182. mm.
f LJnblJnl. i soboto IZ. Julija 1919.
Lil. loto,
OTENSKI
lakaja vsak dan
Ins arati t Prostor 1 mjm X 54 mJm za navadne in nule oglase 40 vin.,
za uradne razglase 60 vIil, za poslano in reklame l K. — Pri naročila
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upri?ni£tvo „Slov. Naroda*1 In „Narodna Tiskarna" Enallova ■ttsa št. 5, pritlično. — Telefon Si. 90.
P9siiv*aakl Narod" volja v LjaLlfaoi la po postil
v Jugoslaviji t
celoletno naprej plačan   . K 84*—
polletno.......n 42*—
3 mesečno......M 21-—
1     -....... 7
V inozemstvo i
celoletno ......K 95*—
polletno . 3 mesečno
50-— 26-— 9-—
No\1 naročniki naj pošljejo v prvič naročnino   vredno  ttaar* po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uređnlitvo »llov. Naroda1« Knallova niloa tt 5, L nadstropje.
Telefon stav. 34.
Dopise sprejema lo podpisano In zadostno frankovano pOT*  Rokopisov no vrata. "VB
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Prvemu borcu zu našo svobodo.
Pred pol stoletja je bila V bosan-škili gorah so jele pokati puške, jugoslovanska raja, zdiliujo.ča pod turškim bičem, je započela borbo na življenje in smrt, da se osvobodi stoletnega os-manskega gospodstva. Tisti, ki so se takrat čutili jedno z nesrečnim našim ljudstvom v bosanskem paialiku — in ni jih bilo baš mnogo, so hiteli, da vstopijo v vrste junaških borcev, da se na njihovi strani bore za »krst častni i slobodu zlatnu,«
In v vrstah teh redkaštevilnih junakov, ki so se že pred pol stoletja borili za svobodo, je bil takratni princ Petar Karagjorgjević.
Kot vstaški vojvoda Petar Mrko-njič je vihtel meč, da reši trpečega svojega bosanskega brata težkih turških okov in mu izvojuje življenje, ki pri-stoja človeku. In ž njim ob strani ramo ob rami sta se borila Slovenec in Hrvat. Jugoslovanska ideja se takrat še ni pojavila v teoriji, toda živela je že v praksi. Vojvoda Petar ie takrat vzljubil svojega soborca Hrvata in Slovenca in v njegovem srcu ie vznikla ona misel, ki je danes postala kri in meso.
Dasi je tekla v tistih časih v Bosni kri v potokih, uspeha ni bilo, premoč turška je bila prevelika, jugoslovanska raja je morala vkloniti znova tilnik Dod azijatsko igo, junaški borci pa, ki so ji prihiteli na pomoč, da se žrtvujejo za njo, so morali odložiti orožje ter so se razkropili po vsem slovanskem jugu, da bodo razsadniki one ideje, ki je samoniklo vzklila v njihovih srcih takrat, ko je ob boku vojvode Petra Mrkonji-ča tekla njihova kri za bosanske brate.
Pretekla so desetletja. Princ Petar Karagjorgjević se je vrnil v Srbijo kot svobodno izbrani vladar kraljevine Srbije. Osiveli so mu lasje, a v srcu so mu živele še iste ideve, za katere je kot mladenič vihtel orožje, ostal je zvest svojemu praporiu. na katerega je v mladih svojih letih napisal geslo svobode. In takrat se ie spomnil svojih so-borcev Hrvatov in Slovencev, ki so bili njegovi drugovi v njegovih najtežjih dneh, in zahotelo se mu je, da bi bili tudi drugovi njegove sreče!
Ko je srbski narod venČal s kraljevsko krono svojega svobodno izbranega vladarja, takrat so bili kot prvi gostje prisotni tudi Slovenci in Hrvatje, ker je bila to izrecna želja kralja samega. Ne samo del, ves narod, tudi tisti, ki živi težke dneve pod tujčevo peto, naj bo prisoten pri svečanem Činu, ko se ustvarja država, ki si je pod novim glavarjem zapisala na zastavo svobodo ne samo vseh Srbov, marveč tudi vseh Hrvatov m Slovencev.
Od tistega časa je nastal, sprva komaj vidljiv, kasneje pa vedno jačji in krepkeiši preokret v vsem našem javnem življenju. Beograd ie postal Meka in Medina vseh onih življev na slovanskem jugu, ki so čutili narodno, ki so se zavedali, da biva en jedinstven narod od Triglava do Balkana. Romali
smo v srbsko prestolico, nejasno sluteč že takrat da nam od tamkaj zasine solnce svobode. In med temi romarji so bili zastopani vsi sloji našega naroda, a vsi so se vračali s krepko, neomajno vero v srcu, da nam napoči veliki dan narodne osvoboditve in narodnega ujedinjenja.
Leta 1910. je bilo, na Petrov dan. Kralj Peter je po starodavnem običaju v Topčideru sekal kolač. Prisotna je bila stara slovenska mamica s preprosto ruto na glavi. Opozorili so kralja na Slovenko - kmetico. Pristopil je k nji In stisnil desnico, rekoč: »Tudi za brate Slovence pride skoraj dan rešitve.«
In prišel je ta svetli dan po Golgoti svetovne vojne. Uresničilo, udejsrvilo se je vse, čemur je posvetil kralj Peter vse svoje življenje, o Čemer so sanjali vsi najboljši sinovi troimenskega našega naroda.
A danes praznuje ta sivi Sokol svobode svoj pni rojstni dan v ujedinjeni jugoslovanski domovini, kateri je žrtvoval vse svoje življenje. Dolžnost nas vseh, ki uživamo sedaj plod njegovega dela in truda, sad njegovih žrtev, sad dela in trpljenja niecovih so-borcev, je. da se ta dan spominjamo njega, svojega prvega sodržavljana, ki je sredi med viharji svetovne voine, ko je bival kot izgnanec daleč od svoje domovine, slovesno proglasil: »Srečen sera. da nisem drugega, nego kronani predsednik reoubPke. To predsedništvo ml le mnogo dražje od krone. Ponosen sem, da sem kralj svobodnega naroda. V vsi Evropi sem edini kralj, ki ga ie izbral in izvolil narod sam. Kot kraij sera smatral vsfkdar za svejo edino dolžnost, da bora Izraz želja svojega naroda in njegove vlade, kot kralj želim edino to. da vidim ves narod, kateremu pripadam, Srbe. Hrvate in Slovence osvobojene, srečne in ujedinjene v eni državi.«
Klobuk doli, kdor le zaveden Slovenec, Hrvat in Srb, a kvišku srca. saj nam bo svetla bodočnost pod žezlom tako plemenitega in prosvitlj enega vladarja!
Kot svobodni državljani kličemo danes ob rojstnem dnevu nrvega sina osvobojene domovine: Kralj naš Petar naj živi! Živel? Na mnogaja ljeta!
Dr. OfnVar RvbaF:
Pismo Iz Pariza.
Pariz, dne 5. julija 1919.
Vkljub vsem oficijelnim zatrjevanjem nezmanjšanega prijateljstva in zavezniške zvestobe odprla se je med Francijo, Britanijo in Zedinjenjmi državami suverene Amerike na eni in Italijo na drugi strani, razpokrina, ki jo niti ne skušajo več prikrivati.
Zasluga, da se je obstoječe nesoglasje odkrilo pred celim svetom, gre predsedniku Wilsonu. ki je v svoji znani Proklamaciji od 23. aprila t. L zaklj-cal laški hnperijaljstični nenasitljivosti svoj mogočni: stoj! Kdor je mislil, da se odkriva tu le konflikt med WiIsonom in laško delegacijo, mogel se ie krra'u prepričati, da bi se tudi Francija in An-gliia radi otresli sitnega zaveznika. Ko-
maj je namreč laška delegacija v znak protesta proti Wiisonovemu nastopu zapustila Pariz, iznenadili so Wilson, Cle-menceau i Lloyd Oeorge svet, a najbolj Italijo s sklepom, da stopi mirovna pogodba z Nemčijo v veljavo, čim jo podpišejo ta poslednja in t r i glavne zavezniške sile. Ta sklep je bil očito naperjen proti Italiji, ki je bila upala, da z odhodom svoje delegacije spravi v zadrego zaveznike in to z ozirom na določbo druge londonske pogodbe, po kateri so se bili zavezniki dogovorili, da eden brez drugega ne sklenejo miru z Nemčijo. Odhod laške delegaciie se je torej izkazal kot udarec v vodo. No, prišlo je še večje presenečenje. V/ilson in Llovd Oeorge sta sklenila s Francijo pakt, s katerim sta obljubila tej po-slednji pomoč Amerike in Anglije za slučaj, da bi bila Francija napadena od Nemčije. Osunnienie v Italiji je bilo ve-l;ko. Italija, ki je mislila, da je Francija navezana na njeno pomoč in da bo morala to pomoč drago kupiti, spoznala je, da se je ne potrebuje. S klubovanjem je hotela spraviti zaveznike v zadrego, a ti so preko nje prešli na dnevni red. Govorilo se je celo, da je pretilo Italiji še večie oresenečenje: Francija in Anglija sta hoteli izjaviti, da se z ozirom na postopanjeltalija-nov ne smatrata več vezani j na londonski pakt. Po indiskreciji francoskega poslanika v Rimu je bil Orlando o tei nameri obveščen in se je v vsej naglici, še isti večer, skoraj skrivši vrnil v Pariz, da prepreči popolni polom svoje nesrečne taktike. Francoski poslanik pa je vdobil za svojo indiskrecijo ^— nos.
Orlando je sicer preprečil najhujše, no prestiž Italije je vdobil tak udarec, da ga menim ne bo mogoče več popraviti na prejšnjo višina vkljub politični justifikaciji odgovornih povzročiteljev one nesrečne akcije.
V svoji obnemogli jezi in užaljenemu samoljnbju se je Italija spuščala v odkrito koketiranje s prejšmimi sovražniki. Upala ie, da s tem sredstvom zapuščenih starajočih se koketek izsili obnovitev prejšnjih nežnih vezi; no. uspeh je bjl nasproten. Nesramno podpiranje madžarskih boljševikov je sicer provzročilo nekoliko sitnosti; imelo je pa to dobro posledico, da so se vsem zaveznikom in naposled tudi bratom Cehom odprle oči.
Danes je splošni občutek ta. da je Italija za Antanto to. kar smo prorokovali mi, primorski Slovani, ki Lahe dobro noznamo, vže leta 1915., namreč — b al a s t. a m'kaka pomoč.
V zadnjem času se daje to Lahom tudi precej neprikrito občutiti. Značilna je v tem oziru dogodbica, ki se je odigrala v Versaliu po podpisanju mirovne pogodbe z Nemčijo.
Čim so nemški delegati zapustili zgodovinsko zrcalno dvorano, napotili so se Wilson.Clemenceau in Llovd Ge-orge v park, kjer je do tedaj potrpežljivo čakalo mnogoštevilno občinstvo.
Navdušeno vsklikanje. ploskanje in mahanje s klobuki je pozdravilo te tri predsednike zmagoslavnih zaveznikov.
Kar je bilo vdeležnikov ostalo v zrcalni dvorani, je teklo k oknom, da
gleda, kako francosko ljudstvo slavi svoje ljubljence. Med drugim pristopi k oknu tudi Sonnino, ki začudeno vpraša, kaj pomen j a ta ropot. Ko izve, se obrne in zamišljeno oddide iz dvorane: zavezniki so bili nanj — pozabili in nihče ni pogrešal zastopnika Italije!
i
(Govor podpredsednika dr. G. Žerjava na shodu zaupnikov JDS. dne 6. t. m.)
Spoštovani somišljeniki! Ako trdi dnevni red, da ima zdaj priti poročilo strankinega zastopstva v ljubljanski vladi, treba to razumeti s popravkom: Dasj zvesta pristaša JDS., koje načela smatram kot prava za ureditev države, vendar v vladi kot upravnaorgana nisva nastopala nikdar kakor stran-karja. Z enako mero sva nastopala proti pristašem ene kakor druge stranke. Glavni problem Jugoslavije je uvedba dobre uprave. Ta uprava mora biti nekoruptna in nestrankarska. Nam treba na čelo uprave dobrih upraviteljev, ne toliko politikov. Ne rečem tega radi praznih polemik preteklih dni, temveč iz prepričanja, da to velja v vsej državi stalno ponavljati.
Ko sva z dr. Ravniharjem januarja v vlado stopila, je bila deželna vlada Slovencem še vse. Danes se že obračajo oči nI Narodno predstavništvo, ki je nase potegnilo velik del pristojnosti deželne vlade. Niti, ki vodijo iz ministrstev, so od dne do dne gostejše. V takem času, ko se vse spreminja v kompetencah, je težko služiti v upravi. Treba precej energičnega nastopa in Čuta za odgovornost, da se v nejasnih slučajih upamo reševati pereče zahteve.
Dvoje kriz nam je v vladi največ skrbi delalo: kriza granic in socialna kriza.
Od velevlasti še nepriznani bili smo torišče raznih misij, ki so mislile tu najti aziatske razmere, a so zadele na dobro urejeno upravo novi državi zvestega naroda. Nešteto informativnih obiskov, predavanj in dopisov smo izvedli, brošure, članke, zemljevide smo sestavili, pa tudi ostre konflikte najres-neišega značaja smo častno prebili, kajti ni bilo vse prijateljsko, kar je od zunaj k nam prihajalo. — Severna granica nam je bila skoro neprestano v ognju. Z mariborsko pogodbo smo postavili vojaško mejo za Štajersko, ki jo je Antanta potrdila in ki je postala preju-dicielna. Najhujše je pekla koroška rana. Danes smo v Celovcu. Naši upravi priznanega dela Koroške ne izpustimo nikdar več, pa naj to stane, kar hoče. Celovec pa je na razpotju: aH hoče postati bogato mesto z zagotovljeno enakopravnostjo v naši kraljevini, ali pa mesto prosjakov v Nemški Avstriji,
kjer bodo prazne hiše žalovale za slo-, venskim zaledjem.
Zapadna granica nam je povzročila največ naporov: Neprestani so bili spopadi in upravnih neprilik nismo bili en dan prosti. Begunsko vprašanje Je ležalo na slabotnih ramah naših financ in selitev uradništva je postavljala vlado pred neprestane notranje konflikte: vsprejmemo brate z odprtimi rokami, na drugi strani pa treba braniti trdo stališče: vstrajajte pri svojem na« rodu.
Vojne posledice, zlasti izrabljcvaina politika Avstrije, ki je izčrpala fizične, moralne ter gmotne sile, so prišle letošnjo pomlad na nas v obliki hude in nevarne socialne krize. Zares, mnogokrat smo sredi valov nervoznega, v vsako nesmisel slepo verujočega socialnega boja, sedeli kakor grešniki, na katere je vsakdo kričal in zavračal vse težave. Najprej nas je po nenadni proglasitvi svobodne kupčije zagrabila prehran jeva In a kriza, ž njo pa je šla roko v roki draginjska kriza* Fiksno nastavljeni so prišli pod ko!o in ko si niso v obupu vedeli pomagati, so začeli pretiti lastni državi. Iste taktike se je posluževal večji del delavstva, med katerim so ob takih razmerah uspehe želi nekateri državi sovražni elementi, ki so Še vedno upali na nov. prevrat To so bili najtežji časi v deželni vladi.
Naša stranka je storila svojo dolžnost napram uradništvu in vladai je v tesnem okviru svoje kompetenco izglajevala njegovim zahtevam pot Storili pa smo dolžnost tudi napram delavstvu. Na celi črti. začenši s Tr«: bovljami, sem delal na regulacijo mezdV Poravnali smo celo vrsto stavk ter načeloma — tudi če le to bilo napram-lastnim pristašem — branili delavske zahteve. Mislimo, da smo s tem pomagali ne le delavstvu, temveč državi, v kateri hočemo, da ta razred najde scm odločujoče mesto.
Poleg kompliciranih gospodarsko-socialnih borb smo se zanimali za moralno povzdigo ljudstva. Nič se ne sramujem očitka pridlgarske metode^ Borba proti nečuvenim pijavkam a l J koholizma je bila potrebna In bo Še bolj potrebna v bodoče. Ista ie s prostitucijo. Jaz bi le želel, da bi naša stranka prav razumevajoč svobodo stopila na čelo borbi proti n o m o r a U n o s t i m vseh vrst, ki groze uničiti so-t lidno naše Slovenstvo.
Vojna je neizmerno skvarila idealizem, da, pravzaprav ga nikjer vidett več ni. Vidim to pri vladi: v občinah nI nobene iniciative več, v zadrugah vseh barv samo mrtvilo, v društvih nobene« ga veselja za delo. Kjer treba strune ak trni zrna, tam vam zazija zasmehljrv ci-t nizem. Vse naj da država. Brez državne podpore danes nobena idealna stvar no* če več naprej. Ta občutek ie silno ne-< varen in storiti moramo vse, da zopet:
LiSTEK.
Naša letovišča
Rogaška Slatina.
Naše državno letovišče se počasi polni z domačimi in tujimi gosti. Posebno mnogo gostov prihaja iz sosedne Hrvatske in iz Srbije. Sezona se lepo razvija in v bližnjem času pričakujemo še mnogo gostov od blizu in daTeč. Poskrbljeno je za vse in vsak se bo dobro počuti pri naših zdravilnih vrelih. Hoteli in restavracije pa nudijo izborno postrežbo po zelo zmernih cenah. Gostje se izražajo zelo pohvalno o našem vzorno urejenem zdravilišču, ld bo lahko konkuriralo s podobnimi svetovnimi podjetji. Na predvečer Cirila in Metoda so goreli kresovi po naših severnih gorah v znamenje, da smo za vselej osvobodili vse te naše stare kraje iz tuje sužnosti. Za Rogaško Slatino ie gorel kres na slavni Donatski gori, ki obvlada s svojim razgledom svet daleč naokrog. V nedeljo pa je imela Rogaška Slatina svoj slavnosten dan. »Celjsko pevsko društvo« je priredilo svoj koncert Gostje iz Cerja so se pripeljali s
popoldanskim vlakom, na kolodvoru jih je sprejela množica slatinskega občinstva in Ietoviščarjev. Po kratkih pozdravih so odšli gostje s praporom na Čelu v Rogaško Slatino. Bilo je to prvo slovensko društvo, ki je napravilo slavnosten vhod v naše. nekdaj nemško zdravilišče. Pred Zdraviliškim domom so gostje, zbrani okoli svoje zastave, zapeli »Lepo našo domovino«, ki je krasno odmevala po cvetočih parkih glavne promenade. Bil je lep solnčen dan. Ob 6. zvečer se je začela polniti glavna dvorana Zdraviliškega doma, ki je po svoji notranjosti ena najkrasnejših dvoran na našem jugu. Prišli so gostje vseh narodnosti, ki so napolnili dvorano do zadnjega kota. Bilo je tudi mnogo domačega občinstva. »Celjsko pevsko društvo« je nastopilo pod vodstvom svojega voditelja g. Preglja in je podalo izbran vspored narodnih in umetnih pesmi. Doseglo je krasen uspeh; mešani in moški zbor sta pela s priznano ubranostjo in sta morala nekaj točk ponoviti. Posebno sta ugajali »Žitno polje« in »Kmečka pesem« (bariton sofo: dr. Gvidon Sernec). Naše narodne koroške in srbske pesmi so vzbudile živahno odobravanje, posebno tujci so se čudili krasoti naše narodne pesmi Naš klavirski virtuoz C. Lj- 1
čar je nastopil z izbranim programom Rachmaninoffa in Chopina. BiH smo ponosni, da moremo pozdraviti na našem letovišča tega našega mojstra, ki sj je pridobil kot spremljevalec češkega virtuoza Kociana na njegovih tur-pejih slavno :me. Njegova igra nudi umetniški užitek prve vrste, je polna tople miline in zamišbenosti. Zato je občinstvo obdarilo r.metnika z navdušenim ploskanjem. Pevovodji in gospodu Preglju in virtuozu Ličarju sta bila izročena dva krasna šopka. Pred zadnjo točko je stopila na oder neka hrvatska dama. ki je poklonila slovenskim pevcem lep šopek in jih je pozdravila v imenu jugoslovanskih gostov, češ, da se bratje na jugu iskreno vesele našega skupnega osvobojenja in da krasna slovenska pesem dokazuje našo . visoko kulturo. Občinstvo je njen govor sprejelo z burnim ploskanjem. V imenu pevcev se je zahvalil dr. Gv. Sernec, ki je povdarjal važnost tega lepega dne, ko slovenska pesem slavi svoj prvi triurni v Rogaški Slatini."Kar se je-zdelo pred letom nemogoče, je danes postalo resnica: zastave troedinega naroda vihralo na Zdraviliškem domu Rogaške Slatine in v tej dvorani, ki je bila določena le za tujo umetnost, se glasi danes jugoslovanska pesem. Velika ude-
ležba gostov in domačinov kaže, da se vsi zavedamo, da smo na svoji zemlji in da bo tu poleg zdravja našel vsak tudi užitek naše umetnosti. 2ivela slovenska pesem. Nato je pevski zbor zapel »Lepo našo domovino«, ki je veličastno donela po zdraviliški dvorani. Občinstvo se je razhajalo v slavnostnem razpoloženju. Bilo jih je okoli tisoč. Hoteli so poskrbeli za dobro postrežbo, ob 11. zvečer so se gostje odpeljali s posebnim vlakom. Ta lepo uspeli koncert nam je dokaz, da je treba na naših letoviščih skrbeti za dobre umetniške prireditve, da se tako nudi gostom zabava In obenem Imamo priliko, da pokažemo tujcem svojo umetnost. Naša pesem zmaguje pred svetom. Kakor slišimo, bomo imeli še nekaj lepih prireditev. Te dni nastopi naš zdraviliški orkester, tako bo tudi letošnja sezona vkljub neugodnim razmeram, pod. katerimi trpe letos vsa (tudi tuja) letovišča, lepo uspela in bo v polni meri zadostila stare in nove goste. Zanimivo je gledati stare jugoslovanske goste, ki so "prej prtfiajali sem kot v nekako »nemško« zdravilišče m so seveda govorili povsod nemško; zdaj vidijo povsod slovenske napise, po restavracijah odmeva naša lepa jugoslo-vanščina in celo oni, ki mishjo, da se
z nemščino bolje razumejo, se v nekaj dneh izpreobrnejo in govorijo sloven-. sko. Saj čutijo povsod, da so v svojem državnem zdravilišču, ki je dobilo popolnoma jugoslovansko lice. Nedeljski koncert je bil za to najlepši dokaz.
Neznanim fflUML
»Nikakva ljudska mašta ne bf mogla opisati sve načine, os koje ih ubijahu.« (Iz govora Tresića - Pavičića o preganjanju Srbov v Bosni.)
Sli fantje so. §11 starci, glave nevpogijtv* šle z deco matere. In deve ljubezniva.
§1« starke slabe. »Kar žhri —« ukaz so daH. Bolnike so z vosni na klavnico peljali
Ko v senci pušk so dokončali zadnjo hojo* na cilju so kopali Jame si — vsak svoja
še zadnji blagoslov. V akordih pesmi svet* na prsih materi utihnilo je dete.
Nato deset In spat deset — kot so pač
stali.
Mladenič, starec. Žena s možem. ^ Deček
In puške počijo. — »Oospod, zdaj bod! J
nami!«
— Umolknil je koral, ki so ga pati sami. ~>
m
3418
Stran 2.
„SLOVENSKI NAROD" One 12. julija 1919.
162 ste v.
nastopi več umovanja za socialne nalo-in Žrtve zlasti v inteligenco.
Zahtevajoč, da se probudi čut dolžnosti do skupnosti in države, smo zadeli na odpor, ki ga je trebalo zlomi-4 i. Tesko je bilo od zmučenega ljudstva !zahtevati irtev, a moralo je biti. Iz-jvedli smo mobiizacijo in nič se ne sramujem priznati, da sem proti nezaslišanim zločinom predlagal prek i sod. Enako taktiko odločne samoobrambe jdržave sem zastopal napram dogodkom £v krškem okraju in v Beli Krajini. Tu ine bomo odnehali, ker moramo gledati, Via ne bo prekasno.
Ista je z Nemci. Kjer so se akomo-fdiralL tam jim je zagotovljena ravnopravnost. Napram subverzivnim ele-knentom pa smo morali zastopati taktiko brezobzirne obrambe. Kdor hoče iNemštvu slabo, ga ščuva proti državi.
Sicer smo v deželni vladi delali, da jCim bolj izrabimo svobodo za pozitiv-|no delo. V kulturnem oziru je deželna vlada podprla vsako akcijo, zla-Jsti pa je z energičnim korakom otvo-jritve tehničnih visokošolskih kurzov za-Jgotovila ugodno rešitev vseučiliščnega »vprašanja- Slovenci smo poklicani, državi dati največ inteligence. V to nas jsili naš gospodarski položaj in vsposab-Ija tradicija. A ne smemo se preveč zanašati na državne štipendije. Za vzgojo ^tehnikov je deželna vlada že položila •temelj v posebnih fondih, kjer morajo sodelovati javni činitelji in vsa industrija. fZdaj treba podobne uredbe za medile i n c e in obširne akcije tudi za druge rstroke, da nam bo ves naraščaj lahko "študiral na domačem in na tujih velikih učiliščih.
Obilo bi mogel poročati o gospodarskem delu. A moji predgovorniki so ■ml v tem oziru nalogo skrajšali. Naši trgovci in industrialci mi lahko potrde, jida prijetnih mesecev nismo prebili. Kakor v vozu, ki so se mu konji splašili, Ismo drveli naprej, in veseli smo, da so lv.am kosti še cele. Neprestano se menjajoči in nasprotujoči ukazi, nove situacije so nam grenile delo. Storil sem po močeh, kar se je dalo, da sem olajšal interesentom položaj.
Pred vsem smo videli, da treba ure-'diti promet. Promet in oživljenje industrije zavisi od produkcije premoga. Ta del programa ie skoro izvršen, ker .smo že blizu mirovne produkcije pre-!moga. S tem je zagotovljen vsaj za silo promet pri nas in v Hrvatski. To je odprlo pot prehranjevalnim transportom.
Na celi črti se dela na to, da se zo-jpet oživi industrija. Neurejene valutne Jln carinske razmere to otežujejo. Sedaj £!as zadržuje tudi nejasna situacija radi jsekvestracije tujih imetij. Nacionali-iacjja industrije v Sloveniji je na Spoti: napeti bomo morali vse finančne jrezerve, da spravimo odločujočo moč v .industriji v roko domaČega Človeka. J^ri tem bomo gledal!, da se nam ne vrine židovstvo, ki si nadeva lepo zvene-fea narodna imena. Odločitev v tem problemu, kakor glede vseh težav av-istrijske likvidacije pade v Parizu. Pa [bodi kakoršnakoli, gledati moramo, da <bodemo na lastni zemlji z njenimi zakladi sami gospodarili. — Agrarno reformo sem uvedel, držeč se na-fcela, da treba podpreti domačine na celi črtL
Govornik se bavi nato z nekaterimi vprašanji nacionalizacije in agrarne reforme in konča:
Moral bi tudi neugodne plati poslovanja v deželni vladi objasnjevati. A prosim, da se me z ozirom na moi položaj v vladi tega oprosti. Veliko Škode inastaja iz tega, da ni kontrolnega organa, ki bi nam bil z iniciativo poma-jjgal. Dve pastorki sta bifi v deželni vladi, in to po krivdi uredbe vsled kompromisa strank: zdravstvo in kmetijstvo.    Glede zdravstva je
stvar danes urejena, da dobimo poverjenika, ki bo to zanemarjeno (zlasti na Štajerskem) panogo skušal dvigniti. Glede kmetijstva pa upamo, da bo imela pravkar nastala vladna kriaa svojo dobro stran: da pride ta oddelek v roke iniciativnih strokovnjakov.
Sest mesecev nič kaj prijetnega dola je za nami. Prav so imel) oni, ki so rekli, da treba v Ljubljani krepko držati situacijo, če se hoče kaj doseči v Parizu in v Beogradu. Zato mi ni žal za prestane dni m noči. Kajti najteije krize so prestane, Slovenija Je dosti konsolidirana, da more še dalje prenašati strašni pritisk vsled neodločitve mej zlasti na zapadu. Dovolj je našla samo sebe, da se ne straši še hujšega napora.
kriza i
Naš urednik, ki se je zadnllč o tem predmetu obširno razgovarjai s podpredsednikom deželne vlade za Slovenijo, gosp. dr. Žerjavom, naprosil je včeraj župana dr. Ivana Tavčarja, da mu tudi on poda svoje mnenje o rešitvi tega važnega vprašanja.
Gospod župan se je izjavil nekako tako-Ie:
Slep bi moral biti, če bi človek ne priznal, da je rešitev tega vprašanja silno nujna in da se je ne bodemo mogli otresti s tem, da jo od dne do dne preziramo. Rešitev pa se ne sme iskati samo v besedah, enkrat bomo morali poseči tudi po dejanjih. Vprašanje ie le, kdo naj poseže po dejanjih, kaj se naj ukrene, da se grozni položaj urad-ništva odstrani? In tukaj se ločijo moja pota od pota gosp. podpredsednika deželne vlade ,ki zastopa mnenje, da se mora poseči po skrajnih sredstvih in da je izdati neusmiljeno novo naredbo.
Kar se tiče te naredbe, sem še vedno mnenja, da jo sme izdati le celokupna vlada. Izrekam pa tudi, da so mi take izjemne naredbe prejkoslej nesimpatične in da se nikakor ne morem ogreti za misel, da naj se grozni položaj uradništva odpravi s tem, da se vrže velik del prebivalstva naše Ljubljane v enak grozen položaj. Vsikdar se bodem zavedal, da mi je kot županu prva in najsvetejša dolžnost, da branim pravice domačega prebivalstva, ki me je odposlalo na magistrat v namenu, da branim njegove pravice tako na premoženju, kakor v politiki. Razlastitve, ki bi zadevale hišne posestnike in najemnike, imele bodo v meni največjega nasprotnika. Istotako mi ni brez pomena, če se kar cele vrste volilnih upravičencev — naj pripadajo že ti ali oni stranki — s silo odpošljejo v kako Sibirijo, prav kakor bi pripadali deželi, katero je ravnokar okupiral vojni sovražnik!
Sicer pa, kakor rečeno, z nared-bami, s katerimi bi se odvzelo zlo enemu delu prebivalstva, obenem pa prav isto zlo navalilo drugemu delu prebivalstva, ne bodemo prišli do uspeha, in naj v tem oziru naša deželna vlada še s tako vnemo vihti nabrušeni meč svojih izjemnih naredeb. Veliko večjega pomena bodo dejanja, za katera se bode morala vlada prej ali slej odločiti. Tušem spada prevsem vprašanje, je-li neobhodno potrebno, da so gotovi uradi v celoti nakopičeni v Ljubljani. Saj je mogoče, da bi spadali v celoti v Ljubljano, ako bi živeli že dandanes v normalnih razmerah; ker pa živimo v nenormalnih razmerah, morala bo vlada z vso resnostjo, z vso energijo razmišljati dali bi se ne dalo kaj državnih uradov, če ne v celoti, pa vsaj v oddelkih, premestiti v kaka druga slovenska mesta. Po mojem ponižnem mnenju bi urad za agrarno reformo lahko deloval izven Ljubljane, po mojem mnenju bi se dali gotovi oddelki socijalne-
iVaslce prazne so. Povsod le črna stena. 5n za vasmi grobovi, ki jun ni imena.
I
jV njih tisoči leže. Leži v nlih narod celi Jtn človečanstvo teh, ki so tam moč hneli.
A! vi, ki bil vaš greh" Je — kri slovanska v ■ žilah, & pokončani v ocetnjave TermopilaH,
neznanci vi, ki pa srce sveta le vaše, Sanafe! svetli vi, vi bratje, sestre naše.
jrf vsi, vat vil — Ko zlomljen meč bo. ko-f nec klanju,
So Iz krvi Evropa se zbudi k spoznanju,
|k> laz" ot> moč bo svojo, ko spet pravda
vstane,
|b kri izmiri se, preštejejo se rane,
ko mir prinese spet Hudem ljubezen pravo; fbnkrat pred vami svet bo stal z odkrito
glavo! 3os. Peftšek. *Ndrođm Llsty« 18. meja /979. Poslovenil V. M. 7L
Epizoda.
Tri leta vojne že, krvavo klanje, Irl leta vojne, ki v nji svet drhti. Ce bom kedaj morda pozabil nanje, le eno, Bog. mi v duši naj živi!
Ko grozni ta požar sveta preslane, ko lasno solnce nam zašije spet. e Bog, na* v srcu mi spomin ostane na dete nežno, komaj Štirih let i i „
To V «ihJkem selu le Mio zarana Tpovedal dan Iehko bi in ime) — bfla je naša četa tja poslana , bale nam t. pozdrav jise.
Naenkrat strel iz neke hiše pade, za njim pa krogel toča se spusti. MI bili smo se. A izdajstvu nade usmiljenja In odpuščanja ni.
Brez milosti obsodbo so izdali (poznal sem dobro tisto srbsko vas), tja k zidu so jih po deset peljal!,
— streljajte! — je ukazal strogi glas.
števila vam po dojmov izpremeni povedati ne morem za ves svet. S poslednjimi postavili so k steni dekletce nežno, komaj štirih let
Kot angeljček. In ]• imela spete nad čelom z rdečo pentljo lase. Smehlja se skoro: — Kal pač tu počnete! ko vzeli puške so z ramen v roke.
Nič ne razume, nič ne sluti zlega,
tu poči salva — v krvi rami ca--
Je ranjena samo, poskoči, bega: »Mamica! MamicaU
»Mamica! Mamile klica po navadi (ne ve, da mrtva ie je mati H!)
— saj veste, vojna--r vsemu te privadi,
a vendar slednjič smo jokali vsi
Tu prime Jo nekdo izmed vojakov (ime njegovo mi le znano le) , pokriža Jo, v stran pelje par korakov, pritisne jI revolver na sence — — —
Ko) mrtva pade — Srečni drobeče mali zakaj nlhCe n! v selu Ml otet!---
— Mi z drugimi smo tamkaj pokopali dekletce nežna komaj Štirih let
Jas. Pelfiek. »Narodn U*ty* 1«. ms/s lil* Vodarm* K ML 2.
g* skrbstva* premestiti v dnura mosta,
premestiti morda tudj v manjša mesta na Kranjskem in štajerskem. Ko bo enkrat imela LJubljana zadosti stanovanj, so lahko tj oddelki in ti uradi 00» kličejo nazaj h glavnim nrad/»«a* Stvar bo temo al onemu neprijetna, pa ie Izvedljiva, ker je dandanes, ko imamo dobre telefonske zveza, občevanje s deželno vlado, kj mora ostati z vsemi uradi v gotovi zvezi, mogoče.
Na drngo stran se naj £e vendar en« krat poseže po tistih sredstvih, po katerih je posegla ob času potresa prejšnja avstrijska vlada. Za vse uradne prostore naj se zgradi dve ali tri barake, v katerih se bo lahko poslovalo, kakor se je svojčas skoraj tri leta poslovalo v vladni baraki pri Laterma-novetn drevoredu. Absolutno je izključeno, da bi se še naprej rekvirirala zasebna stanovanja in še celo zasebne hiše za uradne prostore. Te rekvizicije so nam požrle že toliko zasebnih stanovanj, da o kaki rešitvi stanovanjske bede, dokler se ne odpravijo, ne more biti govora, ker se število stanovanj, in sicer najboljših in najobsežnejših, vedn3 bolj krči.
Končno moram opozoriti na to, da se bo moralo tudi vojaštvo odpovedati svoji nepremakljivi — trmi ne smem reči — strasti, da nikdar ne odneha in od ničesar ne odstopi. Nikjer ni zapisano, da mora biti v Ljubljani toliko vojaštva* kakor ga je dandanes. Ce se izprazni belgijska vojašnica, kar se lahko zgodi, če se izprazni topničarska vojašnica, kar je čisto jasno, da se top-ničarstvo vrže v garnizijo kam drugam, kjer stoje danes prazne obširne vojašnice, potem se bo že dobilo nekaj odpomoči proti stanovanjski stiski. Ce bo pa vlada v ravnokar navedeni zadevi roke križem držala ali se še celo zanašala na genijalnega inženirja, ki prinese načrt, po katerem se bo gradilo naglo, trpežno, zdravo in vsaj za silo lično mnogo stanovanjskih hišic, se prav močno bojim, da vsa energija deželne vlade ne bo drugega, kot zrno, ki je padlo na kamen in se posušilo. Seveda pa prav gorko želim, da bi se ta velikopotezni inženir prejkotprej preselil v Ljubljani, ker nas bo sicer prehitela zima, ko se ne bo moglo graditi niti barak ne, po katerih se bo končno moralo tudi poseči!
Naj se me še tako smeši, prejkot-slej ostajam na stališču človekoljubja fn vsikdar bom proti temu, da bi se stanovanjska naredba tako poostrila, da bi se z njo lahko vrgel na ulico, kar je dostikrat mnogo hujše od smrti. Gotovo je, da stanuje v Ljubljani še mnogo beguncev, ki bi ravno-tako lahko živeli tudi na deželi; ali moje srce bo govorilo zmeraj proti temu, da bi te ljudi, ki so vendar naši gostje, takorekoč izganjali. Ljudi pa, ki so v Ljubljani pristojni, izganjati, ni le postavno nedopustno, ampak tudi popolnoma nezmiselno. Kam pa naj gredo? V kako drugo občino, ki iih bo zopet lahko izgnala, kadar se jih bo naveličala? Na gradove, pravijo, naj gre-d6. Treba bo tem ljudem plačati selitvene stroške in skrbeti za njih prehrano na gradovih, — ali naj take žrtve potem mestna občina prevzame med svoje uboge, za katere ima skrbeti?
Tukaj navajam dva slučaja, ki sta se pripetila že sedaj, ko še ni stopila v moč poostrena naredba, ki bi odstranila zadnje izgovore, kakor se je izrazil gosp. dr. Žerjav. — V Ljubljani je ločena žena — Slovenka, — ki se je pri ločitvi poravnala s tem, da ji je mož velikodušno prepustil celo stanovanje z vso opravo. To stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo in malo sobico. 2ena je sedaj nakazana samo na to svoje stanovanje in na opravo v tem stanovanju. Da more živeti, oddala je veliki dve sobi v podnajem ter se je s podnajemniki tudi pogodila, da jim kuha. Odpovedalo se ji je stanovanje ter se jo hotelo z opravo vred posaditi na mestni tlak! Kako naj sedaj živi, če nima prav nikakih drugih dohodkov? Kam naj spravi svojo opravo? — morda v »Turško jamo« za Sv. Krištofom, kjer si lahko v pesku izkoplje votlino, da bo sama v nji prebivala ter se v drugem živela od koreninic, če jih bo v »Turški jamic kaj dobila? Na ta način se je hotelo dobiti stanovanje za eno družino, stanovanje pa se ie vzelo pravzaprav trem strankam; eni pa še vsako možnost, da se preživi. — DrugI slučaj. Tu stanuje — v Kolodvorski ulici ali kje — vdova po pod-uradniku ju£ne železnice. Tudi Slovenka in v Ljubljani pristojna! Ta vdova ima Že deset lst dve sobi in en kabinet v nisi dobrosrčnega gospodarja. V kabineta stanuje sama s svojo hčerko, sobi pa oddaja. Gospodar, kateremu se ta revščina smifi, že celih 10 let ni zahteval višje najemnine nego 400 K. TI vdovi se je hotelo vzeti stanovanje; bila bi na ulico postavljena s svojo revno opravo, živeti pa bi morala od »bogate« penzije, katera znaša na mesec celih 80 K! Sedaj vprašam, kje naj ta uboga ženska dobi bivališče, kjer bi se z 80 K mogla preživljati? — Dokler bom župan, bom proti takim brutalite-tam nastopal, in naj padem radi pod ka-ko zagroženo kazen novo, poostrene
naredbe! V obeh slučajih sem vplival 1 na to, da se je odpoved stanovanja pre- i klicala. Ce je bila to protekcija, dobro, — ali te protekcije se as sramujem!
Kaj pa bo na jesen, ko naj se pri« čns s podukom na naši univerzi? Kako si gospodje pri dafalni vladi predstav« Ijajo položaj, to ml je popolnoma nejasno!
Dr. 2erjav je Izjavil: »Iz zadnjih imenikov je deželna vlada videla, da stanuje v Ljubljani še vse polno odpuščenih nemških uradnikov, ki bodo v kratkem morali verjeti, da je p r o -t e k c i i in o z i r o, v konec. Pride do poostrene naredbe, ki bode odstranila zadnje Izgovore«. Gotovo je v LJubljani še nekaj odpuščenih nemških uradnikov, toda takih, ki so v Ljubljano pristojni po rodu ali vsled dolgoletnega bivanja. Ce pa deželna vlada iz svojih imenikov ve rudi za vse polno takih, kj v Ljubljano niso pristojni, vprašam, zakaj teh imenikov ali vsaj adres ne sporoči magistratu? Mestni nastanjevalni urad bi H bil za to samo hvaležen, ker sam takih uradnikov ne najde nobenega več, dasi ima natančno perlustrirano celo mesto.
Gospod dr. 2erjav govori v gori citiranem stavku tudi o protekcijah in ozirih. Pri tem brezdvomno misli na mestni magistrat. Vprašam, zakaj deželna vlada, če so ji slučaji takih pro-tekcij res znani, proti tem protekcijam ne nastopi uradno? Ce pa pri tem ne misli na magistrat, marveč na stanovanjski svet, je to nerazumljivejše, ker deželni vladi ni neznano, da temu stanovanjskemu svetu predseduje lasten njen uradnik.
Mestni stavbni urad je že meseca marca pregledal vse vojaške barake In z natančnim seznamom barak poročal deželni vladi, da se da v njih z malimi popravami prirediti 106 malih stanovanj. Za adaptacijo teh barak, pravi g. dr. Žerjav, je dovoljenih P/a milijona kroe. S to vsoto bi bila ta stanovanja že davno lahko vsa urejena. Sicer so pa zborovalci zadnjič v Mestnem domu izjavili, da stanujejo raje v vagonih kot v barakah, kar pa ni verjetno. V tem oziru bodo že morali potrpeti, ker ne gre, da bi se tukaj barake popolnoma zavrgle! _ _
PoSifiine vesti.
— »Naš«   cesar — »srbski« kralj.
Dokler je bila Avstrija, smo morali pisati »naš cesar« in »Slovenec« gotovo ni v tem zaostajaL Sedaj ko smo v svoji Jugoslaviji, pa »Slovenec« ne pozna našega kralja, temveč mu pravi »srbski kralj«. Glej »razna poročila« v št 156 z dne 10. julija, ko piše angleški kralj »srbskemu« kralju. Angleški kralj toplo omenja srbsko-hr-vatsko - slovenski narod, a kralj tega naroda je »Slovencu« srbskikralj! Iz Avstrije vemo, kako težko je reči »naš cesar«, če ne gre od srca, zato obratno upamo, da je »srbski kralj« le navaden lapsus.
— Menda zaključna beseda. »Slovenec« je v svoji politični ofenzivi spoznal svoje slabe strani, na celi fronti se je lepo postopno umaknil, le malo obrambno postojanko še drži v številki od pretekle srede, kjer trdi pod naslovom »Kako so delali«, da sem zasedel mesto pri Čekovnem uradu pred razpisom, da sem poslal imenik oseb, ki naj bodo sprejete.
Gotovo ni umestno, da se mora naša javnost v teh velikih časih pečati s takimi malenkostmi, vendar sem prisiljen že radi politične stranke, kamor pripadam, da se branim proti neosnovanim očitkom. — Spominjam se, da mi je vodja čekovnega urada pred otvoritvijo tega urada pravil, da bo potreboval več ženskih pisarniških rnočL V mojem poverjeniškem uradu se je oglašalo vsak dan mnogo prosilcev in prosilk za službe. Ker jih moj urad ni mogel nastaviti sam in da bi bilo za brezposelne moči vendar nekaj storjeno, sem pustil sestavljati imenik teh prošenj in sem ga priporočilno odstopal ostalim pove rjeniš tvom in različnim uradom, o katerih sem imel mnenje, da lahko kako moč zaposlijo. Moja običajna formula je bila: prosim, da izvolite po možnosti upoštevati prosilce (-ke). Spominjam se, da sem na. ta način priporočil 3—4 gospodične čekov, uradu, za nadaljni potek te zadeve nisem imel Časa zanimati se. Vprašal sem danes, ali je bila sploh katera upoštevana in res, od okrog 30 gos^odičen pri čekovnem uradu sta medjojimi tudi dve priporočenki iz moje liste, in sicer dve sestri, siroti po nižjem železniškem uslužbencu, dovršili sta po 8 razredov ljudske šole in trgovske tečaje; ena izmed teh je bila od leta 1916. pa do 31. decembra 1918 v službi pri žitnem zavodu, to je do razpusta tega zavoda in je bila brez koščka kruha. Obe vršita po mojih informacijah svojo dolžnost vzorna Socijalni čut in ljubezen do bližnjega sta postala v očeh »Slovenca« greh in koruptni sistem. Briga za te socijalno male Hudi ni nikakor spadala med moje uradne poverjeniške dolžnosti, rad pa sem jo izvrševal In rad po-setil tej skrbi mnogo časa.
Sicer pa bodi znova konstatirana krivica, ki jo »Slovenec« namenoma dela in mi podtika stvari, s katerimi nikdar nisem imel opravka: čekovni urad le ustanovila na moi predlo* prva deželna vlada, vodil sem priprave za ločitev od Dtmaia ta ustanovitev urad>.
ko pa je urad pričel poslovati sredi februarja, je že spadal v kompetenco poštnega ministrstva, odnosno tukajšnje poštne direkcije. To je nastavila žensko osobje gotovo po svoji najboljši volji ali na podlagi razpisa ali brez razpisa;
ne vem; naj se »Slovenec« Informira na pristojnem mestu. Upam, da sem dobil milostno absolutorij tudi v tej stroki.
Dr. P. Pestotnlk.
— O centralizmu in samoupravnih pokrajinah razpravlja dr. ilinko Hin-kovtč v seriji člankov v zagrebškem »Obaoru«. Izreka se za absolutno državno jedinstvo, za jedinstvo države, ki pa naj sloni na obsežni pokrajinski samoupravi. Državno jedinstvo, tako pravi dr. Minkovič, Je predpogoj vsakega našega odpora, našega narodnega fn državnega Življenja. Pogoj tega državnega jedinstva pa ni upravno jedinstvo. Nasprotno. Zgledi jedinstveno upravljanih držav sta Francija in Italija, a v obeh so upravni rezultati absolutno nepovoljni. Vzemimo Italijo. Kljub 601etni jedinstveni upravi obstoji še vedno med Kalabrijo in Lombardijo nepremostljiv jez, ki je neprimerno večji, kakor recimo razlika med Slovenijo in Makedonijo, ki niste nikdar živeli v eni državi. Zato je najboljša opora Jedinstvene države pokrajinska samouprava, Ta pokrajinska samouprava pa ne sme imeti plemenskega obiležja. Vsako samoupravno področje bi moralo biti po možnosti jedna gospodarska celota. Kot središča teh pokrajinskih samouprav bi nai bjla mesta Zagreb, Beograd, Novi Sad, Skoplje, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Split in Podrorica, Hinkovič zaključuje svoja izvajanja, povdarjajoč: »Imenoval sem ta samoupravna področja pokrajine, a ne države, hoteč s tem podčrtati, da so tributi države izključno priznani samo združitvi vseh teh pokrajin. Samo eno državljanstvo, samo ena državna ustava, ^samo država kot taka je nosilec državne suverenosti, samo ona je mednarodna oseba,«
— Nova Italijanska politika. »Acti-on Francaise« piše o novi Italijanski politiki: »V vprašanju Dalmacije in Jadrana bo nova italijanska vlada opustila svoje nepomirljivo stališče. Trudila se bo, da pribori Italiji čim največ na temelju londonske pogodbe. Reko bo zahtevala, sklicevaje se na narodnostno načelo. Istočasno pa bo zahtevala kompenzacije. Ker se ni nadejati, da bi dobila na dalmatinski obali odškodnino za svoje žrtve, bo iskala to odškodnino na drugi strani obale. Sredozemsko morje bo plačalo odškodnino za Jadran, Srednja Azija In Afrika odškodnino za Jugoslavijo.«
— Angleži za Drina dnost Gorenje Adiže Nemški Avstriji Nekateri ugledni Angleži se zavzemajo v angleškem časopisju za pripadnost Gorenje Adižke doline Nemški Avstriji, ker je ta dolina obljudena z izključno nemškim prebivalstvom. Pravijo, da bi pomenilo flagrantno zapostavljanje narodnostnega principa in samcK>dločbe, o kateri govo~ ri VVilsonovih 14 točk, ako bi prišlo 200 tisoč Nemcev pod tujo vlado. Ustvaril bi se nov irredentizem, ki M a priori prejudicira! zvezo narodov. Ce se potegujejo Angleži za 200.000 tirolskih Nemcev, bi storili toliko boljše delo, ako bi se potegovali za neodrešene Jugoslovane, katerih ječi sedaj pod laškim imperijalizmom okoli 800.000.
— Nemške spletke na Balkanu. »Snjsse« priobčuje pod tem naslovom članek, iz katerega posnemamo: »Nemci so v vojaškem oziru premagani, notranji njih položaj je obupen, a vendar nadarjujejo svoj prejšnji posel in pričenjajo z novimi spletkami na Balkanu. V zadnjem času se zlasti mteresirajo za Balkan. Nemška metoda je, da sejejo povsodi mržnjo in nezaupanje proti An-tanti, in da podpirajo in poglobujejo ri-valiteto med posamnimi balkanskimi narodi, predvsem pa skušajo razširiti povsodi anarhijo in boljševištvo. S tem hočejo izzvati svetovno revolucijo, s katere se nadejajo iziti kot zmagovalci Poljska in Romunija ste v tem kritičnem času jez proti ruskemu kaosu. Zato se Nemci trudijo, da bi baš v teh dveh državah izzvali boljševiško gibanje. Cim bi v Porjskj !n Romuniji zavladal boljševizem, bi nastala Jedinstvena borteviška fronta od Balta do Jadrana in Cgejskega morja. Bolgari samo čakajo na ugoden trenutek, da se pridružijo ruskim boljševikom, a Hrvati, katerih morala je že zelo izpodkopa-na vsled madjarske propagande, bi se trajno ne mogli upirati navalu rusko-madjarskih bob'Ševikov. Zadnji dogodki so dokazali, da se Ceho-Slovaki niso mogli z uspehom upirati niti navalu madjarskih komunistov, a kaj bi še le bilo, da jih napade vojska Trockcga. Povsem jasno je, da stremi Nemčija za tem, da razbije Poljsko fn Romunijo, da s tem odstrani edino zapreko nemških načrtov: prevrata fn splošne anarhije. Nemški in madjarski agenti so se raz-tepli po vseh balkanskih zemliah in ščuvajo narode na novo vojno. V Srbiji delijo manifeste in proklamacije, naperjene proti Romuniji; Bolgarsko so preplavili s francosko nacionalistično literaturo, a v Romunjij razdeljujejo istočasno ogromne količine boljševiških letakov in pozivajo na neodložljivo voino proti Srbiji. —» To vse je treba povedati, da bo naša javnost poučena, da se
»
WHSA
30
Nemci še vedno niso vdali v svojo usodo in da Še vedno upajo izzvati v Evropi takšno kaotično stanje, iz katerega bo jim potem lahko izvesti brez večje poškodbe svojo sedaj silno ogroženo državno ladjo.«
— O vrnitvi Alzacije in Lorene k Franciji. V francosko - nemški vojni leta 1870/71 je prebivalstvo Alzacije in Lorene odločno z besedo in dejanjem pri sleherni priliki pokazalo, da je z dušo vdano Franciji in da ne mara k Nemčiji. Nad dvestoletna državna skupnost je pridobila Franciji neizbrisne in neminljive simpatije pri prebivalstvu vseh slojev in obeh narodnosti. Ko je bila Francija poražena in je morala pristati na najtrše pogoje zmagovitega prusaštva v Versaillesu. so se poslanci Alzacije in Lorene energično upirali odstopitvi teh dežela Nemčiji tudi še, ko so tekla pogajanja za preliminarni mir. Moralni upor ni zalegel nič proti vojaški sili. Ko je dne 1. marca 1871 »Assemblee Nationale« odobrila mirovne pogoje in s tem izgubo Alzacije in Lorene, je podal poslanec M. Gros-jean v imenu svojih tovarišev zadnji protest v zbornici, kateri so zadnjič prisostvovali. Ta historično prezanimi-va, tudi za nas sedaj važna izjava se je glasila:
Predstavitelji Alzacije in Lorene so oddali, predno se je pričelo mirovno pogajanje, uradu Narodne skupščine (Assemblee Nationale) izjavo, v kateri poudarjajo najizrecneje v imenu teh dveh provinc njih voljo in pravico, da ostanejo francoske, Vsled nečuvene zlorabe moči izročeni smo proti vsaki pravici gospodstvu tujca in izpolniti nam je zadnjo dolžnost Še enkrat izjavljamo, da je ničev in neprimeren pakt, ki razpolaga z nami brez našega privoljenja. Zahteva po naših pravicah ne bo nikdar utihnila. Zahtevali jih bomo vsi in vsak v obliki in v izmeri, ki nam jo bode narekovala naša vest. V trenutku, ko zapuščamo ta zbor, kjer nam ni več mesta, je kljub grenkobi naše bolesti v globočini našega srca vzvišen čut hvaležnosti do onih, ki so neprenehoma tekom Šestih mesecev, branili naše pravice, in pa čut neomajne ljubezni do domovine, od katere smo šiloma odtrgani. Z vami bodo vse naše želje in Čakali bomo s polnim zaupanjem v bodočnost dneva, ko bo prerojena Francija dopolnila svojo veliko usodo. Vaši bratje iz Alzacije in Lorene, ki so sedaj ločeni od skupne rodbine, ohranili bodo Franciji sinovsko ljubezen do dneva, ko se bodo zopet vrnili v njeno naročje.
In tri leta pozneje je 15 v Alzaciji-Loreni temeljem nove konstitucije v nemški državni zbor izvoljenih poslancev — dčputes protestataires so se zvali — podalo sledeči predlog ob svojem vstopu:
Državni zbor blagovoli skleniti, da je pozvati prebivalstvo Alzacije in Lorene, ki je bilo brez svojega privoljenja priklopljeno nemški državi na podlagi pogodbe, sklenjene v Frankobrodu, da se na poseben način izjavi o tej priklopi tvL
Ta predlog je poslanec Edvard Teutsch tako - le utemeljeval:
Vaša zadnja vojna, ki je končala v prid vašemu narodu, mu je dala neoporečno pravico do zadoščenja, AH Nemčija je zlorabila to svojo pravico kot civiliziran narod, ko je prisilila premagano Francijo, da ji je žrtvovala pol dru g milijon svojih otrok . . . Da, v davnih, relativno barbarskih časih je mogla pravica zmagovalca postati efektivna pravica, da, tudi dandanes bi se mogla morda še uveljavljati, kadar gre za nevedne, divje narode. Temu pa ni tako glede Alzacije in Lorene. Koncem XIX. stoletja, stoletja prosvete in napredka, nas osvaja Nemčija . . .
Slavni pravoznanec profesor Blun-tschli iz Heidelberga izvaja v svojem delu »Droit international codiflž« naslednje: »Da postane odstop kakega ozemlja veljaven, treba, da ga priznajo osebe, ki prebivajo na odstopljenem ozemlju in uživajo tam svoje politične pravice; prebivalstvo ni stvar brez pravice in volje, katera more preiti Iz rok enega gospodarja v roke drugega.« Vidite, gospoda, v dokazovanjih morale in pravičnosti ne najdemo ničesar, kar bi opravičilo dejstvo, da nas je vaša država anektirala; in naš razum se v tem pogledu strinja z našim srcem. — Predlog so Nemci dne 18. februarja 1874 ošabno zavrnili. Danes je zopet živo vprašanje o samoodločevanju naroda. Kako sedaj latinska naroda, francoski in laški, spoštujeta to načelo, strašno čutimo mi Slovenci in Jugoslovani. In vendar velja za nas vse, kar so v svojo obrambo od leta 1871. dalje navajali zatirani Alzačani in Lorenci! Et meminisse juvat! — Dr. F. VV.
fleoflrraa domovina.
»Jugoslovanska mornarica«. Pred par dnevi je prispela v Gruž vlačilna ladja, ki je nekdaj pripadala avstrijski vojni mornarici tipa >Goliath«> Priplula je pod jugoslovansko zastavo in mornarji so imeli na svojih čepicah napis >Jugoslovanska mornarica«* Lanski listi poročajo o tem, dostavljajoč, da jugoslovanska mornarica v Parizu še ni bila dovoljena in ne bo, torej jo naslov >jugoslov- mornarica« le posledica drznega balkanskega duha slovanske države, ki se vstvarja. Z »balkanskim duhom« bodo imeli Lahi is dosti posla«
Conuaendator Salata prihaja na površje. Imenovan je za »voditelja centralnega urada za nove laške province«. Ta Salata je znani istrski za-grizenec, človek, ki je v istrskem deželnem zboru, kakor povsodi kjer je mogel, delal proti Jugoslovanom in ima velike zasluge za zastrupljevanjo političnih borb v Istri- Človek s tako politično preteklostjo ima biti sedaj >vodja centralnega urada za nove laške province«. To imenovanje priča zadostno, kako slabe namene ima laška vlada s slovanskim prebivalstvom v Primorju- Ali tudi ta strupena >salata« ne ugonobi naših ljudi-
Ureditev laške valute- Tržaški trgovski odposlanci so nasvetovali laškemu zakladnemu ministru Schanzerju, naj se reši vabimo vprašanje z izdajo zakladnih bonov na dolgo škadenco, kar bi bilo dvojne koristi, da bi se tako ne poostrila cirkulacija papirnatega denarja in bi se tako po finančni poti zbliževalo prebivalstvo >odrešenih dežel« materi Italiji. Tako poročajo laški listi. Ali so Tržačani pred Schan-zerjem baš tako govorili, o tem je dvom pripuščen- Schanzerju je baje jako ugajal predlog in ga poda ministrskemu svetu-
Civilni režim v zasedenem ozemlju. Ministrski svet v Rimu se je pečal z dogodki na Reki in jadranskim vprašanjem- Tudi se je govorilo o »Julijski Benečiji«, ni se pa nič pomembnega sklenilo, razun da se vspostavi v kratkem civilni režim in da bo imenovan za guvernerja neki radikalec, ki stoji sedanji vladi zelo blizu-Dr- Fran Hešič:
Državnim uradnikom v »Julijski Benečiji« bodo nakazali draginjsko doklado najbrže z naknadnim izplačilom od 1. januarja in ne od 1- maja 1919-
Laško zapeljevanje- Bivši profesor na ženskem učiteljišču v Gorici, istri-janski Babuder, ki se je med tem prelevil v »pristno« laškega Babudrija, je imel kot član društva >Trento-Trieste« v Bovcu skioptično predavanje v slovenskem jeziku- »Mnogobrojnemu« občinstvu (—kdo naj to verjame lahkemu poročilu! Mi si to >mnogobrojno< občinstvo prav lahko predstavljamo —) je prikazoval arhitektonično ! in naravno lepoto laških mest in dokazoval ekonomsko-industri jalno in trgovsko (!) silo Italije, ki na podlagi te sile lahko reklamira ljubezen svojih novih slovenskih podložnikov- No, tudi te laške silo so nam znane: velike so tako kot ljubezen slovenskih podložnikov do matere Italije!
Socijalni demokratje v Trstu niso zadovljni z znižanjem živil za 30, oziroma 40 odstotkov, marveč pravijo, da smatrajo to šele za začetek zniževanja cen za živila- Zahtevajo pa takojšnjo rekvizicijo živil, obseženih v guberna-torijatekem dekretu, češ, sicer bodo trgovci skrili blago- Istočasno ponavljajo svojo zahtevo, da mora takoj odstopiti municipalna delegacija-
»Reg-nicoli« v Trstu- Pod Avstrijo je bilo v Trstu okoli 40000 do 50.000 regnicolov- Sedaj se vračajo in svojih reči, kolikor so jih sploh pustili pri svojem begu iz Trsta, seveda ne dobe-Imeli so velik shod, na katerem so sklenili, da bodo zahtevali energično pri vladi, ki se doslej noče nič zmeniti za njihovo usodo, povrnitev vse škode in omogočitev dobre eksistence. Ti »regnicoli« bodo še velika nadloga in šokda domačim Tržačanom-
Za upokojence tržaškega »Llovda« je doseglo tržaško odposlanstvo v Rimu, da se bodo pokojnine plačevale v lirah »al pari«- Dobili so tudi 300 000 lir, da se more začeti takoj izplačevanje vpokojencem, ki žive v najžalost-nejših razmerah.
Iz Gorice- Vrnila sta se končno iz Italije, kjer sta bila dolgo časa internirana, odvetnik dr. Karel P o d g o r-n i k in bivši vodja okr. glavarstva Bogumil B e r b u č- Interniranih je v Italiji šo 5 slovenskih redarjev iz Gorice-Iz Trsta se je vrnil duhovnik dr- K o-b a 1, ki so ga bili pred kratkim Lahi prijeli- — Prebivalstva je sedaj v mestu okoli 20-000. Nastanjeno je pač tako, kjer kdo more prestati. Boljša stanovanja imajo oblasti- Ne popravlja se nič- Le tako za silo se je pokrpalo hiše, kjer je bilo to sploh mogoče- — Goriško mesto je podobno eni sami veliki oštariji, toliko vinotočev >barov« in gostilen ter zalog vina in piva je povsodi- V vsaki ulici točijo »Chianti«, pa kakšen, ne vprašajte! 59 zalog vina je v mestu. Pa tudi vojaki imajo svoj >bar« v bivši Medvedovi trgovini na Korzu, »Pri jelenu« so vzeli Slovencem koncesijo, sedaj gostilničari tam Lah Vida z južnega kolodvora- — Aprovizacija je slaba- Meso je prava redkost in strasno je pomanjkanje sladkorja« — Pijančevanje in ples usiljuje-jo naravnost Lahi prebivalstva- Vino teče in opaja ljudi v namen, da bi kričali »Vlva T Italia«, plešejo pa kot znoreli in love dekleta. 50 lir se plača za dovoljenje plesa na deželi, zato pa smejo plesati in se zabavati kar dva dni skupaj. Lahi se pridno udeležujejo plesov- Namen je dvojen: laški oficirji hočejo tako krotiti upornost med voja-flft IirisUtvati dO po-
javov, kateri bi se dali izkoristiti Italiji v prid- — Šolam po deželi usiljuje-jo svoje laške zastave in hočejo vpri-zarjati z izročitvijo zastav velike slav-nosti- Tudi v Solkan so bili prinesli tako laško zastavo in hoteli so od otrok, da naj ob zastavi kličejo »Ev-viva T Italia«- Solkanski brihtni otroci pa so krepko zaklicali »Via V Italia«! (Proč z Italijo!). — Gozd Panovec bodo poginoma posekali. Kar je še ostalo iz bojev okoli Panovca, sekajo in vozijo v Italijo- — Kinematografov je v Gorici sedaj G- — Domači lahonski nestrpneži o vedno rogovilijo in šikanirajo Slovence- V Stračicah je gostilna Kosova- Napis je bil: gostilna Jožefa Kos. Prišel ie tak-le nestrpnež in slovenski napis se je moral izpre-meniti v »Osterla Giuseppina Coos« in laštvo Gorice je rešeno. — Vreme je ugodno- Sadje, kjer ni bilo toče, kaže dobro; tudi vinogradi: obetajo dober pridelek- — Govori se, da so Lahi ujeli doslej 5 slovenskih županov, ki bi se bili izrekli za novo vlado- Ali je to res?
V Hrušici pri Podrrradu so aretirali karabinijerji župnika Mihaela Hu-so, predsednika tamošnje Mlekarske zadruge- Aretacija se je izvršila, ker se je našlo v mlekarni razno blago bivše avstrijske armade, ki ga Lahi smatrajo kot vojni plen. V zvezi s to zadevo sta bila aretirana tudi neka Marija Ivane in neki Dominik Giraldi v Trstu-
Gradeil Preteklo nedeljo so Tržačani prvič zopet izleteli v Gradež- Ta prvi poskus pomorske zveze med Gra-dežem in Trstom se je izvršil na prizadevanje Gradežanov, ki bi hoteli pridobiti kopališču zopet nekoliko prejšnjega slovesa- Toda slava Gradeža je minila- 2e pri tem prvem poskusu tožijo laška poročila, da se bo mogla vzdržati pomorska zveza le, če da vlada na razpolago potrebni premog- Tega pa vlada nima še za svoje nujnejše potrebe. Tudi jo prenehal dotok slovanskih gostov, ki so — zlasti Čehi — tvorili pretežno večino obiskovalcev kopališča- Po drugi strani pa tudi ni Lahom do povzdige Gradeža; v laškem časopisju so dela reklama samo za >Li-do meraviglioso« v Benetkah- Tako je usoda Gradeža pod Italijo zapečatena-
Mirovna uonfsrenca.
DELO MIROVNE KONFERENCE.
LDU Lyon, 11. julija. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov je zboroval v četrtek popoldne. Na dnevnem redu je bilo prašanje ?remško - avstrijskih mej, razen onih problemov, katere ie tozadevno kompetentna komisija že proučila. Omenjena komisija se je sestala k posvetu v četrtek ziutraj; nadaljevala je razpravo o usodi ozemlja, ki leži ob desnem bregu Donave jugo - vzhodno od Bratislave. Komisija za probleme, ki se tičejo Poljske, je imela sejo v Četrtek nopoldne.
LDU Lyon, 11. julija. (Brezžično.) Izročitev onega dela mirovne pogodbe z Nemško Avstrija katerega nemško-avstrijskn delczaciia še ni prejela, se bo izvršila  brez vsakršnih ceremonij.
Iz PvsfrPe, $adlar$ke, Uemčite, Turške.
NEMŠKI GENERALi MORAJO V PARIZ.
LDU Berolin, 11. julija. (ČTU) Glasom »Berliner Tageblatta« javlja »Echo de Pariš«, da se bolo obravnave proti nemškim generalom vršile v Parizu. Pariz je doživel prizor, da bo videl nemške generale kot obtožence. Začetek obravnav ie določen na sredo septembra. »Neue Freie Prcsse« pripominja k temu. da hočejo Francozi s tem zadostiti svoji -clii po maščevanju.
ZLATO IN INOZEMSKI PAPIRJI V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 11. julija. (ČTU) Na Dunaja je bil izdan razglas: V smislu zakona o zavarovanju inozemskih živil in surovin in o pritegnitvi v privatni lasti se nahaiajočega zlata, srebra in vrednostnih papirjev, ie od danes na-pre; prepovedana trgVvina s takozva-nimi naoolinozemskimi vrednostnimi papirji. Pogodbe, ki so bile pred 10. julijem 1919 sklenjene* s tem razglasom niso prizadete.
TAJEN   DOGOVOR   MED ITALIJO IN AVSTRIJO.
LDU Kopenhagen, 10. julija. (ČTU) »Wiener Mittasszeitung« poroča: V nasprotju z že objavljenim dementijem, sporoča dopisnik »Dailv Telegrapha«, da obstoja glasom poročila »Gazzetta del Popoio« v Turinu skriven dogovor med Italijo in Nemško Avstrijo, s katerim se je Italija zavezala, podpirati nemško - avstrijske čete na Koroškem in Štajerskem proti Jugoslaviji.
LAST BIVŠEGA BOLGARSKEGA KRALJA.
LDU London, 11. julija. (ČTU) Opoldansko izdanje lista »Neues Wie-ner Journal« poroča: Na predlog generalnega državnega pravdništva je najvišji sodni dvor zaplenil vse vrednostne predmete na Angleškem, ki so last bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Gre za predmete v skupni vrednosti 400.000 funtov šterlinzov.
Italija.
IZ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA-
LDU- Trst, 10. julija. Italijanski listi prinašajo obširna poročila o otvoritvi parlamenta in o programatičnem govoru novega ministrskega predsednika Nittija- Ministrski predsednik Nitti je izvajal med drugim: Vprašanja Italije so deloma Je nerešena ln v naša srca ni še našel vstopa oni čut po-mirjenja, ki mora slediti velikim skr-bem in velikim bitkam- Sedaj, ko jo odpravljena cenzura in ko so odpravljene vse omejitve, ki so otežkočile kritiko, zahtevamo čimvečjo kontrolo, a tudi najširše sodelovanje s strani parlamenta- Mi imamo danes dolga v inozemstvu v znesku 20 milijard in notranjega dolga v znesku 58 milijard- Izdatki za uradnike so bili potrojeni in zahtevajo večji del vseh efektivnih prejemkov. Efektivni redni izdatki se približujejo osmim milijardam, zato je potrebno, da zvišamo tudi prejemke. Mi stopamo iz vojne z zelo malo sirovi-nami, potrebnimi za našo produkcijo, in z mnogimi dolgovi- Sedaj moramo vsi manj porabljati in več producirati-Posebno morajo temu pripomoči vojna premoženja, ki se ne morejo izogniti bremenu- Vsakdo, ki v Italiji govori o revoluciji in ki skuša pod kakršnimkoli naslovom ščuvati mase v teh razmerah produkcije in prometa, je smatrati za sovražnika naroda- Vlada bo storila svojo dolžnost, ki je predvsem ta, da ščiti svobodo in red- Vlada želi najbolj živahno sodelovanje parlamenta. Le v skrajnih slučajih, ko drugače ne bo mogočo, bo vlada postopala potom dekretov. Meja z avstrijsko republiko je že določena, kakor smo mi želeli-Glede jadranskega vprašanja se ni našla še pot rešitve, ki bi zadoščala našim pravičnim nacijonalnim zahtevam-Razen kar je določeno v londonskem paktu ni bilo ničesar odrejeno glede Albanije, a Srbija je zasedla dejanski severno Albanijo- V Mali Aziji je Grška zasedla Smirno, ki nam je bila obljubljena v dogovoru, sklenjenem v Saint Giovanni di Moriana- Tudi kolonijalno vprašanje pričakuje od pariške konference svoje pravične rešitve-Dočim so v Evropi, Aziji in Afriki izrazili italijanski delgati svoje soglasje k .željam in zahtevam Angleške in Francoske, niso te vlasti izrekle še svojega soglasja k našim zahtevam. Naši mirovni delegati so zopet povzeli pogajanja v Parizu in to pod težkimi poboji. Mi hočemo, da bo naša zunanja politika resnično politika ljudstva in da bodi za Italijo definitivno zaključena doba tajnosti in konvencijonalnih dogovorov, doba, v kateri so bili narodi zapleteni v zavezništva in v vojno, ne da bi o tem kaj vedeli- Vlada obža-ljuje neprimerne manifestacije, ki so na srečo zelo redke, ki bi pa lahko zadelale nezaunanje med nami in med našimi orijatelji in zavezniki- Glede nekaterih neprijetnih incidentov na Reki in v nekaterih mestih kraljestva je časopisje pretiralo dalekosežnost- Ti dogodki ne morejo v nobenem oziru spremeniti naših čustev in se ne smejo več ponavljati-
Vlada pozdravlja s simpatijo inicijativo senata, ki se hoče reformirati v toliko, da bo del njegovih členov voljen in ne imenovan- Vlada je trdno odločena, storiti vse, da bo volilna reforma sklenjena v najkrajšem času. Vlada si je postavila kot glavno točko svojega programa prlede notranje politike, da izvede volitve po glasovanju po listah in s proporčnim sistemom. V finančnem noeledu je ministrski predsednik naznanil, da bo izredni progresivni premoženjski davek moral zadeti posebno velika nremoženja. pridobljena v vojni, dočim bodo manjša premoženja onroščena davka- Vlada hoče izvesti čiranrej program obnove osvobojenega oremlja; kar se tiče odrešenega ozemlja, je že odobrena nova ureditev in bo kmalu izvedena ter upa vlada, da bo s tem odstrani en marsikateri razlog nezadovoljnosti- Prehod odrešenega ozemlja k materi domovini se more izvršiti gladko in mi moramo spoštovati vse one obstoječe uredbe, za katere ne obstoja absolutna potreba, da se jih odpravi- Z nepotrebnimi izprememba-mi ne smemo ustvarjati nepotrebnih kriz- Demobilizacija bo izvedena čimprej, v kolikor bodo to dovolili mednarodni položaj in zahtevki javnega miru in reda- — Ministrski predsednik jo nato razvijal vladne načrte glede po-peševanja železnic in trgovske mornarice, nadalje glede podpor za bivše vojake ter glede javne uprave.
Usodepolna je sedaj ura, je zaključil govornik, morda najbolj usodepolna, kar jih je imela Italija v zadnjih časih. Rečemo, da smo mi sami prekucnili to veliko državo Avstrijo, ki nas Je hotela zadušiti s svojo težo- Italija mora imeti gotovost, da bo premagala vse sedanje težkoče- Imamo to gotovost timbolj, ker računamo z vsemi možnostmi in nočemo izreči nobene besede, ki bi znala ustvarjati iluzije- Mi bomo zmagali, ker hočemo zmagati, ker je potrebno, da zmagamo in ker Italija smagatt- (Živahno ta dolgo odo*
bravnje-) Seja je bila prekinjena do 18. ure.
Po nadaljevanju seje v zbornici poslancev ob 18- uri, je povzel besede Enrico Ferri, ki je v ostrih besedah grajal vladno delovanje ter zahteval, naj vlada pove v3o resnico- Grajal je tudi prejšnje delovanje ministrov Sjl-landre in Sonnina ter k sklepu napadel D' Annunzia, kar je izzvalo glasne proteste s strani nekaterih nacijonali-stičnih poslancev- Ob 20- uri in pol je bila seja zaključena-
LDU. Rim, 11. julija* (Duu- kor-ur) >Agenzia Stefani> poroča: Italijanski zakladni minister jo izjavil v poslanski zbornici, da znašajo efektivni izdatki italijanskega proračuna v finančnem letu 1918/1919 — 32 milijard in 009 milijonov lir, efektivni dohodki pa S milijard in 461 milijonov lir- Pri-mankljaj da bo treba kriti z državnimi posojili in s pomočjo državnega zaklada-
ITALIJANSKI PARLAMENT.
LDU Milan, 11. julija. (Brezžično.)' Prisotnih je nad 300 poslancev, med njimi Sonnino, Giolitti, Salandra, Luz-zati in Boselli. Galerije so polne. Zbornica je popolnoma mirno poslušala izvajanja ministrskega predsednika Nittija, ko je predložil svoi program. Navdušenje je izbruhnilo šele takrat, ko je govornik omenjal Reko. np>-slanci, izvzemši socijaliste, so vstali in vzklikali z navdušenjem: Živela Reka! Burno ploskanje je sprernljevalo Nitti-jev govor. Na kojicu mu je zbornica priredila živahne ovaciie, izvzemši oflci-jalne socijaliste in nekatere Člane skrajne desnice. — Po govoru ministrskega predsednika se je seja prekinila, da omogoči Nittiju, da poda v senatu nekatere izjave.
Nemiri in plenitve v Italiji- Katerikoli laški list vzamemo v roke, povsodi naletimo na naslove: >Težki incidenti radi draginje, plenitve, konflikti, ranjenci, oplenjene trgovine, aretacije, zaplembe blaga« itd- Strašno je v Italiji pomanjkanje in draginja-Ljudstvo je precej časa trpelo, godrnjajo na tihem, sedaj pa je stopilo na plan in hoče doseči konec draginje, ker je postala neznosna. Izmed mnogih poročil omenjamo ono iz Neaplja, ki pravi, da so S. t- m- oplenili tvrdko Sieves in jej vzeli blaga za 100-000 lir. Drugi dan so bile skoro vse trgovine, zlasti one z živili zaprte, ker so 6e trgovci bali napadov- Vsi delavci, kovinski, industrijski in pristaniški so začeli štrajkati- Ker so se prevozniki na tramvaju nekaj upirali š traju, so štraj-kujoči poškodovali vozove. Prišlo je do hudih spopadov med štrajku joči m delavstvom in karabinjerji. V predmestju Toledo so napravile ženske obhod in kričale proti draginji- Mnogo skladišč je bilo oplenjenih tekom dneva v omenjenem predmestju- Razdrli so neko veliko trgovino s čevlji in napravili ogromne škodo- Demonstrantje so napadli tudi vlak Neapel - Pompeji in izplenili štiri vagone, potem pa ao progo močno poškodovali. Tako je v Neaplju. V Rimu so se istidan ponavljali nemiri in plenitve trgovin- Milanski listi poročajo, da je bilo tam aretiranih nad 2000 oseb radi plenjenja po trgovinah- Tako je po vseh večjih in manjških me3tih in nič ne pomagajo ne odredbe ne maksimalne cene- V Benetkah je množica popolnoma razbila neko trgovino z ribami- Z vseh strani države prihajajo poročila o strašnem vznemirjenju med ljudstvom in plenjenju ter nevarnosti, da izbruhnejo nemiri še hujše vrste. Kmetski delavci se isto t ako bore dalje s posestniki, kar neizmerno škoduje kmetovanju- Ob takih notranjih razmerah pa stoji ogromna množica laškega vojaštva na jugoslovanski zemlji, kar v največji meri pospešuje draginjo in tira Italijo v vedno usodnejše čase- V liste ne prihajajo poročila, ali potniki pripovedujejo, kako laško ljudstvo ob demonstracijah* zahteva konec vojne in vrnitev vaja* štva-
Llubllana - Zagreb.
Prokletstvo ali blagoslov ?
Zagrebški >Obzor< je dne 3. julija priobčil članek o Slovencih, ki ga je potem dne 8- julija >Slov- Narod« ponatisnil pod naslovom > Prešernovi Slovenci o V tem članku se zatrjuje, da je v Slovencih zavladala germanska računajoča duša (kakor jo je pred vojno Prešernu pripisoval slovenski profesor Mazovec), da so Slovenci >trdi praktiki« (praktični egoisti), ki Hrvatom ne vračajo njih slovanskega idealizma-To je po priliki smisel članka.
Na ta članek hočem sedaj nekoliko odgovoriti- Ne odgovarjam pa kot Slovenec Hrvatu; odgovarjam marveč kot Jugoslovan, ki poznam precej dobro ljubljanski in zagrebški milie- Sem za absolutno, vsestransko ujedinjevanje in je meni osebno vse eno, ali me kdo imenuje Slovenca, Hrvata ali Srba, — Srba, Hrvata ali Slovenca- Stvar odločuje, ne ime-
Ni prijetno niti koristno, v dnevni publicistiki debatirati o takih splošnih trditvah, kakor ie trdita«, da * kita a
4.
—
»SLOVENSKI NAROD", dne 12. julija i»t».
Ib2 štev.
■Prefernu te da Je v visBkerf deru 8kv .vencev germanaka duša. Bil bi čudež, ko tri se pri tisočletnih sosedih; kakor sp bUi Slovenci in Nemci, ne kazali taki dusuviil vplivi; t nekoliko manjši meri, s vendarle so germanski vplivi delovali tudi mod Hrvati, slasti po mestih; na drogi strani bomo rekli, da so tem vplivom bili Izpodmaknjeni kakor primorski Slovenci, tako tudi primorski Hrvati; na noben način se izraz >duš-no gennanstvoc ne krije z obsegom imena >Slovenec< ali > Hrvat«-
>Obaor< hoče pač Slovencem o č i-tatf germanstvo njih duše- Ne vem, če se kaj takega sme očitati- Nikdo ne bo trdil, da bi Germani ne imeli nekaterih" lastnosti, ki jih ceni in uvažuje svet; obratno pa rudi nihče ne bo trdil, da bt bilo prav vse, kar je bistveno slovanskega, neoporečna dobrin a-Idealnega človeka bi dobili le, ako bi vzeli dobre lastnosti enega človeka ter jih združili z dobrimi lastnostmi drugega. Enako je z narodi- Pogled po sveta kaže, da iz križanja ras in duševnih elementov nastanejo naj krepkoj ši narodi* Sama na sebi torej ne more biti nekak očitek činjenica, da je Slovencem vcepljenega nekaj german-stva; obratno, taka zmes bi mogla biti prej dobiček Slovanstva- V Banovini so 700 let delovali madžarsko-ogrski vplivi; koliko in kje so se kazali ali pokazali, bi bilo šele ugotoviti: na noben način pa madžarska > kril tura« ne bi bila nikakršna sreča za socialni razvoj banovine: to vsakdo čuti v banovini-
Najsi pa bo kakorkoli, Starčević se je bal, da bi enkrat Hrvati mogli izgubiti Slovence baš radi germanskega značaja slovenske dušo- >Obzoru« se menda zdi, da se je to zgodilo sedaj, ko smo —" ujedinjeni Je li to res?
Izgubiti je mogoče le tisto, kar človek ima* Ali so Hrvati Slovence dosle >imeli«, ali so Slovenci >imeli« Hrvate? Poglejmo!
>Boko v roki bi mogli stopati Slovenci s Hrvati, ker so nam skupni interesi in imamo skupnega sovražnika«, tako je pisal pred 7 leti, torej pred vojno prof. Mazoveo- To navodilo je bilo čisto upravičeno, dokler smo bili v Avstriji in v notranjedržavni ofenzivi proti njej, t. j-, dokler smo vršili negativni del svojega programa- Seveda so tako zahteve morale ostati v politiki več ali manj idealne in so se le redko dale praktično izvajati, ker se je večina hrvatske politike delala v drugih političnih zbornicah! nego slovenske-Kako naj bi Slovenec na Dunaju vplival na politično razpoloženje v Budimpešti toliko, da bi od tega imela znatno korist Hrvatska? Kolikor in kadar se je pa dalo kaj doseči, se je tudi zgodilo bodisi v dunajskem državnem zboru ali t delegacijah- >Obzorov« člankar sam .priznava to. češ, slovenski liberalci, sedanji demokrati, so simpatizirali z onimi Hrvati ki so bili v najtežjih konfliktih s (politično in kultarao) reakcijo, a seveda pravi, da je ta pomoč bila bolj idealna'
MiaTim da se da kaj stičnega reči tudi o postopanju hrvatskih delegatov v Budimpešti; tekom vojne se je pač •nam mnogim že sama možnost zborovanja hrvatskega sabora zdela stvar, ki slovanski stvari pred Evropo več škodi nego koristi; gotovo pa smo se jezili nad raznimi adrosami sabora in vso oportunistično politiko hrvatsko; jaz osebno često nisem vedel, ali naj preklinjam ali blagoslavljam hrv.-srbsko koalicijo: rezultat je pokazal, da "bi bilo preklinjanje prenagljeno-
Dualistični ustroj države je torej onemogočal popolnoma realno skupno slov-hrvatsko politiko; le paralelno, ne ;skupno smo mogli nastopati- Za izpre-membo dualistične ustave avstrijske pa ni bilo moči in že vsled tega večinoma tudi ne prave volje- Mislil sem, da bi slov.-hrvatsko politično voljo pomagali ^buditi, če s skupnim kulturnim delom najprej v duše spravimo drugačno razpoloženje. To skupno kulturno delo, ld naj bi pripravljala tla za močan nastop v politiki, je bilo takrat naj realnejša in edina realna »politika«- Vsa čast nekaterim hrvatskim organizacijam, ki so ■stvar razumele in bile voljne, tako »skupnost v svojem področju uveljavlja-ti; ali to so bila le društva kot taka; toda tudi v društvih ne gori ali vsaj močno ne zagori, če poedinci niso vsi v ognju za stvar- In tu naj se mi verjame: pr Zagrebu nisem tekom desetih let, •kar sem gonil >novi ilirizem«, našel »niti enega prijatelja, ki bi zastavljal za [tak ideal osebno vse svoje sile, ki bi jse pri vsakem svojem delu zamislil ter se vprašal: : Ali je mogoče, tudi tukaj ikaj kapitala skovati za našo zajedni-!co?« Stvar je bila faktično taka, da sem ise za vsako konkretno uveljavljanje 'nase skupnosti moral osebno in po več-tkrat peljati v Zagreb, če sem hotel, da 'ee je kaj zgodilo- Zato sem se hvala •Bogu tudi v Zagrebu tako seznanil, da !se tam čutim kakor doma; kateri mojih zagrebških prijateljev more trditi, da se je tako udomačil v Ljubljani, da se .je vozil toliko v Ljubljano? Bili so včaei v Zagrebu krasni trenotki; svečano je predlagal govornik, da mora ' dlan dražbe pridobiti T Zagrebu
po deset članov za >Matico Slovensko« in aplavz ob tem predlogu je bil silen — toda rezultat? Nio- Opetovano in opetovano sem naglasa!, da ne smemo r* lagati, da beseda mora postati meso; beseda pa je ostala beseda . . • Će kdo to imenuje idealizem, naj ga imenuje, ali tak >idealizem« je za nič, je površnost, nemožnost, vetrnjaštvo- Kar moi reče, to tudi stori- Tudi na Slovenskem ni bilo vse vzorno; ali ni bilo vsaj toliko besednega navdušenja brez činov, ki moti, vara, ki je pesek v oči in velika nevarnost za duha socialne družbe-
To so konkretne činjenice ln po teh činjenicah je presojati splošno trditev o >idealistih< in >trdih praktikih«- Lepo je, gojiti ideal, a kdor se zanj le navdušuje, pa ne izvršuje, je fantast, ne idealist; pravi idealist išče za dosego idealov realna sredstva. Cilj je idealen, a sredstva morajo in morejo na zemlji vedno biti realna.
Nekaj časa sem pred leti mislil, da bi bilo mogoče, s skupnim kulturnim delom izpodkopati temelje avstrijskega dualizma toliko, da bi ga moč izvršenega našega duševnega ujedinjenja vrgla raz nas o prvi večji notranji avstrijski komplikaciji; toda ta misel se je že rano pokazala kot prazna nada* V Avstriji za nas ni rešitve, v nobenem slučaju, zato tudi ne v kakršnikoli zvezi zgolj z banovino- »Hrvati ne morejo sebe rešiti in zato tudi ne Slovencev; edina naša nada je katastrofa Avstrije, a ta more priti le iz Srbije- V Srbijo verujemo; preko nje bo segel glas o vsem našem ozemlju v Rusijo in v svet, tako sem govoril n- pr. pokojnemu dr. Radiću tik pred vojno v Zagrebu- Dr- Radič me je radi tega mišljenja še letos pomilova! In vendar sem imel prav. Naše zveze z Zagrebom niso bile zveze s Hrvati, ločenimi od Srbov, marveč le etapna točka in taktika v dosego zveze z že neodvisnim Srb-stvom- >V Zagrebu se osredotočujejo naše jugoslovanske težnje,« tako nekako sem govoril zadnjič pred vojno na skupščini >Matice Hrvatske« in sera mislil pri tem: Zagreb je za nas važna operacijska točka za ujedinjenje s Srbijo; brez Zagreba se Slovenci s Srbi ne morejo ujediniti, a ujediniti z njim se vsekakor hočejo, zato je treba Zagreb potisniti v isto smer. Bili smo torej že pred vojno za popolno ujedinjenje, če se tudi takrat še ni moglo vse čisto na glas reči-
Kar se godi od lanskega prevrata, je le nadaljevanje tega našega predvojnega mišljenja, ne pa kaka naša nenadna orijentacija, naperjena proti Zagrebu kot takemu- Eno pa je istina: Hrvat, ki hoče biti brez Srba, ostane rudi brez Slovenca- Slovenec gre s Hrvatom, če gre ta-le trdno združen s Srbom, Tako se >imamo« sedaj, a šele sedaj, prej smo samo koketirali med seboj — imamo se in je izključeno, da bi mogli eni druge >izgubiti«, dokler imamo vsi voljo, ostati zares v skupnem domu, v svoji Jugoslaviji.
-Sokol Vič« se udeleži v nedeljo 13. t- m- javnega nastopa notraiijegoriškega Sokola na Brezovici- Kroj obvezen! Člani, članice, sokolske družine in prijatelji so-kol3tva udeležite se izleta polnoštevilnol Odhod točno ob Yi% iz telovadnice ljudske šole. Na zdar!
Posebni vlak, V nedeljo, dne 13- t m- bo vozil na Brezovico poseben vlak, da privede čim največ izletnikov, Sokolov in Sokolić ter prijateljev sokol-stva na prireditev mladega sokolskega društva. Odhod tega vlaka iz Ljubljane je točno ob 14- uri z južnega kolodvora, povratok nazaj iz Brezovice pa ob 20*30.
Ljubljanski Sokol se bo korporativno v kroju udeležil prireditve mladega bratskega društva na Brezovici, v nedeljo, dne 13- t- m- Odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom ob 14. uri popoldne z južnega kolodvora- Povra-tek istotako z vlakom in ne kakor je bilo oglašeno v ponedeljek peš- — Zbirališče na jeznem kolodvoru ob 13*30- Bratje in setsre, udeležite se v čim največjem številu tega izleta- — Pokažimo, da znamo prav oceniti pomen ustanovljenega novega bratskega društva- Podprimo ga pa tudi, da ne bo omagal, temveč krepko razvil svoja krila za veličastni svoj polet.
Odbor »Ljubljanskega Sokola«-
Ljubljanska sokolska župa poživlja vsa društva, da se po možnosti udeleže v čimnajvečjem število, vsaj pa s deputacijo, prireditve mladega bratskega društva na Brezovici, nedeljo dne 13. t- m? Zlasti za društva v naj* bližji okolici je ta poziv dolžnost- — Iz Ljubljane odide poseben vlak. Natančnejše glej v posebnem oglasa- — Bratska društva! na svidenje v nedeljo na Brezovici-
Predsedstvo »Ljub- Sok. 2mpe-
Primorski  sokolski  krožek. Vse
člane opozarjamo, da je skupen odhod na Brezovico s posebnim vlakom ob 13 .url 50 minut in ne ob 15. ari 01 min. Zbirališče pred glavnim kolodvorom. Na zdati — Odbor«
Sokol v Stopanji vasi priredi v nedeljo 20- julija javno telovadbo članstva in naraščaja pri bratu Ivanu Brio-lju v Stepanji vasi- Bratska društva se na to opozarjajo.
Dnevne vesti.
Vdanostoa brzojavka našemu kratili. Predsednik deželne vlade za Slonijo dr. Janko Brejc je poslal na kabinetno pisarno Njegovega Veličanstva kralja Petra nastopno brzojavko: Vašega Veličanstva rojstni dan praznuje danes prvič z zanosom in radostjo celokupna Slovenija. V imenu deželne vlade za Slovenijo polagam pred Vašega Veličanstva jasni prestol izraz verne zvestobe in iskrene vdanosti z vročo željo za Vašega Veličanstva in kraljevske hiše blaginjo in dobrobit ter za pro-speh, veličino in srečno bodočnost našega za vedno svobodnega troimenske-ga naroda. — Predsednik deželne vlade za Slovenijo: dr. Janko Brejc.
Proslava rojstnega dne in godu našega kralja- Ljubljana se jo že včeraj popoldne odela v praznično obleko- Vsa uradni poslopja in skoro brez izjeme vse hiše so razobesile zastave v narodnih in državnih barvah. Na stolpiču Gradu vihra mogočna modro-belo-rde-ča zastava. Stolpič je okrašen z zelenjem in šopki- Okusno je dekorirana palača deželne vlade, predvsem pa poslopje bivše Kasine, kjer se nahaja po-veljništvo dravske divizije- Balkon je zavit v zelenje in cvetlice- Med zelenjem so pritrjene zastavice v državnih in narodnih barvah- Na pročelju balkona je pritrjena slika kralja Petra, pod njim pa transparent v državnih barvah z napisom: >Zivio kralj Peter«- Ob 8. zvečer so zagrmeli topovi z Gradu, na stolpiču pa so jeli prižigati umetalni ogenj in metati v zrak rakete in svetlobne krogle. Grad je bil svečanostno razsvetljen- Med grmenjem topov je odkorakala iz domobranske vojašnice vojaška godba z lampijoni, kateri se je pridružila mahoma tisočglava množica, ki je navdušeno manifestirala za državno edin3tvo in oduševljeno klicala >Živio kralj Peter, živio regent Aleksander!« Sprevod se je pomikal po Poljanski cesti, Vodnikovem trgu, Stritarjevi ulici preko Frančiškanskega mostu po Prešernovi in Šelenburgovi ulici v Zvezdo, kjer se je godba pred balkonom Kazine ustavila in zasvirala himno >Bože pravde«, ki jo je tisočglava množica poslušala odkritih glav-Igraje našo himno >Naprej zastava slave« je na to krenil sprevod pred palačo deželne vlade, kjer je godba zasvirala >Lepo našo domovino«- Predsednik deželne vlade dr- Brejc, stoječ na balkonu, je pozval množico, naj zakli-če trikratni živio kralju Petru in regentu Aleksandru, kateremu pozivu se je ljudstvo navdušeno odzvalo- Med navdušenimi manifestacijami se je sprevod na to pomikal po Bleiweisovi cesti mimo Narodnega doma po Dunajski cesti, Dalmatinovi ulici, Miklošičevi cesti, kjer je množica pred hotelom Union demonstrativno klicala > Živelo narodno ujedinjenje, živel kralj Peter, živeli Srbi«- Po Bt. Peterski cesti se je na to godba vrnila v vojašnico- Danes zjutraj je bila na trgu Kralja Petra vojaška parada pod poveljništvom pomočnika dravske divizijske oblasti polkovnika Janka VukasoviĆa Vojaške parade so se udeležili vsi častniki- Ob 9- dopoldne je bila slovesna pravoslavna služba božja v evageljski cerkvi, ob 10- pa v stolnici. Cerkvene slavnosti bo se udeležili zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti- Po cerkveni slavnosti je predsednik deželne vlade dr- Brejc v deželnovladni palači sprejemal čestitke zastopnikov oblastev in meščanstva.
Seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, dne 15. julija ob 17. v mestni dvorani s tem - le dnevnim redom: A. Javna seja. Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila: 1. o proračunu mestnega vodovoda za leto 1919/20; 2. o proračunu mestne elektrarne za leto 1919/20; 3. o proračunu mestne plinarne za leto 1919/20. Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročilo o proračunu mestnega pogrebnega zavoda za leto 1919/20. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o proračunu mestne zastavljalnice za L 1919/20. Upravnega odbora mestnih voženj poročilo o proračunu mestnih voženj za L 1919/20. Ravnateljstva mestne klavnice poročili: L o proračunu mestne klavnice za leto 1919/20; o dopisu klavničnega ravnatelja glede zvišanja klavniških pristojbin. Finančnega odseka ooroČila: 1. o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1919/20; 2. o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1919/20; 3 .o proračuna mestnega ustanovnega zaklada za leto 1919/20; 4. o proračunu mestne pehotne vojašnice za leto 1919/20: 5. o proračunu amortJzaČ-nesra zaklada loterijskega posojila za leto 1919/20; 6. o proračunu mestnega zaklada za leto 1919/20. Personamo-pravnega odseka poročilo o prizivu Josipa Seldla proti predpisu kanalske pristojbine za njegovo hišo ob Celovški cesti. Stavbneira odseka poročilo o priziva Marile Komanove proti odloka magistrata glede kanalizacije njene hišo
ob Vogelni ulici. Šolskega odseka poročili: 1. o dopisu šolskega sveta glede prispevka mestne občine za nameravane meščanske šole; 2. o dopisu šolskega odbora za obrtno - nadaljevalne šole glede prispevka mestne občine za te šole. Olepševalnega odseka poročilo o prošnji najemnika • kavarne »Zvezda« za dovoljenje zgradbe godbenega paviljona v Zvezdi. Policijskega odseka poročili: 1. o novem imenovanju raznih ulic in trgov v Ljubljani; 2. o delovanju Gasilnega in reševalnega društva v prvi polovici leta 1919. B. Tajna se-j a, Personalno - pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisana mesta v mestni računski službi; 2. o prošnjah nekaterih pomožnih uradnic za stalno imenovanje; 3. o prošnji nekega licejskega učitelja za imenovanje. Direktorija mestnega uiitninskega zakupa poročilo o proračunu mestnega užit-ninskega zakupa za leto 1919/20. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za razne obrtne koncesije.
Petrov dan v Radovljici praznujejo na ta način: Snoči zvečer razsvetljava, obhod po mestu in bakljada; slavnostni govor, kres in serenada. Obenem s kresom v Radovljici se je prižgal kres na Begunščici. V soboto ob 10. slovesna služba božja, potem cvetlični dan; popoldne ob 4. veselica na vrtu gostilne Kleindinst, Pred trgom, s koncertom. V nedeljo po dopoldanski službi božji govor na trgu; popoldne se uprizori v Društvenem domu Finžgar-jev igrokaz »Divji lovec«. Cisti donos veselice in predstave je. namenjen vojnim invalidom.
Ljudska veselica na korist invalidom, se vrši v Kranju v nedeljo, dne 13- t- m. v in pred sokolsko telovadnico. Začetek ob 16- uri- Vstopnina 1 K-
Odbor.
Novi Sad za invalide. Občinski odbor v Novem Sadu je sklenil, da se izplača iz občinske blagajne ob priliki cvetličnega dneva za invalide pol milijona kron v korist invalidom.
Drugi koncert za naše invalide je jutri, v nedeljo popoldne od 4- do 8-na vrtu Narodnega doma V slučaju slabega vremena se vrši koncert v spodnjih prostorih Narodnega doma- Svira gledališki orkester pod vodstvom g-prof. Jeraja. Vstopnina je 2 K za osebo- Preplačila na korist invalidnemu fondu se bodo hvaležno sprejemala-
Otvoritev poštnega prometa na Koroškem- Vsled izjemnih in tehničnih težkoč za nekaj časa prekinjeni celokupni poštni promet se je zopet otvo-ril pri nas lednih poštnih uradih naše Koroške: Bela, Borovlje, Črna pri Pre-valjah, Dobrlaves. Guštanj, Labod. Pli-berk, Podrožica. Prevalje, Ruda, Sinča-ves, Sv- Pavel v Labodski dolini, Veliko ve c in Zgornje Trušnje. Pri ostalih naših poštnih uradih na Koroškem, kateri poslujejo za sedaj samo za pisemsko pošto, se uvede celokupni promet, čim bodo tehnične ovire odpravljene-
Službe pri ravnateljstvu južne železnice- Za Ljubljano oziroma Maribor potrebuje ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani 3 strojne inženirje z obema državnima izpitoma; 5 uradniških aspirantov za računsko službo z dovršeno šolo z maturo-, 6 pisarniških pomočnikov, z dovršenimi 4 razredi srednje šole ali trgovske šole; 3 tehnične uradnike z dovršeno višjo obrtno šolo strojne stroke. Sprejemajo se tudi pro-esijonisti z absolvirano nižjo obrtno šola ali mornariško strojno šolo, ki bi se vzgojili za delovodje- Splošni pogoji: fizična sposobnost za železniško službo, slovenske, hrvatsko ali srbska narodnosti, popolno znanje slovenskega ali srbo - hrvatskega jezika v govoru in pisavi. Starost pod 30 leti- Prosilci naj se predstavijo pri strojnem odelku ravnateljstva južne železnice v Ljubljani-
Profesorji in učitelji, ki želijo prostovoljno odslužiti sedaj v počitnicah 6 tedensko orožno vajo, naj se javijo pismeno ali ustmeno pri podpisani komandi do 15. t- m-, da se zamorejo do 20 t. m* vpoklicati- Komanda dravske div- obL (adjutanturaO Ljubljana 0- št- 6143.
Prošnja. V Ljubljani žive 3 Rusi (1 geometer, 1 profesor za risanje na gimnaziji in 1 akademični slikar) brez vsakega zaslužka in dohodkov — zbežali so pred pogromom boljševikov — v ne ravno najboljših razmerah- Obračam se na slovensko javnost, da kdor ima kako prosto mesto za jednega teh poklicev, naj jo odda meni, da zamorem potem dotičnega vpeljati- Terezina Jenkova, Bled >Vila Bled«-
Za srbske maturante. Ker je število poster], ki jih ima pripravljalni odbor za sprejem srbskih maturantov dosedaj na razpogalo premajhno in želimo naše srbske goste ne samo kar najsijajneje sprejeti in pogostiti, ampak tudi kar najvljudneje nastaniti, smo prisiljeni se obrniti na slavno občinstvo s prošnjo, da nam pomaga v tej stiski Kdor bi bil pripravljen odstopiti za čas gostovanja srbskih maturantov brezplačno kako sobo z eno ali več posteljami, naj blagovoli to Javiti do 15. t m. pisarni pripravljalnega odbora za sprejem beogradskih maturantov v fizikalni dvorani I. državne gimnazije.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da je dne 6. julija otvorilo Triglavski dom na Kredarici in da
otvori še ta teden Vodnikovo kočo na Velem polju. Slovensko planinsko društvo bo imelo letos v oskrbi tudi Dež-manovo kočo nad Peklom, Marije Terezije kočo pod Malim Triglavom in Ferdinandovo kočo pri Sedmerih jezerih. Dežmanova koča ie že otvorjena, ostali dve pa se otvorita še pred 12. julijem* Vse koče bodo dobro preskrbljene z jedjo in pijačo. Aljažev dom v Vratih je otvor j en od 8. junija 1919 ln ima popolno hotelsko postrežbo. Izleti v Triglavsko pogorje so s tem omogočeni v vseh smereh in dani so. vsi pogoji, da se turistika v Triglavskem pogorju zopet oživi po dolgem odmoru. Slovensko planinsko društvo bo tudi skrbelo, da se po možnosti popravijo letos pota. ki se med vojno niso mogla nadzorovati in vzdrževati. Turisti, ki bi potrebovali vodnika, naj se v Mojstrani obračajo na gostilno Šmerc, v Bohinjski Srednji vasi pa na gostilno Blaža Hodnika.
Napredek na Bledu- Zelo delavnemu Prometnemu društvu na Bledu posrečilo se je doseči pri vseh hotelirjih stalne cene za sobe in jedila, tako da bodo pritožbe, katere so bile dosedaj v tem oziru, prenehale- S tem so storili Blejci velik korak naprej, ker danes hoče občinstvo prej vedeti cene, prodno se odloči za kako letovišče in to je tudi popolnoma prav- Opomnimo še, da je preskrba na Bledu vsekakor Izvrstna in da so cene res zmerne. Vpeljati se namerava letos tudi avtomobilna vožnja Lesce - Bled- Upati jo, da bode naval v letošnji sezoni velik ln da bodo imeli fijakarji in avtomobili dosti opraviti. Posebno naklonjenost izkazala je Bledu intendanca slovenskega narodnega gledališča s tem, da je pod jako ugodnimi pogoji prepustila izborni orkester Zdraviliškemu domu za čas velike sezone-
Prodal je g- Fr. Iglic svojo znano trgovino s papirjem in galanterijskim blagom v Ljubljani na Mestnem trgu št- 11 ter otvori v kratkem drugo novo podjetje Glej današnji inserat-
Poroka- Danes se je vršila v frančiškanski cerkvi poroka g- Franjo Binderja, z gdč- Anico B i n d e r roj- G r a j ž a r. Bilo srečno!
Poročil se bo v nedeljo dne 13. t m. gosp. Jurij M a v s a r, višji topniški mojster, z gospodično Marijo 11 c iz zelo ogledne in spoštovane družine y Ribnici. Obik> sreče!
Umetniški koncert (orkestra Mul-ler, Celje) se vrši danes 12. t- m- ob pol S- zvečer v Plzenjski restavraciji v Gradišču št. 2- Vstopnina 3 K za osebo*
Iz Radgone nam pišejo: Vidov dan. Tudi v Radgoni se je proslavil Vidov dan na dovoli svečan način. Dopoldne se je vršila služba božja, a zvečer je priredilo nanovo ustanovljeno Radgonsko pevsko jfaitvo pod vodstvom gosp. Janka Ciriča v soglasju z vojaškim poveljstvom, zabavo na vrtu hotela, Id nosi ime »Osterreich«. Bilo ie to pač dvojno slavje ln če se vzame, da pred letom dni človek v tem mestu ni smel niti slovensko misliti, a sedaj doni slovanska pesem in govorica oovšodi in ob vsakem času, je bilo oač eno slavje vredno drugega. Oosd. T. Vahtar. ki je nastopil kot slavnostni govornik, je pač v svojem govoru to tudi primerno naglasil. Še se ni posušila kri ored dobrimi 13 meseci padlih prvih žrtev za Jugoslavijo, tam za sedanjo Jugoslovansko vojašnico, ko so nekatere radgonske zveri v človeški podobi z veseljem v srcu ln tigerskimi naslajakiirrrt pogledi zrle, kako ie padala žrtev za žrtvijo, že doni naša zmagoslavna pesem na njih grobovih. Tudi v veselju se spominjamo njih, ki so nam delali pot
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske- Od 29- junija do 5. julija se je rodilo 24 otrok, mrtvorojeni so bili S, umrlo je 17 oseb, med njimi 9 domačinov. Za jetiko je umrlo 5 domačinov in 1 tujec- Oboleli so za osepnicr mi 4 tujci in za grižo 1 oseba-
Manjša tatvina odkrita   po večji-
Zopet smo v žalostnem položaja poročati o — recimo lahkomišljenostl mladine- Pred kratkem smo objavili, da je bilo zasebniku Fr. Lj. v Kapiteljski ulici iz zaklenjene skrinje ukradenih čez 1100 K- Povedali smo tudi, da je upanje, da zločin ne ostane prikrit-In tako se je tudi zgodilo- V dotičnom okolišu se je sicer prišepetavalo o storilcu, toda poguma ga naravnost imenovati ni imel nihče; razumljivo, ker ga nihče pri dejanju ni videL Tihega osumljenca sopa začeli malo pogrešati in res ga ni bilo tja tako pogosto, kakor pred tatvino in tako se je stvar sama razvijala bolj in bolj, dokler ni prišlo do druge večje katastrofe. Ne daleč od tu je neki nad vsak dvom pošteni in pridni obitelji med odsotnostjo roditeljev izginilo 15-000 kron, a za njimi kmalu tudi nedoletni sin- Stvar je prišla do pravih ušes in ko je mlečizobi mladenič na neki postaji na Dolenjskem izstopil iz vlaka, ga jo sprejel orožnik ter odvedel na pristojno mesto v Ljubljano- Kam je hotel? Malo po svetu zapravljat denar in ko bi bil žep prazen, bi bil prišel gotovo še po ostalega Pri sebi je namreč imel skoraj še vsega le 2000 K v srebru je bil skril pod domačim podstrešjem. S to tatvino so bile podane tudi indicije o storilcu prve tatvine, j saj je imel tja ravno tako neomejen i pristop- Zopet žalostna slika o pok?a*
fenosii mladosti, ki naj služi nekaterim iahkomišljencem v resno svarilo*
Nemški napisi v Celju in izza prevrata razbite napisne deske na gotovih trgovinah po malem izginjajo. Od oblasti je bil določen kot zadnji termin 1- julij za ureditev napisov na trgovinah in obratih- Mnogi so tej zahtevi že ugodili, mnogi še čakajo- Moč nemške avtonomije v mestih ni poznala nekdaj nikakega pardona ali izgovora za naše ljudi. Trgovec Victor "VVogg, ki živi samo od nemških odjemalcev ima v oknih samo nemške oglase, pri njem se samo v nemškem jeziku dobi petrolej in druge dobrote-
Naše trgovine v Celju- V zadnjih dneh se je otvori1 o na novo več slovenskih trgovin- Ee. žimo ta pojav z zadoščenjem s stališča narodnosti, ker vidimo v tej smeri naraven razvoj slovenskega življa celjskega- Na drugi strani je pa slovensko konkurenco lo želeti, ker le tako je možno upati na neko regulacijo in ozdravljenje prodajnih cen.
Umrl je v Ljubljani gimnazijski profesor v pokoju gosp. dr. Josip Ivan N e j e d 1 i v visoki starosti. Naj v miru počiva!
»škorpijon I- del« se je včeraj prvič predvajal v Kino Idealu ter žel vsestransko pohvalo- Vsebina je jako zanimiva: Popotnik, ki ga zaloti vihar, išče zavetja v gradu, kjer ga najdejo po noči v kočljivem položaju: poleg umorjenega grofa s krvavim bodalom v roki- Pred poroto, kjer izvemo tudi njegov životopis, jo obsojen na dolgoletno ječo. Sluga, sokrivec mladega grofa, se je polakomnil denarja in ute-kel z zakladom. Toda primejo ga in vržejo v jeco, kjer postane drug gori omenjenega popotnika Temu razkrije, kako se je izvršil oni tajinstveni umor in kaj je sledilo- Z begom iz ječe konča prvi del tega interesantne ga filma-Drugi del se predvaja v torek do četrtka 17- julija Dodana je sporedu še enodejanska veseloigra: »Teofil in njegov tekmec«- Ni za mladino. — Da ugodi vsestransikm željam cenjenega občinstva, priredi vodstvo Kino Ideala, počenši z nedeljo 13- julija vsak dan dve predstavi na prostem in sicer prva ob pol 8-, druga ob 9- zvečer* Pri obeh predstavah sodeluje izvrsten orkester. Kino Ideal.
Kultura.
Zaključna operna predstava. Pričakoval sem, da bode kdo drug poročal o zaključni operni m hkratu poslednji predstavi, ki se je vršila v nedeljo zvečer. Kakor se je operna predstava dne 3. decembra 1918 pričela v nabito polnem gledališču s »Prodano nevesto«, se je 6. t m. zaključila z isto opero v istotako natlačeno polni hiši. Slavnostno razpoloženje je bilo premi ersko. Udeležba je bila zlasti s strani ljubljanskih Cehov velika. Tudi na odru, na mlaju, na vencu v gostilni II. dejanja ter na toaletah solistov se je posebno naglašala češkost večera s češkimi barvami. Hkratu se je razvila predstava v nepretrgane poslovilne ovacije solfstom, g. Skružnemu, zboru in baletu. Vencev in šopkov s slovenskimi in češkimi trakovi se je nanosilo koncem I. in II. dejanja na oder ceia grmada- Zlasti sta bila predmet viharnega pozdravljanja g. ŠeS-režiser VI. M a r e k in gdčna. S k a 1 s k a, ki odhajata na novo češko Narodno gledališče v Brnu. A tudi njima, ki sta bila stebra opere in operete, je klicalo občinstvo: »Na svidenje!« Vsi ostali solisti se povrnejo s 15. avgustom t L Predstava je bila vobče zelo dobra in animirana. V vsej sezoni je bilo 146 opernih in operetnih predstav. 4 akademije in 4 baletni večeri; vprizorilo se je 8 različnih oper in 5 ooeret ter 1 pantomina. Balet je sodeloval vrhu tega še v dveh pravljičnih igrah za mladino. —a—
Novo opereto je uglasbil znani naš srbski skladatelj Pero Stojanović. Nova opereta se imenuje »Poletni čar«. Najprvo jo vprizori Raimundovo gledališče na Dunaju.
Razpis nagrad. Nagraditi se imajo prispevki literarne vrednosti, ki obravnavajo splošno važna gospodarska in politična vprašanja* Nagrade razpisuje Društvo duševnih delavcev v Ljubljani, vprašanja, ki eo izšla iz vrst udov tega društva se glase: 1« Naše gospodinje v vojnem času. 2- Pre-drugačbe v prebivalstvenem razmerju Ljubljane- 3. Delavni programi naših političnih strank in izgledi v notranjepolitično bodočnost, izgledi v zunanje - politično bodočnost- 4- Stališče kraljestva SHS napram zvezi narodov-5. Ali nam je treba sedaj notranje sloge in kako naj narod prisili voditelje, da opuste strankarsko borbo. Dela, ki niso zadostno izvršena, ne pridejo do ocene, spisi o kaki prosto izbrani temi se ne nagradijo- Prispevke je v čedni, dobro čitljivi pisavi, če mogoče na stroju spisano poslati imenovanemu društvu v Ljubljani, Mirje 1- Pole je samo na eni strani popisati, pustiti je nekaj prostega roba za korekture; pole je zvezati in zaznamovati s tekočimi številkami, pridati je prazen ovoj-Vzeti je trgovski format- Spisu je predpostaviti neko dispozicijo ter popolno navedb souporabi jenih virov. Avtorji se ne smejo podpisati, niti se na katerikoli drag način označiti, Vsak i
tekmovalec mora pridati svojemu spisu listič s svojim polnim naslovom in zalepiti mora ta listič v poseben ovoj, na katerega napiše moto, ki je tudi spisu predpostavljeno- Nagradne spise poslati je obenem s tem ovojem po pošti do 25- avgusta 191$ na naslov imenovanega društva Priobčitev razsodbe se vrši na tem mestu sredi oktobra 1919-Dobrim prispevkom morejo se prisoditi premije do zneska 250 K. Vabimo ude in sploh intelektualce — duševne delavce, da se razpisane tekme v obilnem številu odzovejo, — Društvo duševnih delavcev-
»Samouprava« o enotnem književnem jeziku. Glasilo staroradikalne stranke »Samouprava* je te dni priobčila članek o enotnem jugoslovanskem književnem jeziku, v katerem pravi med drugimi: »Vprašanje' jedinstvene-ga književnega jezika obstoji danes samo v obliki: da počno Slovenci pisati v jeziku, v katerem pišejo Srbohrvati. Vse drugo je treba prepustiti življenju, da ono uredi in izjednači. Tisti, ki je dal našemu narodu pravopis in književni jezik, Vuk Karadžić, je obenem pokazal, po kateri poti je nam treba stopati. Danes, ko se povsodi išče kompromise, ki bi ne žalili občutljivosti nobenega dela našega troimenskega naroda, ima genijalni kompromis velikega Vuka največji pomen in mora vzbujati največje zanimanje.«
Drugi glasbeno - tlramatičen večer priredi slovenska mladina v Trstu danes 12- t. m- v >Xarodnem domu<- čisti dobiček je namenjen v kulturne svrhe-
K vprašanju naše valute v inozemstvu. V naših listih ponovno čitam, da naše jugoslovanske žigosane krone iz-gubivajo ob zamenjavi za nemško-av-strijski denar. V kolikor se plačuje za menjanje provizija, ni proti temu lahko ugovarjati, ker imajo menjalci pač pravico do primernega plačila za izmenjavo. Kar se tiče vrednosti obojnega denarja, je sigurno jugoslovanski denar višje vrednosti. Na moje vpraša-jne z dne 17. junija 1919, po čim bi kupila srpske dinarje in jugoslovanske kolkovane krone, mi je Banque popu-iaire Suisse v Ženevi dne 19. junija odgovorila doslovno (prevod: »Obveščamo Vas v odgovor na Vašo karto, da smo momentano kupec za srpske dinarje a 48*— (oseminštiridest) približno, za jugoslovanske krone po 23*— (triindvajset) približno. To brez obveze za nas.« Iz tega vidite prvič, da razmerje 1:3 za dinar in krone po tem odgovoru ni utemeljeno. Drugič pa je z ozirom na nemško - avstrijsko krono pripomniti, da je ob istem času stala pod 20. Kolikor mi je v spominu, je stala celo drugo polovico junija močno pod 20. Našemu denarju tako dinarju kakor kroni manjka posebno notiranje v Švici, vsled česar je mesta za samovoljnosti. Dunaj bi rad ohranil vodstvo, »Freie Presse« pri vsaki priliki daje du-Jka nevolji, da je češka krona višja v vrednosti. Treba nam je dalje urejenega denarnega prometa z inozemstvom po posebnem mestu ter v inozemstvu, zlasti v Švici gospodarske oficialne re-presentance.
Uvedba prometa denarnih pošilja-tev v pismih in paketih (zavitkih) med Beogradom in drugimi deli kraljestva SHS- Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo z odlokom štev. 14-201 od 14- junija t. 1-, da 3© uvede začasno samo med Beogradom (razen pošt v notranjosti Srbije (in drugimi deli kraljestva SHS (izvzemši Banat, Bačko, Ba-ranjo in Crno goro) promet denarnih pošiljatev v pismih in zavitkih- Pristojbine, katere mora plačati pošiljatelj vnaprej, 6e zaračunavajo po novi zvišani tarifi. Vrednost pošiljke je lahko označena v dinarjih ali pa v kronah in se preračunava po uradnem kurzu-Po tem znesku se zaračunava tudi vrednostna pristojbina.
Prodajna cena Špiritu* Glasom naredbe ministrstva financ v Beogradu z dne 2. junija 1919, št- 1040 je določena prodajna cena špirita, denaturiranega s splošnimi sredstvi za denaturiranje. s 550 K za 100 stopenj alkohola, oziroma s 495 K za hI 90% blaga od tovarne špirita, oziroma od kraja, kjer se denaturiranje izvrši- Prodajne cene takega špirita za veletržce in prodajalce na drobno določijo politične oblasti, ki bodo tudi kaznovale prestopke glede določenih najvišjih prodajnih cen.
Sestanek zastopnikov javnih kor-poracij spodnještajerskih- Naši okrajni zastopi in naše občine, ki so bile podrejene nadzorstvu prejšnjega štajerskega deželnega odbora, stoje pred nepopolno rešenimi vprašanji spremembe avtonomne uprave* Finančni položaj istih ni povsod urejen, vprašanje izgub vsled plačil neprimernih zneskov vojnega posojila s strani občinskih in okrajnih hranilnic zahteva pravočasno skrb teh sestopov, da si zasi-gurajo ob likvidaciji deželnega premoženja po možnosti v naprej kritje »a pričakovane težkoče vsled izgub na vojnih posojilih. Ker se je vsestransko pritrdilo potrebi, da se tozadevno
zasliši glas prizadetih činiteljev, namerava sklicati predsednik od ministrstva odrejene likvidacijske komisije štajerskega deželnega premoženja sestanek odposlancev okrajnih sestopov, hranilnic in občin v prvi polovici meseca avgusta Da morejo vsi prizadeti krogi temu vprašanju pravočasno posvetiti svojo pozornost ter položaj financ in uspešne likvidacije temeljito preštudirati ter določiti vešče zastopnike za sestanek, obveščam javnost o svoji nameri, tak sestanek sklicati, pričakujoč tudi kako tozadevno opozori-tev ali predlog. Predsednik likvidacijske komisije SHS na Štajerskem- Dr-Vekoslav Kuko veo.
Trboveljska premogokopna dražba naznanja, da ji ie sedaj možno po-streči cenjenim odjemalcem v dogled-nem času z njenim najboljšim zagorskim belim apnom. Tozadevna cenjena naročila naj se blagovolijo nasloviti na reprezentanco, Ljubljana, Knafljeva ulica 13. 6208
Vremensko poročilo.
Višina rad raar}eni 300*2
Srednji iračal tlak 73*
Julij [J	Čas opazo-Tanja.	Stan |e barometra f mm	Temperaturu t C°	Vetrovi	Nebo
11 >	2. pop 9. zv.	733 0 733 8	24 0 195	si. jgz. brezvet.	pol. oblač več. cblač
12	7. zj.	733.4	166	•	oblačno
Padavina v 24  urah 72 mm
— Srednja včeraiSna temperatura 20*4°, nori-malna 19 7°.— Vremenska napoved za jut;o: Večinoma lepo, vroče in mirno vreme. L -kalne nevihte. _
Društvene vesti in prireditve.
Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi v ponedeljek, dne 14. t. m-ob 19- uri, v veliki dvorani hotela Union društven shod s sledečim dnevnim redom: L Poročilo o kongresu v Sarajevu in splošnem položaju jugoslovanskih železničarjev- 2- Slučajnosti- Vsi jugoslovanski železničarji na shod!
Nov športni klub, ki si je nadel'ime »Slovan«, se je ustanovil v Ljubljani.
Na ustanovnem zboru pri Novem svetu je bil izvoljen tale odbor: Josip Jenko, predsednik; Lojze Jakulin, podpredsednik; Egidjj Jeras, blagajnik; Josip Po-gačar, tajnik; Viktor Poznič, Ivan Učak, Fran Učak, Rihard Kernc in Ivan Re-bec, odborniki. Klub ima poleg igralnega orodja tudi nekaj prihrankov, ki izvirajo iz prispevkov raznih požrtvovalnih igralcev.
Občni zbor kluba slovenskih kolesarjev »Ilirija« v Ljubljani, kateri se je vršil ob precejšnji udeležbi v neae-ljo, dne 6. t- m. je otvoril predsednik g- D- Stopar z lepim pozdravnim govorom. Tajnik g- Potokar je detajlno poročal o društvenem cjfclovanju ter podal namesto umrlega blagajnika tudi blagajniško poročilo. Pri na to sledečih volitvah je bil vzklikom zopet izvoljen za predsednika g- Davorin Stopar, za podpredsednika g- Joso Goreč, za odbornike gg- Bahovec, Kaste-lic, Potokar, Šimec in Visjak; za namestnike g. Krapež in Ogrin; za reditelje Nosan in Gorjanc ter za nadzornike g. Pakiž in Porenta- Članarina se jo določila na 2 K mesečno-
Posredovalnico za službe otvori za svoje članice Podporno društvo za služkinje v Alojzijevišču v prostorih Krekove prosvete* Uradne ure so vsako nedeljo od pol treh do pol štirih in ob četrtkih od štirih do petih popoldne.
Prostovoljno  gasilno  društvo Spt
Šiška priredi ob priliki tridesetletnice svojega   obstoja v nedeljo 13- t. m- ob
15- (3- popoldne) do polnoči vrtno veselico v restavraciji >Bellevue« s temle sporedom: Godba (Z- J- 2- in godba na lok), ples, srecolov, šaljiva pošta in razni prikazi. Vstopnina 1 K od osebe, člani gasilnih društev v kroju prosti-
Ženska podružnica sv. Cirila In Metoda na Jesenicah priredi danes, 12. julija ob 8. zvečer v gostilni M. VVerg-lesa na Savi veselico z raznovrstnim sporedom.
Čitalnica za Rogatec in okolico priredi v nedeljo 13. julija t. 1-  ob pol
16- uri (pol 4- popoldne) na vrtu g- Em-Supanca v Rogatcu veliko vrtno veselico- — Polnoštevilni pevski zbor nam bo zapel več lepih narodnih pesmi. Domači igralci pa nam bodo zaigrali priljubljeno narodno igro >Tri sestre«- Po igri prosta zabava, šaljiva pošta itd-Za zidano voljo bodo poskrbeli godci*
— Jugoslovani! Pohitite vsi, ki se hočete pošteno in prijetno zabavati prihodnjo nedeljo na veselici, saj je to prva po tej grozni in strasni svetovni vojni! Opomba: V slučaju slabega vremena, se vrši veselica teden pozneje*
Za oslepele vojake je daroval ke-kljaški klub »Venček« 111 K 60 vin. — Hvala in čast vsem, ki se spominjajo teh največjih revežev tudi pri svoji zabavi
Najnovejša poročila.
(Naša izvirna DoročOaJ
VPRAŠANJE ČEŠKIH IN OGRSKIH MEJA.
Pariz, 11. julija. Medcavezniška komisija, ki ima nalogo določiti avstrijske meje, bo v najkrajšem času končala svoje delo in proglasila svoje sklepe. Nemški delegati sicer zahtevajo, da se jim prizna južna Češka in Moravska češ, da stanuje tu nemško prebivalstvo in da so ti kraji za Avstrijo nujno potrebni, ker bi sicer ne bila življenja sposobna. Ta zahteva, tako piše »Le Temps«, se sedaj ne more upoštevati Prekasno je že, da bi se vsak dan pečali z etnografijo južne Češke. Ako hoče nova Avstrija uspevati je treba, da se more uspešno razvijati tudi Češkoslovaška. Zato ji je treba priznati naravne in tradicijonalne meje, v katerih notranjosti se bodo zasigurale narodnostnim manjšinam vse pravice. Za te pravice bo Jamčila Zveza narodov. Isto velja tudi za meje glede Ogrske. Tudi za to ozemlje, ki tvori koridor med Čeho-Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je treba, da ga upravlja Zveza narodov. Ne more se trditi, da naj bi ta pokrajina prišla pod avstrijsko vlado, ki ji na-čeluje dr. Bauer, še manj pa, da bi prišla pod peto Madjarske, ki je poosebljena v Beli Kunu. Na drugi strani pa se širi vest,, da se ta pokrajina ne bo dala pod upravo Zveze narodov, marveč, da jo bodo kljub nasprotni izjavi francoske vlade razdelili med Avstrijo in Madžarsko. Baje bodo priznali Avstriji širok pas starega ogrskega ozemlja, ki se razprostira od Nežiderskega jezera do Sv. Gottharda in ki obsega tudi mesti Sopron (Oedenburg) in Som-bathely (Steinamanger). Zatrjuje se, da se Čeho-Slovaška nahaja v nevarnosti, da ne bo mogla občevati z Sredozemskim morjem drugače, kakor po železnicah, ki vodijo skozi Nemško Avstrijo. Herbette naglasa v svojem listu, da pomenja ta razdeliltev veliko nevarnost S tem, da so zavezniki sklenili mir z Nemčijo, tako piše Herbette, so hoteli napraviti konec pruski nadvladi in premoči. Sklepajoč mir z Avstrijo, morajo gledati na to, da ločijo Nemce od Madžarov. Dočim so prusko hegemonijo v Nemčiji razbili, hočejo sedaj ustvariti skupno mejo med avstrijskimi Nemci in Madžari, kar bi stalno ogrožalo svetovni mir. Zato je treba energično nastopiti proti taki ureditvi meja.
FRANCIJA ODPOKLIČE SVOJE ČETE IZ ITALIJE?
Pariz, 10. julija. Danes se širi vest po Parizu, da bodo z ozirom na dogodke na Reki odpoklicane vse francoske čete, ki se še sedaj nahajajo v taliji. Ta vest službeno še ni potrjena, a tudi ne dementirana. Člani italijanske delegacije zatrjujejo, da po dogodkih dne 6. julija ni došlo na Reki do nobenh novih incidentov. V obče je verjetno, da v bodoče ne bo več prišlo do nobenih spopadov, ker je predsednik italijanskega narodnega sveta dal generalu in guvernerju Grazioliju povelje, naj ukrene vse potrebno, da se prepreči vse, kar bi lahko izzvalo kakšno nesoglasje. Objednem mu je naprtil vso odgovornost za slučaj, ako bi došlo do kakšnih spopadov med Francozi in Italijani. Italijanski delegaciji ni ničesar znanega, da bi bile francoske čete odpoklicane iz Italije, sicer je pa tudi neverjetno, da bi Francija odpoklicala svoie čete v trenotku, ko so zavezniki odposlali na Reko preiskovalno komisijo in preden je ta komisija došla na svoje mesto.
Naše poročilo iz Zagreba. POVRATEK MINISTROV V BEOGRAD.
Beograd, 11. julija. Ministrski predsednik Protič in ostali ministri, ki so bili v Parizu so se vrnili danes zjutraj ob 2. uri v Beograd.
VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE IN DOGODKI NA REKI PRED MINISTRSKIM SVETOM.
Beograd, 11. julija. Predvčerajšnjem je imel ministrski svet sejo, na kateri se je razpravljalo o dogodkih na Reki in o vojni odškodnini, o kateri se razpravlja v Parizu.
TAJNA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
Beograd, 11. julija. Danes je imelo Narodno Predstavništvo sejo od 5. do 9. ure popoldne na kar se je vršila tajna seja v ateri je podal ministrski predsednik ekspoze o našem finančnem in zunanjepolitičnem položaju. Seja je trajala pozno v noč.
Všsti LDU. AMERIKANCI NA REKI-
LDU- Split, 10- julija. (DDU.) Dane* zjutraj je odplula proti Zadru italijanska bojna ladja >Hino Dizioc, ki je bila dalje časa usidrana v tukajšnji Inki- Zvečer odide na Reko velika 'ttmtjđtkm kriaarka »Olvmpiac, ki je bila več mesecev usidrana v splitski Inki*
Aproviiaciia.
-f- Meso- Vnovčevalniea za klavno sivino prodaja v svoji mesnici na Sv* Jakoba trgu raznim uradniškim skupinam cenejše meso- Ker pa je teh strank?
že precejšnje Število, ki pa bi rade vse hkratu in čim preje prišle na vrsto —i se nabira pred mesnico cela vrsta strank. Da ne bode nepotrebnega po-' stajanja, se bodo za te uradniške skupine izdajal© posebne številke za nakup mesa- Ker pa je vnovčevalniea za živino tako zaposlena, da ne more sama izdajati teh izkaznic poverila je to mestni aprovizacijL Kedaj se bodo Izdajale te številke, se bode pravočasno objavilo v listih- Opozarja se pa že sedaj, da je popolnoma vse jedno, ali ima stranka nizko ali visoko številko, ker bodo enkrat najnižje številke dobile preve meso, drugič srednje številke in konečno tudi najvišje številke- čas, kedaj pridejo te ali one številke na vrsto, se objavi vsak teden v listih-
-f- Prodajalci petroleja (Ljubljanski), ki bi hoteli prevzeti v zalogo nekaj petroleja za zimo — naj se zglase pri mestni aprovizaciji Poljanska cesta štev. 13- Opozarja se pa že sedaj, da je ta petrolej določen za zimo, ter da se bode prodajal izključno le po navodilih mestnega magistrata, vsled česar bi so vsaka prodaja tega petroleja pod roko morala naznaniti kazenski oblasti- Cene za nadrobno prodajo se bodo določile tako, da trgovci ne izgube obresti založene glavnice-
-f- Prodajalci sladkorja (ljubljanski) se vabijo, da so zglase v ponedeljek 14- t- m- v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja za julij.
t  Aorovizaclja   južne železnice
razdeljuje svojim odjemalcem sladkor za mesec julij. V enem tednu se bo tudi riž delil.
Darujte za našo
šolsko dražbo I
Poizvedbe.
Izgubila se je 23. junija diamantna* broška v srebro vdelana v mesta. Odda naj se: Gradišče 4/1* proti   dobri da*
gradi*
Stranka, ki je zamenjala pri Poverje-ništvu za soc. skrbstvo dežnik, naj se zglasi pri Posredovalnem uradu za be-grm co, Dunajska cesta S8/I-
Kdo kaj ve? Frančišek Koli U 27. dom. polk, 14. stotnija, Korpstraln-j gruppekompagnie 2./3., vojna pošta 65^ je bil na zadnie v Galiciji, se pogreša žeti od oktobra 1914 leta. Kdor kaj ve o' njem, naj to sporoči posestnici Fran-< čiški Košir v Pristavi pri Bofovrdc!,! ki povrne vse stroške._
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Poslano.
Na članek >Ovaduhi«, ki ga je >Naprej< objavil dne 10- julija 1919' odgovarjam javnosti le toliko, da sem po svojem pravnem zastopniku zoper uredništvo >Napreja< vložil tožbo.
Zagorje ob Savi, dne 12. jox lija 1919.
Ivan Taufer-
* Za vsebino tega spisa ie uredni štvo odgovorno, kolikor določa zakon«' ———^—-————
Pomnožitev osebnih vlakov na progi Jesenice-Borovi je- Z 3. julijem f* 1- se je vpeljal na progi Jesenice-Svetna vas-Borovlje dnevno redno Še drugi par osebnih vlakov št- 18/2023 in 2014/18 z neposredno zvezo v oziroma iz Ljubljano. Odhod iz Jesenic 22, prihod v Borovlje 23*42, odhod iz Borovelj. 7*43, prihod v Jesenice 9*45-
Jako važno za trgovce z železnino,
hišno in kuhinjsko posodo, steklenino, porcelanino, norimberško, galanterijsko blago, dalje kleparje ln instalaterje. Ker potovanje v tamkajšnje kraje ni mogoče, smo sklenili, izdelati ilu-strovan zaznamek naših sedanjih zalog z najskrajnejšimi netto - cenami* Ta zaznamek pošiljamo izključljivo, samo preprodajalcem na specialno zahtevo gratis in franko. Za uvozno dovoljenje mora vsaka firma skrbeti sama- J- Althorn & Bruder, Dunaj (Wien) VTL Neubaugasse 31-
Jeza, skrbi, razočaranja ter prenapeti e imajo za posledico prav pogosto glavobol- Tega pa lahko odpravimo s Fellerjevim blagodišecim, bolečine tolažečim >Elsa fluidom«. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici tega zdravniško priporočenega domačega zdravila stan* na vse kraje samo 19 K. Obenem tudi lahko naročimo dolgo trajajoči stožec proti migreni za 1 K 50 v- V Žepu ga lahko nosimo povsod seboj, deluje pa prav dobrodejno pri glavobolu, mrčee-jem piku itd- Oboje razpošilja samo pristno lekarnar E- V. Feller, Stubica, Elsin trg 238 (Hrvatsko). Omot in poštnina se sicer računata posebej pa najceneje; kdor torej več naroči, več -prihrani* JPg/
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD*4 dnc 12. julija 1919.
162. Sle v.
tem M stroji sđitaao:
Ijeni (linksarm). rod »Haka«.
Ponudbe na upravn.
6703
STROJE n mm
Žalec pri Celju.
dobavlja tvrdka VINKO VABIC,
6096
Pfnn? '* žepnih ur, zlatnine in sre-ru}jld!hfl brnine sprejme F. Čuden Sin — nasproti glavne poŠte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531
TufftTii kakor tudi več učencev se itMij! sorcjme proU dobremu plačilu v trajno delo. Anion Stelner, mestni tesarski mojster, Ljubljane, Jera-nova nllea st 13 _____ 4844
Kip več Solin) otifanfeniH motor-Bih lote, avioiDG&ilov in sovo pnev-
mafitr vsake vrste za kolesa, motorje Hldliull in avtomobile. — Florianćić,
Šelenbnrgova ali ca 6. _ 4273
.|X4.Tn v vsen modernih slogih Dri-_ JiSifeU poroča po zmerni ceni Fran Škafar. LjuDljana, Rimska c. 16. Stavbeoo in pohištveno suojao mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste._1072
Ptcla vina merčan K lCr—, rizling
K ^2*—, burgandca rdečega K 12-—, vinski jeslh K 3'—, pristno 44° 0 slivovo K 44*— za liter brez soda prodaja iz Puij'a. J. Kravagna, trgovina z vinom v Ptuj g.__4626
MnsmrsKov les. AX
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vspon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
.Prtfjjfi (Faeton), lahko, dobro, novo ali I nULljU malo rabljeno, za bregovito pod-ročje, kupim* Ponudbe z opisom in ceno na nahlov inžener R. GHONVVALD, Zagreb, Boškovičeva ulica 2. 6875
Hrane sode za vino.
5000 Htrov v sodih do 450 litrov velikih, kupi inien6r Rndolf 0rftnwal4f Zagreb. 6874
1000 Hroo
temu, kdor mi posreduje lepo stanovanje s 4—6 sobami v Ljubljani. Ponudbe pod .1. K.' na upravo .Slov. Naroda". 6840
lini gai!
Slavnemu obČ'nstvu se vljudno naznanja, da so Šmarješke toplice - Mirni gaj popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti patike ali pa revmatizma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okreučilo in, Če je bolehen, tudi zdravje. Do Šmarjeških toplic - Mirni gaj ie od Noveea mesta po okrajni cesti čez Šent Peter z vozom komaj 3 4 ure. Pošti sta Smarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. 6183
Državni uradnik
6749
ms
za popoldanske ure- — Naslov pove upravnistvo »Siov. Naroda«.
M Mika
6846
sprejme
Mojlav Met Zagorje ob Savi
Hrana In stanovanje Istotam.
In distrijskim is trgovskim podjetjem, graščinam i.td. te priporoča kot
ali slično starje.'i, zdrav in čil, kavcije zmožen gospod. Cen j. ponudbe pod .V mesto ali na deželr na nprav. 'Slov. Naroda \ 6644
prima, vsako količr.o, kakor tudi čajno presno maslo in ostale mlečne proizvode razpošilja od S kg napiej po vsej Jugoslaviji s pošto ali železnico po najnižjih cenah
Parna mlekarna Bjelovar, Hf#atSk2.
. se takoj sprejme V trgovino z HI železnino. Franc Cnštin, Metlika.
6838
up železne tenis r£mu
po najvišjih cenah, kakor tudi večjo množino fižola. Ponudbe na poštni predal št. 6 Ljubljana. 6815
Diilpvi firgf* se prodajajo v polenih na NUifii lillu metre in vagone, kakor tuči na drobno klana, od 500 kg naprej in se dostavlja o poljubno tudi na dom. Josip Plackar, Dolenjska cesta št 5, gostilna Kramar. 7828
Prodeita se dva putno, dansko feolo, velika iannoraata plošča.
. Popraša se v gostilni »pri vinski trli"; Sp. ŠiskaT gasilska nI. 68S4
1?ffl fa stanovanje in hlev zra-iVi SC ven v Ljubljani ali v bližini mesta. — Ponudbe na npravništvo pod „blizina mesta*.
6847
Znafnnffm išče trgovska agen-OMlIildiiu tura in komisijska trgovina v Mariboru. — Cenjene ponudbe se prosijo pod „Trgov-•sko zastopstvo Vestnost4* poštno--ležeče Maribor. 6867
9(lfl!! In"*?? nstemu> W mi čimprej pre-tuuil RtUu skrbi mesto ekonoma. [Imam vinorej:ško šolo, 38 let star, oženjen, enega otroka ter 10 let prakse. ;Svojo sedanjo službo opustim radi agrarne reforme. Dopisi naj se pošiljajo ooštnoležeče Podsnsed, Hrvatsko pod „Ekonom". 6861
flfisifl 90 mo(*roci žimnati in lUlldjI! It z morske trave, starinska postelja, pisalna miza, otroška postelja, um i valna garnitura in nekaj rjuh. Poizve se od 12. t. m. naprej vsak dan na Sv. Jakoba nabrežju 29. Dvorišče desno. 6848
p
Hita Hipni ossta
samec, slučajno l*fa do 2 meseca prost, ^zmožen bilance, knjigovodstva, računstva in korespondence v štirih jezikih, prevzame omenjena dela, zastopstvo večjih firm ali posredovanje za nakup lesa i. dr. •PoHudbc na upravnistvo »Slov. Naroda" pod „Ivo — Si. Sli.'4 6859
liOiiliiT
Radi pomanjkanja znanja se želi tem ■potom v svrho ženitve seznaniti z go-.spico ali vdovo brez otrok 38 letni mož, Isamec, uradnik in rez. častnik s pravico ^do pokojnme in lM milijona premoženja, popolnoma zdrav in gospodarsko izobražen.
Neodvisne gospice ali vdove brez otrok s primernim premoženjem se prosi, da pc»sijejo le resne neanonimne ponudbe s sliko, katera se pod častno be-isedo takoj vrne, in natančnimi podatki, :iz česa premoženje obstoji, najpozneje !do konca julija pod .Jesen 1919** na 'AnonCno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. iPosredovanje ni izključeno. 6871
Proda se
:.: 1 seli ked! Od zslls:.:
ca 170 hektolitrov pri tvrdki Jos. Zidar. Ljubljana, Dunajska cesta 31. 6804
Imml
mmm
v ljubljanski okolici se knpi. Ponudbe s ceno pod „Travnik11 na I. Jngoslo-vanski anončni in infrrmacni zavod Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. 6757
večje količine, če prav s kako napako se kupi. Ponudbe z vzorci in najskrai, nejšo ceno na tvornico žganja Simon Hnrter Sin v Ptnjn. 6638
Angleška čudotvorna
= MAST =
hladi, čisti, mehča, izv'ači toie tvariae, prepreči zastrupljen]« krri in operacije. Vpošilja samo proti urtaplafllB franko K S-SO za 1 dozo trornica Tfcierrj-ja t Pregradi ia glav. zaloga v Ljab-
Qoi lekarna rb Sušnik, Marijin trg 5
■ ia vse drage lekarne. -■
Amaterji in fotograf! dobe sveže fo-tografične potrebščine po najnižji dnevni ceni v drogeriji in fotomanaisk-tnri B. Šinkovec, Sranj. 6809
bi se rad učil 15 leten fant, ki ima veselje za to obrt. Jožef Bevčič, Sp. Hrošica štev. 24 pri Ljabljani. 6802
Lesno volno
ima na prodaj gozdarski uraS v Oplofnici pri Scnjicnh, Štajerske. 6219
Zaiiodff.
Sprejme se takoj gospod, ki je izučen v trgovini, za kompanjona za gostilno in trgovino z mešanim blacom na deželi. Ever.tuelno se mu odda tudi v najem. Samo resne ponudbe na upr. Si. Nar. pod štev. 6824.
M?/
v
Anton Cerne I
4f GRAVEUR   - »S
za. D:eselov stroj, starejšo v popravilih izvežbano moč, spreirae v trafno službo ol) popolni oskrbi J. Zodravec, earo m!ln, Središče. — Oferte s plačilnim zahtevkom imenovanemu. 6715
Mlšt - podgano stenice - ščnrSs!
in vsa zalega mora poginiti ako nnotrebite moja najbolj isknšena in povsodt hvaljena srrdstva kakor: proti poljskim mišim 5 K. za podgane In miši stane K 5*—; za ščnrke K 6 —; posebna močna tinktnra za stenice K6*—; uničevalec moljev K 3*-; prašek proti mrčesom 5 K; mazilo proti ušem pri Ijcdeb 3 K; mazilo za uši p.i živini 2 K; prašek za aši v obleki in perila 3 K; tinktera proti mrčesa na sne ju in zeleniadi (uničevalec rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
JUr^-Tor. Zagreb 15., Petrinjska
ulica. 3.
Za izraženo sožalje povodom smrti svoje nepozabne hčerke
Pavi: Hin
se vsem najsrčnejše zahvaljuje
V Ljobljani, dne 12 julija 1919.
i-
Mestni poflrabnS uvod v Ljubljmi.
Podpisana javlja vsem prijateljem in znancem, da je jospod
gimnazijski profesor v. p«
rojen 21. februarja 1821 v Pragi, dne 12. t m. ob 3 uri zjutraj previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo, dne 13. t m. ob 5. uri popoldne iz Frauca Jožefa ceste štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
V Linblfanl, dne 12. julija 1919.
Žalnjota Alojzijo Bock — Vojodll
adoptivna hči.
Nov kompleten sokolski kroj prodam ali zamenjam za civilno letno okleko; kroj samo enkrat oblečen, fino predvojno blago. Kupim majhno posestvo ali hišo, pripravno za čevliarja kje v prometnem kraju na Kranjskem ali Spodnjem Ši^jerskem kupim tudi šivalni stroj (Linksarm). Janez Knap|Č, čevljarski mojster v Tacnju, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 676^)
Vabimo
za
Posojilnice
i okraj Velikolalki ia okolico
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ki se vrši
dne 20. julija 1919 ob 2. uri pop. v posojiiniški pisarni*
DNEVNI RED:
1. Poročilo naeelstva in nadzorstva.
2. Odobrenje letnega računa.
3. Prememba pravil.
4. Slučajnosti. Ako b! ob določeni uri ne bli
ta občni zbor sklepčen, se vtSi v smislu pravil § 36 pol ure pozneje brez ozira na zastopane delete in navzoče zadružnike dragi občni zbor v istih prostorih in % istim dnevnim redom.
11 utsins
Prodasta se
dva po pet let stara osla, močna in zdrava, ter dobro vpeljana za vožnjo s popolno opremo in en majhen voz z lestvicami. Ogleda se pri Kraiovcu. po domače pri Jarjn", postaja Prescrje. vas OtričJca 21, 6763
Josip Jug
stavbni in pohištveni a: pleskar in ličar ::i
Rimska cesta St. 16.
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvršena dela jamčim dve led
Oddati imam 14 polovnjakov ! izvrstnega ljutomerskega !
po zelo ugodni ceni. — Tozadevne zahteve prosim pod .Vino 17/18**, poštnoležeče Maribor. 8666
dobro ohranjen, se kupi. F. Iglic, trgovec, Ljubljana. 6869
ženska ki bi vzela tri otroke v starosti 2 — 6 let v oskrbo. Biti mora čedna ter imeti veselje in ljubezen do otrok. Plača po dogovoru. Vpraša se v uprav. Slov. Naroda. 6877
fj     O g O
ttllUjl
m
za papir kupi „Učiteljska tiskarna** v Ljubljani. 6858
3
6853
Primari?
dr* Josip Stoj s
ne ordinira
io 13. avgusta 1.1.
Službo m
pridno, pošteno dekle, ki zna kuhati, k 2 ali 3 osebam. Tudi gre na manjšo in bolišo gostilno kot natakarica. Naslov pove upiavništvo »Slovenskega Naroda«. 6856
: : vsako : : : množino : najceneje pri
6887
Maribor, Tegethofova cesta 12.
(Seifensieder) starejša samostojna moč se išče. Ponudbe je poslati na upravo ,Slovenskega Naroda' pod „Varilec 6873«. 6873
z bančno prakso iSče službe. Cenene ponudbe pod    Uradni1,;  St. 10" na upravnistvo »Slovenskega Narooa«. 68 3
Žveplata! traKoui
rumeni, čisti od arzena« na juti, 30 kron za kilo, dokler zaloga traja.
„Danica" poduzeće M. Teichner, Vinkovci, SlaV0Hi;3.
Pravo rumeno domaće
milo jo pranje
1 kilogram K U*— Pri naročbi 1 skrinjice okoli 3 in pol kg K 49--franko. Po povzetju pošilja zavod za eksport M. Jiaker, Zagreb, 15.. Petrinjska sL S lil Obenem z naročbo je poslati polovico iznosa.
Fotografski vajenec,
ki se je najmanj 2e eno leto učil te obrti in zna že samostojno in zanesljivo posnetke delati, se takoj sprejme v nadaljno učno dobo, katera se vra-čuni. Naslov se poizve v upravniStvu »Slovenskega Naroda«. 6350
Sprejmem
vel stalnih alionsntov na brano.
Mesečno B 300'—-Antonija  Burger, gostliničarkai Prisotna ulica čtev. 9 . 6857
Razpošiljam        lepa bulicva
dr
žagana, cepljena in metrska franko na dom. Cene nizke, dobava točna. 6879
SrebotnjBk, Kolodvorska ui, 31.
Import — Esporti
KBr8snoBdeiit-kflilGQ?od]a fr^nco;S2sa
angleškega, laškega in nemškega jezika, išče primernega postranskega dela. Dopisi se prosijo pod ..Korespondenca" na upravnistvo »Slovenskega Naroda*. 6855
Haprodaf
je dobro motorno kolo. Poizve se ori uprav. »Slov. Naroda«. 6854
Pristopim kot
kompanjon
k lesni tvrdki ali baki tovarni s kapitalom 10 — 20.000 kron. Trgovsko popolnoma izobražen, z dolgoletno bančno prakso, kjer sem še kot uradnik. Naslove na upravnistvo »Slov. Naroda pod „Sodrug" 6363
Uradno dovoljena« ie ŽO let obstoječa najstarejša ljnblj&nska
poue!isv2i[!i[aslanoyaQi!Bb.i]iihil!2
6. Flux
Gosposka nlica 4, L nadstropje leve.
Išče nujno več boljših in preprostih kuharic za tu in proč, za gostilno in okolico (plača po dogovoru), gospodinjo h gospodu za Ljubljano, dve a»la-ga'sičarkl za kavarno za tu in proč, vec sobaric in deklet k 1—2 otrokoma, podnatakarico za Bjelovar (dober zaslužek). 6844
Priporoča inteligentno osobje vsake vrste. Strokovna in kolikor mogoča hitra postrežba.
Pri zunanjih naročilih znsmka za odgovor.
■
elektrcinštalater za luc in telefone v Metliki
izvršuje v mestu in na deželi vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah in jamčeno za več let.
i
k trem otrokom, ki tudi v gospedinstvu pomaga, išče Dr. Vidmar, SarlGvska cesta št. I, v 111. Sazarssa, pridićfe
od 10. do 12. ure. 6860
vi sotrudaik
galanterijske in mežane stroke želi mesta v mestu ali na deželi, takoj ali pozneje. Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod „Gaianterijska ia mešana stroka". 6S62
9$
v Ljubljani sprejme tri reklamne cglsse pri sporedu predstav. Ponudbe je poslati pismeno na vodstvo ktno
„Ideal"; Ljntalfana". 6864
1000 K nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi takoj ali za avgust stanove Lila, obstoječe iz 3—4 sob, kuliinje in pritiklin. — Več se zve pri t. Repe, Florijanaka nlica it 6, I. nadstropje. 6880
Sprejme se 6882
ff Siun
igralec na pianino, 2 gosli In čelo za kavarno
v&oliMail.LiBf
H oNem polita,
steklenice in igrače naprodaj.
Naslov pove unravništvo .SI. Nar.-6836
na debelo po 6—7 K prodaja 6883
podružnica!. loomlofa^e vmame
Viktor Kunštek i drugi
k. d. Ljubilana, hotel Tratnik.
Sezona maj-september. Dijetetici sanatorij. Zdravniško vodstvo dr. lavrii.
aška Slatina
za vse kronične bolezni želodca in črevesa, jeter in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladkosečnost ali cukrovka, debelost) za putlko (arthritis urica, uratična dijateza). Okrepčevalne kure za bledolične in slabokrvne rekonvalescente po pljučnih, srčnih boleznih in za bolne na živčevju. Dijetetično zdravljenje po metodah prof. dr. Noordena, fizikalična terapija po načina in običajih svetovnega zdravilišča VViesbadena. 6053
z metlišd, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno
Velika Gorica
Prva Hrvatska Tvornica metala, Velika Gorica.
sto za čevlje „PerpSex"
št. 2, 3 in 4, preizkušene kakovosti, temnomodro, stanovitno, dobavlja točno v vsaki množini: tvornica kemičnih
preparatov
2r. tfage ^rnstein, Dunaj (W!eo) Felbigergasse 49.
££F Priporoča se tvrtka«
Liubliana Sv. Petra nasip št. 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev In nfih posameznih delov, igel in ol;a, ter drngega galanterijskega inmodnega blaga.
Večja množina damskih nogavic in sukanca na razpolago!
slovenske narodnosti, ki je dovršil vinorejsko
šolo, ter ima večletno, temeljito prakso v vinorejstvu, sadjarstvu in kletarstvu sprejme takoj cjraJScina v Brežicah ob Savi. Reflektira se samo na prvovrstne, samostojne moči. Služba je stalna. Plača po dogovoru. Prošnje z navadnim prepisom spričeval, ki se pa ne vrnejo, se naj vpošljejo na graščinsko oskrbništvo Brežice ob Savi do 31. julija 1919. 6795
mirovne škatljice vedno v največjih količinah v zalogi
e. Gutsiesser
Dual (Wlra) IX, Haas-dorferstraase Ur« 4.
■
77
86
750070
4219
L
Imjnl: Etfwfn
1 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKAEEED
UUBUANA, lELf NBURGOVS UUC* ITtV. 1.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO UM SRBSKO BANKO V ZAGREBU«
■ ' n« Izvršuje vsa bantno transakcija najkutaittneje. '
DENARNE VLOGE. — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, OEVIZ. VALUT. — EUCOMPT MENIC, TtJUATEV, PAKTUR. — AKREOtTtVL
„Zdrovilišde Rogo!ko Slatino
Začetek zdraviliške aezije 15. maja 1919. Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. 2ivila so preskrbljena. Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina.
II
■ f •
prefe FR. HOPF,
Šelenbnrgova ni. 6.
Najstarejša trgovina glasbil, strun, gramofonov ln glasbenih potrebščin vseh vrst. Popravila v lastni delavnici strokovno in ceno-
Sto je „Salvator" vinovica?
Ve postoji sredstvo ko]e bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo  1  uspješno   djelovalo   kao   »SALVATOR« vlnoviua,
Boli reumatizma, kostiju, sglobova, išijasa, neuraigije Itd. ublažuje. Boli če dapače posve Izčeznutl u najkraćem roku budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinov 1-com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez-svjestici, zubobolji, vratobolji itd. neka pomieša »Salvator vinovicu« sa svježom vodom i obloži bolno mjesto, Izčeznutl će boli vrlo tarzo. Nal« n napornog hoda ili rada, batarite mišice, osvježit će Vam rdelo. »Salvator vlnovica« jest vanredno koristno djelujuće sredstvo za izpiranje ustiju jer osvježuje 1 razkužuie usta i grlo. 1664
5. Mitte!bach, »Salvator" p™ l drogerija Zagreb, Jelafiifev trg 2
Opr. štev. Nc I 344/19
6814
mm soana
Od kr. okrajnega sodišča v Ptuju se bodo na predlog
gospodične Kathe Lerch v Ptuja na javni dražbi prodala sledeča zemljišča in premičnine:
a. vloi. štev. 30 kat občina Dolena
obstoječe iz sledečih parcel;
štev. 124 stavbišče v izmeri •   9   .   «   .   . — ha — a 54 m2
125      „      „    „...... — . 72
336 travnik    ,    ,...... 7 , 77
337 pašnik 39 , 49
338 ,    ,...... 3 „ 67
339 gozd      „    ,...... 16, 26
345 pašnik    „,•••••. 17 „ 66
346 travnik    ,    »...... 7 , 62
b. vloi- štev. 31 kat. občine Dolena
obstoječe iz sledečih parcel:
Tn^obilijc
Kompletna spalna soba za dve osebi in kompletna kuhinjska oprava se da poceni v najem. Naslov v upravništvu t, 1. 6849
Cvetlična razstava. Zdraviška godba: orkester slovenskega narodnega gledišča. Veselice ln i! plesi v Zdraviškem parku. !!
Siavnosti na jezeru.
Cene sob in jedil oficijelno tarliirane. — Cenike oddaja Tourtst-Ofrice Bled in Tourist-Oilice Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18. 6851
iioovo cvetie
po najvišjih cenah
iralte ga!
G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena! Vinko Vabiš, Žalec pri Celju. 6420
Pozor«
trgovci in brivci
PRISPELA
velika količina parfume'ije, Odo-la, Kalodonta, Pebcco, Peherove kreme za britje, Pixavon, Brilan-tlna itd. ter se dobiva po najnižjih dnevnih cenah na veliko in aa malo edino pri tvrdki
P. SGCKOVAL Telefon int. 16-08
pnevmatiko
plašče m cevi priporoča
IGN. VOK
specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št 7. 6276
Julij NEINL
: Uubliana :
Sava žgana H surova Savni prldatek Pristal vinski kis Sardino najboljše vrsto Keksi
Marmelada Paracliina kouorva Bit
Eondenzlrano mlako s
3ladkor{ena. Kakao, Čokolada Domača mast Gobo nizke! Bfa dobelo poput Coniki io sedaj do pošiljajo,
Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko.
šev. 320 329 330 331 332 333 334 335 368 369 370 371 445 447 449 450 462 465 466
njiva
pašnik
vinograd
gozd
travnik
njiva
travnik
pašnik
gozd
pašnik
travnik
pašnik
v izmeri .   .   .   .   .   — ha 49
2 nr
vinograd travnik gozd 467/1 njiva 468 travnik 473/1 gozd
474 travnik
475 pašnik 476
477 travnik 482
484 gozd
obstoječe iz sledečih parcel:
štev.    2 stavbišče v izmeri .
53      » »     « *
£7 vinograd ,     , .
28 gozd .    • .
38       „ n        9 •
41 njiva „     , •
43 travnik a     9 •
126 pašnik »     , •
98	—
69	• 24
30	, 72
4	. 39
6	. 44
2	, 55
5	, 65
33	. 16
13	. 19
26	. 33
27	. 77
57	• 40
5	, 47
24	n 82
3	n 13
21	, 46
26	. 76
46	» —
12	. 12
67	. H
43	• 72
9	. 3
19	. 93
24	. 96
6	■ 8
23	. 16
18	. 34
rrb	
1	a 29
3	. 42
99	, 45
86	. 25
95	. 87
27	. 62
29	. 49
26	■ 8
50	a 53
□
Fina inozemska
kolesna
(kompleta« garniture)
J 60REC
trgovina s kolesi
Ljubljana, Marije Terezije 14 l
K tem nepremičninam spadajo Še premičnine, obstoječe iz rasnovrstnega pohištva, sodov, orodja ln posekanega lesa-
Izklicna cena: 50.000 K in se ponudbe pod to ceno ne sprejmejo.
Dražbeni dan se določa na soboto,
19. Jnllja 1919
ob 10. uri na licu mesta v Janževskem vrha. *
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove pravice
brez ozira na prodajno ceno.
Qdč. Kathe Lerch si pridrži pravico, v teku 14 dni po dražbi
odkloniti najvišji ponudek.
Dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni sodnega
poverjenika Franceta Straleila v Ptuju, Minoristki trg štev. 4
med uradnim urami.
Hf. okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I,
dne 4. julij. 1919.
Kadiva
fino francosko«i \«
pravo dalmatinsko ulji!
sli ovko pristno ram 40°|o in vsakovrstno Specenisfto Nato na debelo.
LJubljana
Cesta no Radolfovo železnico 9.1.
Prave Werthelmove blagalne*
V kratkem pride zopet več blagajn štv. 0, 2 in 3. — V zalogi sel kasete št. 00, 0 in 1, kopirne stiskalnice in omare la /ildatt. Te omare so varne proti ognju, nadomestijo blagajno in stanejo samo 7* blagajne. — Tovarniški zastopn-k za Slovenijo: Karel tterianele, Ljubljana. Gradišče 15. 6845
Odveteiika p is* j
dr. Josipa Furlana
v Ljubljani ima v času sodnih počitnic, L j. ed IS. folija 24. avgusta 1919 pisarne odprto
»poldne.
Konzervne steklenice vkuhalni aparati ~ i
pri trgovini x telesnima ln lalogl strojev
Fr. Stupica, Ljubljana, Marije Terezije c 1«
Zahtevale cesovclka.      Zahtevala eenovnlke.
Od strani državne žrebčarne na Selu se bo VTŠtla v sredo dne 16. julija 1919 ob 10. ari javna dražba dveh žreboev belgijske pasme, na jahalnem prostoru poleg plemenilne postaje.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani,
i za nune ne.
V porabo žrebcev za zasebne vožnje prepusti državna žrebčarna proti odškodnini 32 K za dva žrebca in enega moža voznika. Delavni čas ne sme presegati 3 ure, čas dogona in od-gona se ne všteje v ta Čas.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. *»!
Dobavljamo že točno s skladišča
motorna istoimenski in vini tok,
pr dinamo
samo v bakrenem ovoju. Kompletne naprave za električno luč ur silo. Veletrgovina za električno inštalacijsko in elektrovodno blago« Popravila električnih strojev. Ponudbe brezplačno. Zastopniki za Jugoslavijo se sprejmejo. Blektro-Motoren-Oosallsofiaft sm.n. sV'
Gras, Sackstrasse 22/1.
67SS
■
Vagon ljutomerčana
letnik 1918, belega, bo v ponedeljek, 14, t m. na rampi špediterja Ranzingerja prodajal g. L Klemse. 688S,
Veliko izbiro finih, krasnih batistnih in etaminastih
m- bluz
nudi po zelo nizkih cenah trgovina perila HED. SABO, &}nlM liana, Selenbnrgova ulica št. 9. 6852*
UAZHO ZA UJAKEGA TRGOVCA
je, da moro na najjednostovnejši In nojbril na&in dobiti blago
iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo.
Obrnit« se v lastnem Interesu ne intemacljonalno edpremnlstvo
Transportno in prometno društvo, Zagreb ^gj
Telelon Int. 2-20. Brsolavi: Transport Zagreb. Ilica broi 4f.
i I vsemi informacijami slufimo takoj in brezplačno, ■
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo znano trgevlne s neplmlni bi gslsntsrljskisi blago« v IJnJsljajU, Vestni trf it U,
prodal.
Obenem naznanjam, da v kratkem otvorim
drago, novo vetje podjetje.
Zahvaljujem se svojim cenj. odjemalcem za dolgoletno mi izkazovano zaupanje ln naklonjenost ter upam, da me bodo podpirali tudi pri mojem novem podjetju.
Z odličnim spoštovanjem
FR. IGLIC, trgovac Io posestnik v L]nbl]anl. oto
9
53
2470
FU
Stran 8.
»SLOVENSKI NAKOO*. One 12. julija 1919
162. stev.
Glavnica s 200.0Q0.000 kron.
Rezervei okrog 150,000.000 kron.
Prešernova ulica štev. BO, v lastnem poslopju.
frrcdaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem is oskrba depotov z vestno revizijo žrebaJnih efektov; samoshramba (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti ■m predujmi vsake vrste; Inkaso in eskont menic; nabasila in izplačila na vsa mesta ta- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vloa na knjižice in tekoči račun i. t d.
a rva •
- cisti
vsakovrstno blago, obleke
sveti olika
domače perilo
(pošilja po isto na dom)
tovorna JOS. SEICH,
ovratnice, zapestnice in srajce
Ljubljama, Poljanski nas. 4 Podrušč., SeSen&ugova ul. 3..
Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici.
SvomniJrov tr% 4.    |^fJ^3|^F©   U vlastitom" kući,
r
2769
uz privatnu cijenu svaku količinu
jelovih dasaka, Setava i ostaše gradje jelove.
&3
9
^ II I
r
K\ - *
vV
/Upravni in gozdni urad Turjaške graščine v Namršlju (^ehmlje) razpiše tem ponudbeno obravnavo zavoljo prodaje sledeče količine lesa: 'L V gozdu Smrečje pri Turjaku obtesan smrekov ies s s c/m do 21,26 c/m okoli 150 m3
i2-
'3.
i-
•5.
na Pajkovem pri Blokah * m „ „ * 40
naOsredkah pri Št. Vidu
nad Cerknico „ „ „ „ „ 30
Dednik pri Robu 100 kom. s pomladi posekane, obeljene hoje okoli 200
Živo opno, zidno in strešno opeiio
? celih vagonih ponuja
Ljubljanska komercijalna družba z o.
LJvklJana, Bleiveiaova e. IS.
z,
Naznanjam, da sem otvoril v Kranju medlclnalno
drogsrijo, parf umerijo in futomanulakturo
in se slavnemu občinstvu prporočam za nakup vseh v mojo stroko spada-jočih predmetov. _        f   r. .
BOgOmlr SinkOVeC,  med. drogist. Kranj. —
i jagosioransM Krznom....
Gradišče fit. 7. Nasproti dram. gledališča.
Prevzame vsakovrstne surove kože za strojenje in potem popolnoma izgotovi za najmodernejše garniture itd.
Nemoderni plašči, muti, boe itd. se predelajo najmoderneje in najnovejše po pariških modnih žurnalih.
Zoper škodljive molje prevzamem kožuhovine čez poletje v shrambo. V zalogi pravi srbski šajkači bojne čepice, ter zvezde, epolete i. t d.
C8 DOBRNA
prs €e§Iu (poprej Neuhaus)
Akratoterma 37oC, visoko radioaktiven vrelec. — Izvrstni zdravilni uspehi pri ženskih boleznih (vnetje maternice in jajčnikov, eksudati, katari, motenje menstruacije, bledičnost, sterhiteta, slabokrvnost), livenih boleznih (neurastenija, neuralgija, krči, pomanjkanje sr»anja, histerija. Basedow) protlnn in revmatiz-nc, arterlosklarosl. — Termalne ko }eli, dietno zdravljenje, masaža, zračne, oeščene in soline kopeii nosmetika, hydroterapila. — Prijetno podnebje, krasen park in iglovinast gozd, zdraviliška godba, zdraviliška dvorana, čitalnica, knjižnica, koncerti, plesi, la\vn-tenis, kegljišče. — Izborne prehrana, električna razsvetljava in vodovod. — Saifja: ;na!| • Oktober. Strokovni zdravnik za ženske bolezni: Dr. Benjamin Ipavic Pojasnila daje topi ško upraviteljstvo v Dobrni pri Celju.
X
-1
Si i/
pod cesto pri „ 100 ;6. Mačkouc pri „ 400  H         „ „ mm
%    9    na Pajkovem
pri Blokah 260  M        ,. „ „ „
Hoje 90 od 40 c/m debelosti v prsni meri naprej. fLe pismene ponudbe se sprejemajo za vso količino ali tudi za ;gozdne oddelke posebej do 27 juli i a t I. 12 ure.   Poboji   se na ivsakemu pošljejo n?. pregled. Gozdni in upravni urad Turjaške 'Narrršju pošta Stud sne pri Ljubljani š juliia 1919.
150 480
280
posamezp;
zahtevan;
graSČine
681:
XX
lektrotehniški in inštalacijski urad
i W3
X X
ALFONZ BREZNIK
učitelj »Glasbene Matice" in edin zapriseženi izvedenec dež, sodišč?
HalTBlja in nalsp osobnelSa tvrtka la Upa-sajeiiliiD klavirleir, planini in bariMije?.
(Forster, Bosendorfer, Hitzman, Stelinamer itd.)
II ^:
iT'
K M
:akt? w nla Frankopanska ul. 8. Telet. 3 - 31. (Palača Hctel Imperlal).
Tovarniško skladišče vsega električnega materijala, motorjev, dvnamo-strojev in ostalih električnih stro}ev. Posebni oddelek za urejanje kinematografov in kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih ;notorjev in dvnamo-strojev. Zunanje naročbe se opravljajo takoj solidno in po zmernih cenah. — Troškovniki in načrti se izvršujejo na zahtevo takoj.
3ŠI@^XXXXXXX X X XXXXXXXXXX3i
u
msr MODNI SALON -wa
mm^M- M&SCHKE
UUBUAMA — ŽIDOVSKA UL- 3 — DVORSKI TRG I.
$tr§&erot5a največjo izbiro
fini!, šumnikov, svilenih k'cbukov in lepk za dame In deklice.
Popravila se sprejemajo in točno izvrše.
4
Provm, naročite takoj dokler traja zaloga, pUarolAkl, koncenfol, anceiH.sk*, svileni, ogljeui (vse barve) indigo modri in vifoiićas^,
garetni," Ab^dZe stročnica (HOisen) pisemski i. t. d.
Velikanska zaloga vsehglas-z bil, muzikalij in strun ::
LJUBLJANA,
Kongresni trg. št 15.
(Nasproti nunske oorfcve).
Popravila In uglaievanj« strokovnjaSfco in ceno.
ake za vse pisalne stroje, bloke za pisarne, peresa vse vrste, svineniko, opirne knjige, trgovske kn »ge, nradno in trgovske koverte, voščeni j ir, radirke, teana peresa, kompletno, icrep papir za roZe delati, oteče, kopirne prese, narodne in umetne razglednice, milimetarski apir, razno črnilo in galanterijsko blago
r-zpošilfam na debelo in drobno.
zalogi 150 parov nogavic, črnih za dame in 20 kg gumnic za cepljenje .t, cena kg K 200—  Postrežba točna in solidna. Se priporoča tvrdka
los. (term ifžou aentim in Kem. frjovlr"
... L\nWzm9 Buzz\&ka casta it. 6 L nadftr.
murni
mm
Na temelju zaključka glavne skupštine od 29. travnja 1919. kao i na temelju ustanova čl. 8. i 9. društvenih pravila povišuje ravnateljstvo Hrvatske poljodjelske banke dioničarskoga društva dioničku glavnicu toga zavoda za K 2,500.000— to jest
i 5,080.000'— nn K 3,500.000"—
izdanjem novih
50.000 dionica jedinica po nominalnoj vrijednosti od K  50-— ili 5.000     ,     desetica „ .        »   ■ 500-—
i to uz ove uvjete:
1. Posjednici starih dionica imadu pravo na svake 2 stare dlonlee preuzeti 1 novu uz ciienu ođ K 70*— za {eđinžee, odnosno S 700*-— za desetice. U tu svrhu morajo predočiti- stare dionice, na kojima će se označiti, da je ovo pravo opcije izvršeno. Posjednici potvrda o optiranim odnosno dodijeljenim dionicama poslednje emisije (od 28. veljače t. g.) imaju takodjer te potvrde predočiti, na kojima će se označiti, da je pravo opcije izvršeno.
2. Dionice, za koje ne bude izvršeno pravo opcije, prepuštaju se slobodnoj subskripciji uz cijenu od K 83"— za ledinlce, odnosno K 850"— za desetice.
3. Subskripcija noćima na 10. srpnja pa traje do 10. kolovoza t. godine.
4. Kod potpisivanja ima se odmah uplatiti čitava kupovnina za sve potpisane dionice zajedno sa naknadom kamata od 1» siječnja 1919., koja se
U Zagrebu« 28 lipnja 1919.
6727
ustanovljuje sa K 2*— za jedinice odnosno sa K 20*—, za desetice tako, da se za optirane dionice ima uplatiti ukupno K 72'— odnosno K 720-—, a za slobodne K 87*— odnosno K 870*—. Zato će sve nove dionice sudjelovati na dobitku za god. 1919, pa će im prema tomu pripadati pravo na dividendu, koja teče počam od 1. siječnja 1919., a ostala će prava moći izvršiva*-' samo oni vlasnici dionica, koji budu prema čl. 14. društvenih pravila upisani u knjigu dioničara.
5. Čitavi višak, koji se plaća povrh nominalne vrijednosti ovih dionica osim kamata, pripaja se po odbitku odnosnih troškova pričuvnoj glavnici zavoda.
6. Dionice glase na ime, pa će se ispostaviti i potpisateljima uručiti uz povrat potvrde o uplati u roku, koji će biti naknadno objavljen. Svaki pot-pisatelj treba da naznači čitljivo i točno uz ime i prezime, na koje bi imale njegove dionice glasiti, takodjer svoje zanimanje te pobližu adresu, na koju će mu se dodijeljene dionice dostaviti ili novac povratiti. Ravnateljstvo pridržaje si pravo slobodne dodjelbe onih dionica, koje budu potpisane na temelju slobodne subskripcije.
7. Potpisivanje i uplaćivanje starih dioničara s pravom prednosti na ove dionice obavlja se na blagajni Hrvatske poljodjelske banke u Zagrebu, kod njosfnlk podružnica na Rijeci 1 u Sarajevu, kod izpostava u Bribiru, Čabru i Hreljinu te kod podružnice Prve hrvatske štedionice ■ Osijeku 1 podružnice Jadranske banke u Splitu. Potpisivanje i uplaćivanje novih dioničara na temelju slobodne subskripcije obavlja se osim kod svih hrvatskih seljačkih zadruga. Odnosni dopisi, stare dionice kao i uplate mogu se poštom slati na spomenute naslove.
Bavnateliftvo
Hrvofsfce poljodjelske baoke
dioničarskoga društva.
□
80