnanjih strokovnih listih (stavbne službe itd.). § 17- Kakošen mora biti razpis natečaja in kako adjustovane prošnje. V razpisu natečaja je navesti podrobne zah¬ teve za službo: v prošnjah pa je te zahteve dokazati z izpričevali v izvirniku ali v pover¬ jenem prepisu, priložiti ostala dokazila o dose¬ danjem službovanji in morebitnih posebnih za¬ slugah in navesti slučajno sorodstveno ali svaško razmerje k mestnim uradnikom ali slugam. § IS. O nasvetu za podelitev službe. Nasvete za podelitev služeb mestnih urad¬ nikov in slug stavi župan. 12 Vsakemu nasvetu o podelitvi je priložiti kompetentno tabelo z dokazanimi podatki o osobnih razmerah prosilcev in o njihovi kvali¬ fikaciji. Glede onih prosilcev, kateri so že v mestni službi, naj župan, predno poroča odseku, ki je za podelitev službe merodajen, zahteva pismeno mnenje načelnikov dotičnih oddelkov. Župan ima v odsekih pri sklepanji o pode¬ ljevanji služeb sedež in glas. § 19- Kdo vsprejema pomožne uradnike in sluge. Pravica do vsprejeinanja pomožnih urad¬ nikov in pomožnih slug pristoja županu in se vsprejem izvrši praviloma brez razpisa. § 20. O nameščevalnem pismu. Kdor je bil imenovan, dobi za svojo prvo namestitev, uradniki pa za vsako povišbo ali napredovanje, pismeni odpravek (nameščevalno pismo ali dekret), v katerem je navedeno pode¬ ljeno službeno mesto, ž njim združeni prejemki in pa morebitne posebne dolžnosti. Sluge ali njim enaki nameščenci praviloma poleg od¬ pravka o svoji prvi namestitvi ob povišbi ali napredovanji ne prejmo nobenega nameščeval- nega pisma. § 21. O obljubi in službeni zaprisegi. Nameščenec ob vstopu v mestno službo priseže po predpisanem besedilu. Vsi le začasno nameščeni imajo županu v roko seči in obljubiti, da bodo varovali uradno tajnost, in se to tudi pripomni v nameščevalnem pismu. 13 § 22. O opominu na položeno prisego. Že zapriseženega občinskega uradnika v slučaji povišbe ali odpoklica na kako drugo službeno mesto hi vnovič zaprisegah, marveč ga župan le opomni na že položeno prisego. O tej priliki je izpolnjevanje na novo prevzetih dolžnosti j posebno povdariti in ta opomin na prisego mi dotičnein dekretu pripomniti. § 23. Kako se opravljajo prisege, obljube in opomini na prisego. Zapriseganje, opomine na prisego in obljube izvršuje župan ob navzočnosti predstojnika do- tičnega oddelka. § 24. O besedilu prisege. Ob zapriseganji je zaprisežencu prečitati besedilo zaprisege, potem ga pa župan zapri- seže s sledečimi besedami: «Kar se mi je ravnokar prečitalo in kar sem dobro in razločno razumel, to moram, hočem in bodem verno in vestno izpolnjeval tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.« § 25. O dokazilu zaprisege. O vsaki zaprisegi je sestaviti zapisnik z za- prisežnim besedilom in z lastnoročnim pod¬ pisom onega, ki se zapriseže. Izvršena zaprisega se v nameščevalnem pismu zapriseženčevem uradno zabeleži. 14 § 26. Kedaj naj se izvrši zaprisega, obljuba in opomin. Zaprisega, oziroma obljuba in opomin naj se Se le mogoče, izvrše tistega dne. J) Mestno . stalno nameščeno redarstvo se deli v tri plačilne vrste: a) stražniške vodje, 6) nadstražnike in c) stražnike. Stražniški vodje imajo po 600 gld. letne plače, nadstražniki po 500 gld., stražniki po 450 gld. Vsi redarji imajo pravico do službene oprave; ne pa. tudi pravice do' kacih starostnih doklad. 3 36 § 75. Izpremembe teh določb. lzpremem.be zadevnih določb že pridob¬ ljenim pravicam uradnikov in slug ne morejo biti v škodo. § 76. Izplačilo prejemkov. Plače, oziroma adjuta se izplačujejo me¬ sečno naprej, in uradnik in sluga zadobi pravico do plače, oziroma do adjuta celega meseca, če. je bil prvega dne v mesecu še v občinski službeni zvezi. Prejemki vnovič k službovanju pozvanih začasnih vpokojencev. Če se začasni vpokojenec pozove zopet k službovanju, nakaže se mu tudi s 1. dnem onega meseca.kateri sledi njegovemu zopetnemu vstopu, plača, ki je s to službo združena, in ustavi pre¬ jemanje začasne pokojninske plače. če bi bila pa pokojninska plača večja, nego je dejanska, ustavi se od pokojninske plače le oni znesek, ki se jednači novi dejanski plači: presežek se pa pusti. § 78. Predujmi. V posebnega ozira vrednih okoliščinah za- more župan stalno nameščenim uradnikom in slugam dovoljevati predujme, vendar pa onim, ki uživajo adjuta. le izjemoma. Če je župan od¬ rekel zahtevani predujem, ima uradnik ali sluga pravico, prošnjo za predujem uložiti do občin¬ skega sveta. Predujme, ki ne smejo presegati četrtine plače, je z odbitki pri plači v dvanaj¬ stih in izjemoma k večjemu v dvajsetih mesečnih obrokih brez zaračunavanja obresti potiijati. Dokler izplačani predujem še ni povrnen, in če bi tudi bil, dokler teče še ona doba, v kateri bi se bil moral obrokoma povrniti, sme se nov predujem le v prav izjemnih slučajih dovoliti. § 79. Dejalnostna priklada, naturalno stanovanje in namestek. Mestni uradniki in sluge in pa tem enaki nameščenci uživajo naslednje dejalnostne pri- klade: Dejalnostne pri klade vseh stalno nameščenih slug in redarjev znašajo 10°/ 0 od dotičnih plač. Ce ima sluga ali redar naturalno stanovanje, izgubi za toliko časa, kolikor časa ima takšno stanovanje, pravico do dejalnostne priklade. Dejalnostne priklade se izplačujejo v istih obrokih, kakor plača. Užitek naturalnega stanovanja se prizna le izjemoma v smislu nameščevalnega ali vspre- jemnega pisma, ali pa vsjjed posebnega sklepa občinskega sveta. Užitek naturalnega stanovanja se pričenja istega dne, kakor prejemanje plače ali mezde, in konča z izstopom iz dejanske službe. (Je se nakaže kacemu uradniku ali slugi naturalno stanovanje, izgubi od onega dne, kate¬ rega se ondi lahko nastani, pravico do dejal¬ nostne priklade, ne da bi bil zavezan od dejal- 38 nostne priklade, ki jo je dotlej prejel, kaj po¬ vrniti. Užitek naturalnega stanovanja ima občinski svet vedno pravico preklicati. V tem slučaju se uradniku ali slugi nakaže dejalnostna priklada od onega dne. ko je izpraznil stanovanje, izplačuje pa mesečno naprej. Uradniki in sluge, ki uživajo naturalno sta¬ novanje, smejo za slučaj svoje stalne vpokojitve rabiti stanovanje še do naslednjega zakonitega četrtletnega selilnega roka, vsaj pa še šest tednov. Ista pravica pristoja za slučaj uradnikove in slugine smrti vdovi in otrokom. § 80. Uradniki V. in VI. činovnega razreda, ki so v istem razredu povoljno službovali nepretr¬ goma že petnajst let. dobijo pravico do v po¬ kojnino uštevne osobne službene starostne pri¬ klade, katera znaša v V. čin. razredu 100 gld.. v VI. čin. razredu pa 150 gld. na leto. To pri- klado dovoljuje na podlagi podanih prošenj ob¬ činski svet. Ako se uradnik pomakne v višji činovni razred, pridrži to priklado le v onem delnem znesku, za kateri je nova redna plača (brez de- jalnostne priklade) manjša nego prejšnja redna plača z vštetima petletnicama, in osobno služ¬ beno starostno priklado. Kadar pa doseže ali preseže nova redna plača vsled napredovanja dotočnega uradnika v višjem činovnem razredu staro redno plačo z oštetima petletnicama in osobno službeno starostno priklado, se tudi ta delni znesek priklade ustavi. § 81. Kako se razvrščajo mestni uradniki po činovnih razredih. V prvi činovni razred spada magistratni svet¬ nik z naslovom ravnatelja magistralnih. uradov; — 39 v drugi : magistratni svetnik, stavbni svet¬ nik. knjigovodja, magistratni policijski svetnik, zdravstveni svetnik ter upravitelj vodovoda in elektrarne; v tretji: magistratni tajnik, prvi mestni komi¬ sar, mestni inžener, blagajnik in tržni nadzornik: v četrti: konceptni pristav, drugi mestni komisar, stavbni pristav, knjigovodski revident, blagajnični kontrolor, policijski komisar, poli¬ cijski zdravnik, mestni živinoz d ravnik z naslo¬ vom klavničnega nadzornika, registrator, ekspe- ditor in protokolist; vpeti: koncipist, stavbni asistent, knjigo¬ vodski oficijal, blagajnični oficijal, policijski oficijal, mestni zdravnik, klavnični oskrbpik, pisarniČni oficijal, prvi strojnik in monter mest¬ nega vodovoda, elektrarniški knjigovodski ofi¬ cijal, prvi strojnik in monter mestne elektrarne in mestni vrtnar; v šesti: cestni nadzornik, knjigovodski asi¬ stent, blagajnični asistent, policijski kancelist, pisarniČni kancelist, drugi strojnik mestnega vodovoda in drugi strojpik mestne elektrarne. Praktikantje so: konceptni praktikant, knji¬ govodski. blagajnični in policijski praktikant ter dvoje pisarničnih praktikantov. § 82. Preskrbninske pravice. Pravice stalno nameščenih uradnikov in slug do pokojninskih in preskrbninskih pre¬ jemkov, kakor tudi pravice ostavljenih. svojcev določajo pokojninski predpisi, sprejeti v seji občinskega sveta dne 7. decembra 1896. § 83. Rubežen, uradno varstvo in davki od prejemkov. Onih zakonov, kateri določajo, v koliko se prejemki mestnih uradnikov in slug, kakor tudi 40 njihovih vdov in sirot, ne smejo niti odstopati, niti devati v prepoved in rubiti, dalje v koliko mestni uradniki, izvršujoči svoje uradne dolž¬ nosti. uživajo posebno varstvo, končno določeb, po katerih imajo na svoje prejemke pripadajoče državne pristojbine in davke plačevati, se ta pragmatika ne dotika. V. oddelek. O povišbi in napredovanju, o premestitvi na kako drugo službeno mesto in o vpokojitvi. § 84. Povišba. Pri povišbi daje- prednost večja usposob¬ ljenost, boljša službena izurjenost, kakor tudi večja zaupljivost, pridnost in uporabnost, in je službena doba merodajna le takrat, kadar so to lastnosti enake. § 85. Premestitev na kako drugo službeno mesto iz službenih ozirov. Če službena korist vsled izpremembe v organizmu kakega mestnega zavoda ali radi kakih drugih okoliščin to zahteva, sme se mestni uradnik na kako drugo, njegovim študijam in njegovim službenim razmeram odgovarjajoče mesto z enakim činom, in ne da bi se njegovi prejemki in njegove pravice krčile, prestaviti. če je pa s tem novim mostom združena manjša plača, prejme uradnik dopolnilno osobno doklado do skupnega zneska svojih prejšnjih prejemkov. To doklado je v slučaju napredo¬ vanja do kake višje plačilne vrste v razmeri tega napredovanja zopet ustaviti. 41 če bi bilo pa treba dotičnika na nižje pla¬ čanem mestu začasno ali stalno vpokojiti, vpo- števati je dopolnilno doklado pri odmerjenju začasne ali stalne pokojnine. § 86. Začasna vpokojitev in zopetna namestitev. Uradnik ali sluga, za kojega veljajo pokoj¬ ninske določbe, sme se dejati v začasni pokoj: 1. Č-e je ‘nad eno leto bolan in če je upanje, da se mu zdravje povrne; 2. za kazen (§ 50. pravilnika); Začasno vpokojeni uradnik obdrži svoj na¬ slov in čin in uživa normalno pokojnino kot plačo začasnega vpokojenca. Če so službena mesta izpraznjena, se je pred vsem na začasne vpokojence. ki so zanje primerni, tudi tedaj ozirati, če bi se sami zanje ne potezali. Začasni vpokojeneiso pa proti izgubi z-ačasne pokojnine zavezani, prevzeti kako službo, ki se jim podeli in odgovarja njihovim študijam in njihovi prejšnji službi. § 87. Stalna vpokojitev začasnega vpokojenca. če se začasno vpokojeni uradnik v teku treh let zopet ne namesti', ga je stalno vpokojiti. Pokojnino je izmeriti po plači, katero je prejemal takrat, ko je bil začasno vpokoj en; in vštevati v službeno dobo ves čas začasne vpokojitve, ako le-te ni prouzročila kaka disci¬ plinarna razsodba. Ta doba se tudi vpošteva; če se začasno vpokojeni uradnik zopet namesti. 12 § 88. Poziv k vojaški službi. Iz poziva v krajšo vojaško službo (orožne vaje itd.) uradniku in slugi ne sledi prikrajšava njegovih službenih prejemkov. Če pokličejo stalno nameščenega uradnika (praktikanta) in slugo v dejansko vojaško službo, n. pr. da odsluži zakonito prezenčno službo, se mu obvaruje mesto in čin pri občini, vendar se njegovi prejemki, če je oženjen, za dobo nje¬ gove dejanske vojaške službe za 50%, če pa ni oženjen, za 75% zmanjšajo. V slučaju mobilizacije uživajo stalni na¬ meščenci (praktikantje z adjutom) od svojih plač te-le zneske, in sicer: a) Uslužbenci, ki spadajo v svoji vojaški lastnosti k moštvu, dobivajo, če so samci ali vdovci brez otrok, polni znesek svoje dotične plače brez dejalnostne priklade; če so pa ože¬ njeni ali vdovci z vsaj jednim nepreskrbljenim otrokom, tudi dejalnostno priklado, katero uži¬ vajo kot stalni nameščenci. i) Uslužbenci, ki spadajo k vojaškim gaži- stom, dobivajo brez izjeme tretjino svoje do¬ tične plače in pa, če je le-ta višja nego je vo¬ jaška plača prištevši jej to tretjino, diferenco, za katero je višja. Ge sp oženjeni ali udovci z vsaj jednim nepreskrbljenim otrokom, dobivajo tudi dejalnostno priklado, katero uživajo kot stalni nameščenci, vendar pa za one, ki imajo pravico dobivati stanarino od vojaškega erarja, odpade za mestno občino dolžnost, jim plačevati dejalnostno priklado. čas aktivnega vojaškega službovanja se všteva v dobo za odmero pokojnine ; všteva pa se tudi v petletnice, če uslužbenec ni bil po¬ klican v vojaško službo samo radi tega, da za¬ dosti svoji dolžnosti glede izvežbanja v pre- zentni vojaški službi. 43 VL oddelek. O razveljavljenji službenega razmerja. § 89. Kedaj se službeno razmerje razveljavi. Službeno razmerje se razveljavi (razdruži): 1. s prostovoljno odpovedjo: 2. s stalno vpokojitvijo; 3. z odpustitvijo, in 4. s smrtjo. § 90. Prostovoljna službena odpoved. Vsak nameščenec se lahko odpove svoji službi, ne da bi navajal za to razlogov. Sprejem odpovedi pristoja onemu, kateri ima pravico odpovedano službo oddati. Sprejem odpovedi se lahko tako dolgo odreka, dokler se oni. ki se odpove, ni popol¬ noma odvezal od vseh z njegovo službo zdru¬ ženih dolžnosti. Ce se dotičnega uradnika dolži kacega de¬ janja, ki bi utegnilo prouzročiti njegovo odpu¬ stitev iz službe, odklanja se njegovo odpoved lahko tako dolgo, da je odločeno, se Ji ima njemu ta kazen prisoditi. Ce se odpoved sprejme, izgubi odpovedo- valec, njegova žena in otroci naslov in pravico do pokojnine in preskrbnine. § 91. Uradoma odrejena vpokojitev. Če je pri kacem uradniku ali slugi že do¬ spela doba za normalno vpokojitev s celo pokoj¬ nino, in če želi služiti še nadalje, vložiti mu je dotično prošnjo na občinski svet. 44 če občinski svet njegove prošnje ne usliši, ga je upokojiti uradoma. Občinskemu svetu je pa sicer na prosto voljo dano, uradnika ali slugo uradoma stalno upokojiti: 1. če je uradnik ali sluga najmanj deset let neprenehoma služi] mestno občino ljub¬ ljansko in postal vsled bolezni, duševnih ali ne navlašč provzročenih telesnih hib za nadaljnje izvrševanje poverjene mu službe nesposoben; 2. če je uradnik ali sluga, predno je doslužil deset let, najmanj pa s petimi dosluženimi leti, vsled nezgode, katera se mu je pripetila, ko je izvrševal službo, ali pa v vojaški službi med mobilizacijo ali orožnimi vajami, postal za služ¬ bovanje nesposoben. § 92. Kako se v tem slučaji postopa. V tem slučaju mora župan najpoprej urad¬ nika ali slugo pismeno pozvati, da vloži prošnjo za vpokojitev. Pozvanec mora potem v teku enega meseca od onega dne, ko mu je bil ta poziv dostavljen, svoj morebitni ugovor pismeno vložiti. O tem ugovoru odločuje občinski svet. § 93. Kedaj veljajo iste določbe, kakor za državne uradnike. V slučajih, za katere sicer velja ta prag¬ matika, za katere pa ni v nji posebnih določb, veljajo tudi nadalje istočasno za državne urad¬ nike obstoječe določbe. 45 Prisežna formula za uradnike in sluge mesta Ljubljane: Prisegli boste pri Bogu vsemogočem in vsevedočem ter obljubili na svojo čast in vero: Da boste Njegovemu cesarskemu in kraljev¬ skemu apostolskemu Veličanstvu Francu Jo¬ žefu L in Njegovim naslednikom zvesti in po¬ korni, da boste državne osnovne, kakor tudi vse ostale zakone izpolnjevali, ter da boste dežel¬ nega stolnega mesta Ljubljane čast in prospeh po vseh svojih močeh pospeševali in vsakoršno škodo od njega odvračali. Dalje boste prisegli, da boste, dokler boste v službi deželnega stolnega mesta Ljubljane, zvesto in vestno oskrbljevali vsa prideljena Vam uradna opravila, ravnali se vedno točno po ob¬ činskem redu in ostalih za mestne uradnike (sluge) in njihovo uradno poslovanje veljavnih predpisih, da se ne boste nikdar in nikakor iz sebičnosti ali iz kacih drugih namenov dali od¬ vračati od poštenega vršenja svojih uradnih dolžnostij, da boste občinskemu svetu, županu in ostalim svojim predstojnikom dolžno jim spoštovanje in v službenih zadevah pokorščino izkazovali, uradne tajnosti varovali in sploh storili vse, kar je dolžnost marljivega, poštenega in vrednega uradnika (sluge) deželnega stolnega mesta Ljubljane. Kar se mi je ravnokar prečitalo m kar sem dobro in razločno razumel, to moram, hočem in bodem verno in vestno izpolnjeval tako go¬ tovo. kakor mi Bog pomagaj. 46 Določbe o dijetah za občinske svetnike in uslužbence mestne občine ljubljanske. § i- Občinski svetniki in vsi uslužbenci mestne občine ljubljanske imajo za slučaj službenih opravkov zunaj ozemlja mestne občine ljub¬ ljanske pravico do dijet in pa do povračila voznih troskov (§ 23. obč. reda) po določbah dijetne razpreglednice. § 2. Koder vozi železnica ali parobrod, obvezan je, kdor za mestno občino ljubljansko službeno potuje, posluževati se teh prometnih sredstev. Povračajo se mu pa izdatki za oni vožni razred, kije razviden na dijetnej razpreglednici in poleg tega še oni troski za dovoz h kolodvorom, od¬ nosno pristaniščem in pa od njih, ki so v do- tičnem kraju navadni. § 3. Koder ne vozi železnica in ne parobrod, potuje naj se z najetimi vozovi, za katere naj se proti dokazilu zaračunavajo pristojbine in mitnice, ki so v kraju navadne. § 4. Kedar se po kakem opravku odpošlje več osob ob enem, naj si — ako ne govore za to posebne okoliščine — nobena izmed njih ne najema posebnega voza, temveč vozijo naj se vselej po trije člani komisije v enem vozu, in naj se po tem takem ta voz zaračuni samo enkrat. 47 § 5 - Ako člani komisije — ravnajoč se po dolo¬ čilih § 4. teh predpisov — potujejo z lastno uprego, sinejo si jo zaračuniti tako, ko da bi jo bili najeli. § 6 - Komisije in službeni opravki naj se izvršu¬ jejo kar najhitreje mogoče in ne raztezajo nikdar 'dalje, ko je neobhodno potrebno. Zlasti se ne smejo nikdar zaračunavati pristojbine za nepo¬ trebno potrateni čas. § 7. Ako kak član komisije spotoma zboli, pre¬ jema dijete/ dokler traja komisija, in če je bo¬ lezen dokazana. Pravico do povračila zdravilnih troskov (izdatkov za zdravila, za zdravniško pomoč in za postrežbo, ne pa tudi za stanovanje in hrano) ima član komisije le takrat, če je dokazano, da je nastala bolezen brez krivde ali neprevidnosti njegove vsled komisijskega potovanja ali izvr¬ ševanja kacega opravila. § 8. Poleg dijet in voznih troskov ne sme se za stanovanje, kurjavo, svečavo, postrežbo, za hrano ali za kako drugo pogodnost ničesar za¬ računiti, temveč vsi ti izdatki morajo se pokri¬ vati iz dijet. Izjeme dopustne so le glede re¬ prezentativnih troskov, med katere spadajo tudi napojnine pri službenih potovanjih na Dunaj ali pa kam drugam z odposlanstvi o posebnih slavnostnih prilikah. Tudi se smejo za prostore, katere je komi¬ sija poleg stanovanj za komisijske člane morala najeti za's voj e poslovanje ali uradovanje, posebej zaračuniti izdatki. 48 § 9- Za komisije v mestnem ozemlji smejo se — ako se imajo vršiti v tacih delih mesta, ki so od mestne hiše oddaljeni vsaj dva kilometra — najemati in po prevozniškej tarifi zaračunavati vozovi. Peš hoditi, vendar pa zaračunavati vo¬ zove, je nedopustno. Dijete se za komisije in uradne opravke na mestnem ozemlji smejo zaračunavati le v iz¬ jemnih slučajih, v katerih to župan spozna za opravičeno (n. pr. več ko poldnevno komisijo- novanje na Barji). § 10. Dijete in potni troški za uradne opravke, ki so v javnem ali občinskem interesu, pokri¬ vajo se iz tekočih dohodkov mestne blagajnice; pri komisijskih obravnavah, ki se vrše v za¬ sebnem interesu, p'a jih imajo povračati dotične stranke, razen pri stavbnih komisijah, kjer se od njih smejo izterjavah le zakonito dopustne pristojbine in pa vozni troški. Komisijskim članom smejo se pristojbine tudi v tacih slučajih, kjer jih morajo stranke povračati, proti odstopu regresne pravice pred¬ plačiloma, izplačevati iz mestne blagajnice. § H- Kedar se zaračunavajo normalne dijete, potni troški in. dnevnice, treba je vedno dokazati po¬ trebo uradnega opravila s tem. da se navede, s katerim sklepom občinskega sveta je bilo na¬ ročeno ali pa. da se — če se je to zgodilo — pove, kedaj ga je župan ali njegov namestnik izvršiti ukazal. 49 Dijetna raz p reg led niča.